Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2008 z dne 13. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2008 z dne 13. 6. 2008

Kazalo

2558. Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba, stran 6849.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06, uradno prečiščeno besedilo), 3., 4., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo; ZP-1E, Uradni list RS, 17/08 – spremembe), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št.) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 17. seji dne 29. maja 2008 sprejel
O D L O K
o ravnanju z odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na celotnem območju Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina), in sicer tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura), priprava ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja količin odpadkov.
(3) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(5) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Šempeter - Vrtojba;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku,
– povzročitelj odpadkov: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov izvirni povzročitelj odpadkov) oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov,
– imetnik odpadkov: je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti,
– uporabniki: vso povzročitelji odpadkov.
3. člen
(enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajajo enotno z enim izvajalcem.
4. člen
(veljavnost)
Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
5. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
(3) »Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče ponovno uporabiti v tržne namene ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov ter emisijam toplogrednih plinov in onesnaževanju površinskih in podzemnih vod.
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže in pohištva, ter drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
(6) OEEO je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo odda izvajalci javne službe.
(7) »Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
(8) »Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.
(9) »Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Pravilnikom iz 7. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(10) »Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
(11) »Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »namenske predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki.
(12) »Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za odpadke; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ.
(13) »Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
(14) »Ekološki otok« ali zbiralnica (v nadaljevanju zbiralnica) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za stekleno embalažo, papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo, kovinsko embalažo, plastično embalažo in podobno). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop.
(15) Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij zahtevanih po veljavni zakonodaji, kjer jih povzročitelji, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
(16) Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, obdelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
(18) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali priprava teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
(19) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja je obdelava odpadkov, v kolikor je vložena energija za sežig enaka ali manjša od pridobljene energije od sežiga.
(20) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve. Odpadki se začasno skladiščijo tudi zaradi neustreznosti pripeljanih odpadkov.
(22) »Pristojni organ« je organ (oddelek) občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(23) »Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v tem odloku, ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo ali z njo sklene druga oblika javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
7. člen
(tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov)
(1) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov na predlog župana. Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora, kolikor to zahteva župan pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem odlokom;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe;
– minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod ...);
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn;
– druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka);
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
8. člen
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti:
– rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javne službe;
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 7. člena odloka;
– pripravljati predlog programa odvoza odpadkov;
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnih centrov, malih komunalnih kompostarn;
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč;
– voditi podatkovne baze za obračun smetarine;
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov in drugi povzročitelji, skladno s tem odlokom,
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo.
9. člen
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, ima izvajalec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
10. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov).
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem:
a) fizične osebe, kot gospodinjstva,
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,
e) osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
f) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžen storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo.
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti.
11. člen
(povzročitelji odpadkov)
(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba ...) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora.
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se podrobneje definira v Pravilniku iz 7. člena tega odloka.
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba.
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka.
12. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok.
(2) Zbiranje in prevoz odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
13. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru.
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, ureja Pravilnik iz 7. člena tega odloka.
14. člen
(ločeno zbiranje)
(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah, zbirnih centrih in malih komunalnih kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 7. člena tega odloka.
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih.
15. člen
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vrečk za odpadke)
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom.
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz 7. člena odloka.
16. člen
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn)
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice pa ureja izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. Z ureditvijo zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati tudi odjemni prostor, mora soglašati pristojni organ.
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe.
(4) Zbirni centri in male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura v upravljanju izvajalca javne službe po določilih tega odloka.
17. člen
(lastništvo)
(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura.
(2 Prva nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika objekta. Izvajalec vodi predpisane posode za odpadke v evidenci osnovnih sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje v breme javne službe.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja.
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
18. člen
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zbirni in odjemni prostor)
Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
19. člen
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke)
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 7. člena določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.
20. člen
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic)
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 7. člena odloka.
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
IV. ODVOZ ODPADKOV
21. člen
(priprava odpadkov za odvoz)
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom odvoza, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja.
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora.
(3) Odpadki, ki jih uporabniki odložijo v območju mest, namenjenih za zbiranje vseh vrst odpadkov, morajo biti s strani izvajalca odpeljani, ne glede na to, če so odloženi v posode ali ob njih.
(4) Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja.
(5) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžen takoj očistiti.
(6) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali zbiralnice.
(7) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.
22. člen
(potek zbiranja in odvoza)
(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja in odvoza odpadkov določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom.
(2) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. Program mora biti tekoče usklajevan z ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi okoliščinami.
23. člen
(vozila za odvoz odpadkov, biološki odpadki)
(1) Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje.
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če niso polne.
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, ki jih določi pristojni organ, se morajo namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma enkrat na dva tedna.
(4) Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 7. člena tega odloka.
(5) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžen poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času.
24. člen
(izpad odvoza)
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno odjemno mesto.
25. člen
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki)
(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na način in po programu odvoza.
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza, ki ga določi izvajalec ob soglasju pristojnega organa tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
(3) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program in tehnologijo zbiranja.
(4)V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu s tehničnim pravilnikom, brezplačno.
V. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
26. člen
(odlaganje odpadkov)
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z odlokom, ki ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z odpadki in o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa.
27. člen
(divja odlagališča)
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, izvede sanacijo divjega odlagališča v okviru javne službe izvajalec in se stroški krijejo iz sredstev občine.
28. člen
(kataster divjih odlagališč)
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
29. člen
(viri financiranja)
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja:
a) iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je:
– plačil pogodbenih povzročiteljev;
– smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji;
b) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
c) iz dotacij, donacij in subvencij,
d) iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
e) iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij ...).
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a) prejšnjega odstavka se določi v pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa.
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljeni predlog tarife dolžen uskladiti z občinsko upravo, dolžen pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
(4) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (račun javne službe) zaračunava in pobira izvajalec.
30. člen
(pogodbeni povzročitelji)
(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino odpadkov na gospodinjstvo v občini. Odvoz se izvaja po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžen tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(2) Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih objektov, katerim pavšalni obračun iz 32. člena preseže količino za štiri osebe smetarine.
(3) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem odlokom obvezna.
(4) Pogodbeni povzročitelj je dolžen izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov.
31. člen
(vsebina plačil uporabnikov storitev javne službe)
Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo povzročitelji.
32. člen
(smetarina)
(1) Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki nimajo statusa pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji). Smetarina se zaračunava in plačuje praviloma dvomesečno. Smetarina je lahko diferencirana za različne kategorije povzročiteljev.
(2) Merilo za določitev smetarine je:
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na mesec, ugotovljena kot povprečna količina vseh odpeljanih odpadkov na osebo na območju občine, izražena v kg,
– za uporabnike počitniških objektov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za dve osebi na način iz prve alineje,
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s površino poslovnih prostorov, pri čemer se za vsakih 15 m2 poslovne površine upošteva količina za eno osebo iz prve alineje; pavšalna količina za eno osebo iz prve alineje je tudi minimalna pavšalna količina, ki se zaračuna nosilcu poslovne dejavnosti.
(3) Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih povzročiteljev.
(4) Obveznost plačevanja smetarine nastane za povzročitelja:
– z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov
– z dnem vselitve oziroma rojstva (za fizično osebo)
– z dnem začetka uporabe počitniškega objekta
– z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje
– z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti.
(5) Kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžen na to na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru smetarine zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
(6) Kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega ...), je plačilo povzročitelja v tem delu prihodek javne službe.
(7) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne službe za obračun smetarine iz druge alineje in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine
– podatke o nosilcih gospodinjstev
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov
– podatke o površinah poslovnih objektov
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.
33. člen
(dolžnost obveščanja)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Povzročitelj je dolžen najkasneje v petih dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun smetarine.
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.
VII. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE
34. člen
(programi javne službe, poročanje)
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 31. 3. 2008 vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejema občinski svet.
(2) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (zbiranja in prevoza, odlaganja in odstranjevanja komunalnih odpadkov) in vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom,
– obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav,
– navedbo prevzemnih mest,
– navedbo ekoloških otokov,
– navedbo zbirnih centrov,
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet.
(4) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(5) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi.
VIII. KONCESIJA
35. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
36. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
37. člen
(uporaba javnih dobrin)
(1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
IX. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
38. člen
(vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka (40. člen).
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
(3) Za vzpostavitev katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.
39. člen
(vsebina katastra)
(1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih, njihovi lokaciji (odlagališča, zbirni centri) ter stanju, napravah (sežigalniki ...) in opreme (zabojniki, premične zbiralnice, kompostniki, vozila ...).
(2) Kataster vsebuje tudi baze podatkov o prevzemnih mestih ter ekoloških otokih s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Šempeter - Vrtojba. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(4) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.
40. člen
(ostale evidence)
(1) Koncesionar mora voditi evidenco tudi o:
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– količini predhodno skladiščenih odpadkov,
– vrsto in količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz držav članic EU,
– količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek,
– evidenco o prevozih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let, evidenco o prevozih odpadkov pa tri leta.
41. člen
(kontrolna knjiga)
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen,
– naprava s katero je bilo delo opravljeno,
– objekt v katerem je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
X. NADZOR
42. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) V Občini Šempeter - Vrtojba tako nadzorstvo opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina Šempeter - Vrtojba lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
43. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
44. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
45. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
46. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije ...) o kršitvah.
(2) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
47. člen
(interventno izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odvoz nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napravah v centrih za ravnanje z odpadki, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov.
(2) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave in objekte javne službe, skrbeti za urejenost ekoloških otokov in zbiralnikov ter zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
48. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Šempeter - Vrtojba, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Šempeter - Vrtojba.
49. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
50. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– določa tarife javne službe, skladno z odločitvami občinskega sveta,
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije ...), je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
51. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
52. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– pripraviti neoviran dostop do vseh zbiralnikov, objektov, prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
XII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
53. člen
(status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
54. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek ...), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VI. stopnje tehnične smeri,
– da zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času,
– da je finančno in poslovno usposobljen,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz šeste in desete alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
XIII. JAVNI RAZPIS
55. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
56. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 54. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
57. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe;
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
58. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
59. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
60. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
61. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
62. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
XV. PRENOS KONCESIJE
63. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XVI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
64. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
65. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
66. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
67. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
68. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
69. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
70. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
71. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
72. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
73. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
74. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
75. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
76. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIX. ODLAGANJE OSTANKOV KOMUNALNIH ODPADKOV
77. člen
(gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov)
Gospodarska javne služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se izvaja na način, ki ga predpiše sedežna občina, kjer se ta dejavnost izvaja.
XX. KAZENSKE DOLOČBE
78. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 23. člena),
– ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim programom odvoza, ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (tretji odstavek 22. člena in prvi odstavek 23. člena),
– ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo (24. člen),
– v rokih določenih s tem odlokom pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe (34. člen).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
79. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (26. člen),
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji odstavek 16. člena),
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji odstavek 16. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 24. člena ne izključuje odgovornosti za prekršek.
80. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (drugi odstavek 16. člena),
– nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (35. člen),
– ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (14. člen),
– ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (14. člen),
– kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 16. člena),
– uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz tega odloka (prvi odstavek 14. člena),
– brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 26. člena),
– ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 33. člena),
– ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun smetarine ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (drugi odstavek 33. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
81. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– na zbirnem prostoru ali na zbiralnici in na za ta namen določenih prostorih v nasprotju z odlokom ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi odstavek 14. člena);
– odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (prvi odstavek 14. člena);
– napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 15. člena);
– večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek 15. člena);
– po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 21. člena);
– onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (peti odstavek 21. člena);
– s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (šesti odstavek 21. člena);
– brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest (sedmi odstavek 21. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
(4) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 21. člena ne izključuje odgovornosti za prekršek.
XXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82. člen
(uskladitev katastrov)
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic ter kataster divjih odlagališč mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka.
83. člen
(Tehnični pravilnik)
Osnutek pravilnika z obrazložitvijo iz 7. člena tega odloka pripravijo strokovne službe občinske uprave najkasneje v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva.
84. člen
(Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, Tarifa)
Obrazložen osnutek pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ter tarife pripravijo strokovne službe občinske uprave v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva.
85. člen
(izvajalec javne službe)
Koncesija oziroma druga oblika javno-zasebnega partnerstva.za izvajanje javne službe po tem odloku se podeli po prenehanju veljavnosti pravnega razmerja med občino in dosedanjim izvajalcem javne službe, veljavnega na dan uveljavitve tega odloka.
86. člen
(pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca)
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
87. člen
(uskladitev z zakonodajo)
Oseba, ki izvaja dejavnosti javnih služb po tem odloku, mora v rokih določenih v predhodnih določbah Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) uskladiti poslovanje s to uredbo.
88. člen
(derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradne objave št. 17/00).
89. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-5/2008-4
Šempeter pri Gorici, dne 29. maja 2008
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.