Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2008 z dne 12. 9. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2008 z dne 12. 9. 2008

Kazalo

3790. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Miren - Kostanjevica, stran 12162.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 39/06, 17/06, 20/06, 49/06, 33/07 ter sklep in odločbi US v Uradnih listih RS, št. 28/06, 66/06 ter 112/06), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04, 86/04, 44/05, 40/06 (51/06 – popr.) in 115/06 ter sklep in odločbe US v Uradnih listih RS, št. 7/05, 34/05, 139/06, 29/07 in 58/07), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 57/94, 14/95, 63/95 – obvezna razlaga, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 87/01, 51/02, 72/05, 14/07, 60/07 ter odločbe in sklepi US v Uradnem listu RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 12/99, 36/99, 59/99, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04 in 21/06), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 53/08) in 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 14. seji dne 2. 9. 2008 sprejel
O D L O K
o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Miren - Kostanjevica
I. PREDMET UREJANJA
1. člen
(vsebina javne službe)
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Miren - Kostanjevica (v nadaljevanju: občina), in sicer tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura),
– priprava ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja količin odpadkov.
2. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
(3) »Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
(6) OEEO je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže.
(7) »Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
(8) »Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.
(9) »Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(10) »Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
(11) »Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »namenske predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki.
(12) »Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za odpadke; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ.
(13) »Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
(14) »Ekološki otok« ali zbiralnica (v nadaljevanju zbiralnica) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine, plastiko in podobno). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop.
(15) Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
(16) Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
(18) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
(19) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni obdelava odpadkov.
(20) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
(22) »Pristojni organ« je organ (oddelek) občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(23) »Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo ali z njo sklene druga oblika javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
4. člen
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov)
(1) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov na predlog župana.
Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem odlokom;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe;
– minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod …);
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn;
– druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka iz 8. člena …);
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
5. člen
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti:
– rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javne službe;
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 4. člena odloka;
– pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena;
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnih centrov, malih komunalnih kompostarn;
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč;
– voditi podatkovne baze za obračun smetarine;
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (27. člen) in povzročitelji iz šestega odstavka 29. člena,
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe (31. člen).
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo.
6. člen
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, ima izvajalec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
7. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov).
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem:
a) fizične osebe, kot gospodinjstva,
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,
e) osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
f) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžen storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo.
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti.
8. člen
(povzročitelji odpadkov)
(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora.
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se podrobneje definira v Pravilniku iz 4. člena tega odloka.
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba.
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka.
9. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok.
(2) Zbiranje in prevoz odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
10. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru.
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, ureja Pravilnik iz 4. člena tega odloka.
11. člen
(ločeno zbiranje)
(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah, zbirnih centrih in malih komunalnih kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih.
12. člen
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vrečk za odpadke)
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom.
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz 4. člena odloka.
13. člen
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn)
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice pa ureja izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. Z ureditvijo zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati tudi odjemni prostor, mora soglašati pristojni organ.
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe.
(4) Zbirni centri in male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura v upravljanju izvajalca javne službe po določilih tega odloka.
14. člen
(lastništvo)
(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura.
(2 Prva nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika objekta. Izvajalec vodi predpisane posode za odpadke v evidenci osnovnih sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje v breme javne službe.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja.
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
15. člen
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zbirni in odjemni prostor)
Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
16. člen
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke)
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.
17. člen
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic)
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 4. člena odloka.
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
IV. ODVOZ ODPADKOV
18. člen
(priprava odpadkov za odvoz)
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja (šesti odstavek 29. člena odloka).
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora.
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi odstavek 8. člena).
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžen takoj očistiti.
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali zbiralnice.
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.
19. člen
(potek zbiranja, in odvoza)
(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja in odvoza odpadkov določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom.
(2) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. Program mora biti tekoče usklajevan z ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi okoliščinami.
20. člen
(vozila za odvoz odpadkov, biološki odpadki)
(1) Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje.
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če niso polne.
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, ki jih določi pristojni organ, se morajo namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma enkrat na dva tedna.
Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
(4) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžen poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času.
21. člen
(izpad odvoza)
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno odjemno mesto.
22. člen
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki)
(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena.
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz 19. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju pristojnega organa tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
(3) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program in tehnologijo zbiranja.
(4) V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu s tehničnim pravilnikom, brezplačno.
V. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
23. člen
(odlaganje odpadkov)
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z odlokom, ki ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z odpadki in o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa.
24. člen
(divja odlagališča)
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, izvede sanacijo divjega odlagališča v okviru javne službe izvajalec in se stroški krijejo iz sredstev občine.
25. člen
(kataster divjih odlagališč)
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
26. člen
(viri financiranja)
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja:
a) iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je:
– plačil pogodbenih povzročiteljev,
– smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji,
b) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
c) iz dotacij, donacij in subvencij,
d) iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
e) iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij …).
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a) prejšnjega odstavka se določi v pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa.
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljeni predlog tarife dolžen uskladiti z občinsko upravo, dolžen pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
(4) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (račun javne službe) zaračunava in pobira izvajalec.
27. člen
(pogodbeni povzročitelji)
(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino odpadkov na gospodinjstvo v občini. Odvoz se izvaja po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžen tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(2) Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih objektov, katerim pavšalni obračun iz 29. člena preseže količino za štiri osebe smetarine.
(3) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem odlokom obvezna.
(4) Pogodbeni povzročitelj je dolžen izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov.
28. člen
(vsebina plačil uporabnikov storitev javne službe)
Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo povzročitelji.
29. člen
(smetarina)
(1) Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki nimajo statusa pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji). Smetarina se zaračunava in plačuje praviloma dvomesečno. Smetarina je lahko diferencirana za različne kategorije povzročiteljev.
(2) Merilo za določitev smetarine je:
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na mesec, ugotovljena kot povprečna količina vseh odpeljanih odpadkov na osebo na območju občine, izražena v kg,
– za uporabnike počitniških objektov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za dve osebi na način iz prve alineje,
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s površino poslovnih prostorov, pri čemer se za vsakih 15 m2 poslovne površine upošteva količina za eno osebo iz prve alineje; pavšalna količina za eno osebo iz prve alineje je tudi minimalna pavšalna količina, ki se zaračuna nosilcu poslovne dejavnosti.
(3) Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih povzročiteljev.
(4) Obveznost plačevanja smetarine nastane za povzročitelja:
– z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– z dnem vselitve oziroma rojstva (za fizično osebo),
– z dnem začetka uporabe počitniškega objekta,
– z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje,
– z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti.
(5) Kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžen na to na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru smetarine zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
(6) Kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega …), je plačilo povzročitelja v tem delu prihodek javne službe.
(7) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne službe za obračun smetarine iz druge alineje, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.
.
30. člen
(dolžnost obveščanja)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Povzročitelj je dolžen najkasneje v petih dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun smetarine.
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.
VII. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE
31. člen
(programi javne službe, poročanje)
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejema občinski svet.
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet.
(3) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi.
VIII. NADZOR
32. člen
(izvajanje nadzora, obveščanje)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi občinskega nadzora in inšpekcije, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru svojih pristojnosti.
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora.
33. člen
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev)
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ.
IX. ODLAGANJE OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV
34. člen
(gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov)
Gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se izvaja na način, ki ga predpiše sedežna občina, kjer se ta dejavnost izvaja.
X. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 20. člena);
2. ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom, ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20. člena);
3. ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo (četrti odstavek 20. člena);
4. v rokih iz 28. člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
36. člen
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 24. člena),
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena),
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji odstavek 13. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 24. člena ne izključuje odgovornosti za prekršek.
37. člen
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (15. točka 2. člena);
2. nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (3. člen odloka);
3. ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 9. člena);
4. ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi odstavek 10. člena);
5. kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena);
6. uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena;
7. brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 23. člena);
8. ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 30. člena);
9. ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
38. člen
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. na zbirnem prostoru ali na zbiralnici in na za ta namen določenih prostorih ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi odstavek 11. člena), razen v primeru iz tretjega odstavka 11. člena;
2. odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (drugi odstavek 11. člena, peti odstavek 29. člena);
3. napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12. člena);
4. večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek 12. člena);
5. po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena);
6. onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18. člena);
7. s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji odstavek 18. člena);
8. brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
(4) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 18. člena ne izključuje odgovornosti za prekršek.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(uskladitev katastrov)
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic (17. člen) ter kataster divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka.
40. člen
(tehnični pravilnik)
Osnutek pravilnika z obrazložitvijo iz 4. člena tega odloka pripravijo strokovne službe občinske uprave najkasneje v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva.
41. člen
(pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, tarifa)
Obrazložen osnutek pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ter tarife (drugi in tretji odstavek 26. člena odloka) pripravijo strokovne službe občinske uprave v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva.
42. člen
(izvajalec javne službe)
Koncesija oziroma druga oblika javno-zasebnega partnerstva za izvajanje javne službe po tem odloku se osebi zasebnega prava iz 3. člena tega odloka podeli po prenehanju veljavnosti pravnega razmerja med občino in dosedanjim izvajalcem javne službe, veljavnega na dan uveljavitve tega odloka.
43. člen
(prenehanje veljavnosti starega odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o obveznem zbiranju, odvozu in odlaganju odpadkov na območju Občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/91).
44. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 354-0038/2008-1
Miren, dne 2. septembra 2009
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič l.r.