Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008

Kazalo

3440. Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote na območju Občine Šempeter - Vrtojba, stran 11052.

Na podlagi 3., 7., 33., 34. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in št. 21/06 – odločba US), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, EZ-UPB2), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo; ZP-1E, Uradni list RS, 17/08 – spremembe), 2., 5. in 13. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št. 22/00) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 18. seji dne 3. julija 2008 sprejel
O D L O K
o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote na območju Občine Šempeter - Vrtojba
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote.
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
(4) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– distribucija: transport toplote po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
– sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;
– distributer toplote je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega toplovodnega omrežja;
– uporabnik omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– Agencija za energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo;
– koncesionar: je sistemski operater distribucijskega omrežja toplote na območju Občine Šempeter - Vrtojba;
– koncedent je Občina Šempeter - Vrtojba.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
3. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote obsega:
– distribucijo toplote po toplovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja,
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
– izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na območju Občine Šempeter - Vrtojba v skladu z lokacijskim načrtom in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje,
– periodično pregledovanje oziroma nadzor internih omrežij in naprav ter porabniških objektov pri uporabnikih, vezanih na oskrbo s toploto iz distribucijskega omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovit dostop do omrežja,
– vodenje katastra toplovodnega omrežja, objektov in naprav,
– načrtovanje porabe toplote z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
4. člen
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)
Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka obsega območje, določeno s prostorskimi akti občine.
5. člen
(ločeno računovodstvo)
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
(3) Koncesionar javne službe, ki je predmet tega odloka, v drugi občini ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnika ugodnejši, kot v Občini Šempeter - Vrtojba.
III. INFRASTRUKTURA IN KATASTER
6. člen
(distribucijsko omrežje)
(1) Distribucijsko omrežje je omrežje toplovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote, po katerem se izvaja distribucija toplote do končnih uporabnikov.
(2) Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
7. člen
(lastništvo distribucijskih omrežij in naprav)
Distribucijsko toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, so last Občine Šempeter - Vrtojba.
8. člen
(kataster distribucijskih omrežij in naprav)
(1) Koncesionar mora za toplovodno omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni državni organ.
(2) Katastra se vodita atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(3) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2).
IV. SPLOŠNI AKTI KONCESIONARJA
9. člen
(splošni pogoji za dobavo in odjem)
(1) Koncesionar izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja po predhodnem soglasju pristojnega organa Občine Šempeter - Vrtojba in v skladu z metodologijo Agencije za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo, kolikor je tako predpisano z zakonom.
(2) Koncesionar mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
(3) Splošni pogoji morajo vsebovati zlasti ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med dobaviteljem in odjemalcem, zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembi pogodbe in podatkov o tarifi in cenah, pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, različne možnosti plačila energije ter postopke odločanja o njihovih pritožbah.
(4) V splošnih pogojih za dobavo in odjem morajo biti določeni ukrepi, ki jih mora izvesti sistemski operater pred ustavitvijo dobave gospodinjskemu odjemalcu iz razloga navedenega v šesti alinei prvega odstavka 18. člena tega odloka.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplote (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplote.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskega omrežja v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo, kolikor je tako predpisano z zakonom.
(4) Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
V. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
11. člen
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. novembra za vsako prihodnje leto;
– za vse podizvajalce si mora pridobiti soglasje koncedenta;
– koncesionar mora nuditi koncedentu jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplote na distribucijskem omrežju, kjer opravlja javno službo;
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
– koncesionar mora voditi evidenco in kataster v zvezi z javno službo, usklajeno z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
12. člen
(javna pooblastila koncesionarju)
Koncesionar ima pri izvajanju koncesionirane gospodarske javne službe poleg javnih pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
– izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– v zvezi z izvajanjem dejavnosti daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– dajejo soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravljajo, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– odloča za vsako posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko omrežje,
– vodi kataster distribucijskega toplovodnega omrežja in naprav v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence,
– s soglasjem in pod pogoji Občinskega sveta Občine Šempeter - Vrtojba izdaja tarifni sistem z višino tarifnih postavk za toploto iz distribucijskega omrežja,
– ima druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akti in drugi predpisi.
VI. PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA OMREŽJA
13. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem ter sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
14. člen
(vloga za priključitev)
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko toplovodno omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
15. člen
(pogodba o priključitvi)
(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
(2) Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(3) Nesorazmerne stroške priključitve nosi uporabnik.
16. člen
(pogodba o dostopu)
(1) Koncesionar in uporabnik lahko skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine toplote ob dogovorjenem času.
(2) S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
(3) Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
17. člen
(začasna prekinitev distribucije)
(1) Koncesionar sme začasno prekiniti dobavo toplote zaradi rednega ali izrednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizkusov ali kontrolnih meritev ali razširitve omrežja.
(2) Za predvideno prekinitev mora koncesionar izbrati čas, ko čim manj prizadene uporabnika.
(3) Koncesionar mora o predvideni prekinitvi pravočasno obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
18. člen
(ustavitev distribucije po predhodnem obvestilu)
(1) Koncesionar ustavi odjemalcu dobavo toplote po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih:
– moti dobavo energije drugim uporabnikom,
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo koncesionarja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje,
– brez soglasja koncesionarja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave, ali če omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov,
– na opomin dobavitelja ne zniža odjema oziroma oddaje moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
– ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem energije,
– v roku, ki ga določi koncesionar oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci.
(2) Koncesionar ne sme ustaviti dobave energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje …) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo. Vsi stroški, ki zaradi tega nastanejo pri dobavitelju, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežij.
19. člen
(prekinitev dobave brez obvestila)
Koncesionar ustavi odjemalcu dobavo toplote brez predhodnega obvestila če:
– odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
– uporabnik ob pomanjkanju energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema energije iz omrežja.
20. člen
(ponovna priključitev)
(1) Koncesionar je dolžan odjemalca, ki mu je bila ustavljena distribucija toplote, na njegove stroške ponovno priključiti na omrežje, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za ustavitev distribucije.
(2) Koncesionar, ki je odjemalcu neutemeljeno ustavil ali prekinil distribucijo toplote, mora v 24 urah na svoje stroške znova priključiti objekte naprave ali napeljave odjemalca na svoje omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi neutemeljena ustavitev ali prekinitev distribucije.
21. člen
(povračilo škode)
(1) Koncesionar ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(2) Odjemalec, ki mu je koncesionar neutemeljeno ustavil ali prekinil distribucijo, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.
VII. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
22. člen
(tarifa)
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo distribucije toplote, se financirajo v skladu s tarifnimi postavkami za dobavo toplotne energije.
(2) Tarifni sistem z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju ob upoštevanju Energetskega zakona in drugih predpisov izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba.
23. člen
(drugi prihodki koncesionarja)
Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote.
24. člen
(koncesijska dajatev)
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz plačane cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami. Višino koncesijske dajatve določa koncesijska pogodba.
VIII. PODELITEV KONCESIJE
25. člen
(način podelitve koncesije)
(1) Koncesija po tem odloku se podeli na vlogo neposredno javnemu podjetju Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O vlogi koncesionarja za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.
(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina po pridobitvi poslovnega deleža v javnem podjetju s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
26. člen
(pogoji)
(1) Koncesionar mora imeti v času trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(3) Koncesionar mora biti lastnik infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe, oziroma mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njegovi uporabi za čas trajanja koncesije.
(4) Koncesionar, ki ni lastnik omrežja ali njegovega dela oziroma druge infrastrukture, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za opravljanje nalog, ki so z zakonom in tem odlokom določene za koncesionarja. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe omrežja, višino najemnine oziroma drugega plačila koncesionarja, pogoje in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki koncesionarju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge.
27. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V vlogi za pridobitev koncesije mora javno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o. dokazati da izpolnjuje pogoje (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da je finančno in poslovno usposobljen,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 6.–10. alinee in
– da je lastnik infrastrukture oziroma je z lastnikom sklenil ali bo pod pogojem pridobitve koncesije zagotovo lahko sklenil najemno pogodbo oziroma pogodbo o uporabi omrežja,
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
28. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
29. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
X. KONTROLNA KNJIGA
30. člen
(kontrolna knjiga)
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen,
– naprava, s katero je bilo delo opravljeno,
– objekt, v katerem je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja omrežij, objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
XI. NADZOR
31. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) V Občini Šempeter - Vrtojba tako nadzorstvo opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina Šempeter - Vrtojba lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
32. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
33. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
XII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
34. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
35. člen
(izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
36. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
37. člen
(prenos deleža na osebe zasebnega prava)
V primeru, če se delež v koncesionarju prenese na osebe zasebnega prava ali osebe javnega prava, v katerih imajo delež osebe zasebnega prava, koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
38. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
39. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Šempeter - Vrtojba, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred veljavnostjo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo za najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Šempeter - Vrtojba.
40. člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da sankcionira uporabnike zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da sankcionira morebitne druge nepooblaščene izvajalce, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja distribucijskega omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
41. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
42. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in način, določen v Energetskem zakonu in tem odloku,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
43. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– spoštovati pogoje za priklop na distribucijska omrežja.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
XIII. KONCESIJSKA POGODBA
44. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
45. člen
(koncesijska pogodba)
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev. V tej pogodbi je zlasti potrebno urediti vsa vprašanja glede uporabe omrežja in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog sistemskega operaterja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih.
46. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
47. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, največ 35 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
XIV. PRENOS KONCESIJE
48. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena, razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
49. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
50. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
51. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
52. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če so podani drugi razlogi, podani v tem odloku (npr. 37. člen).
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna (dokončna). Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
53. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
54. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
55. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
56. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti (dokončnosti) odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
57. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XVI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
58. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno s programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
59. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
60. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
61. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
(globe za prekrške)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– v predvidenem roku ne izda splošnih aktov iz 9. in 10. člena tega odloka,
– s svojim ravnanjem ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom občine,
– ne pripravi plana izvajanja dejavnosti ali napovedi in načrta porabe tople vode,
– ne zagotovi ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti,
– ne izdela kontrolne knjige,
– kljub dokončni odločbi o soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje ne priklopi uporabnika.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z Energetskim zakonom.
63. člen
(globe za prekrške)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik, če:
– stori katero od ravnanj, ki so razlogi za ustavitev distribucije po predhodnem obvestilu iz 18. člena tega odloka, razen za primere tretje, šeste in osme alinee prvega odstavka tega člena,
– stori katero od ravnanj, ki so razlogi za ustavitev distribucije brez predhodnega obvestila iz 19. člena tega odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z Energetskim zakonom.
XIX. PREHODNE DOLOČBE
64. člen
(sprejem splošnih aktov)
Akte iz 9. in 10. člena tega pripravi in sprejme oziroma uskladi koncesionar v 6 mesecih po objavi tega odloka.
XX. KONČNE DOLOČBE
65. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-5/2008-22
Šempeter pri Gorici, dne 4. julija 2008
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.