Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008

Kazalo

2337. Pravilnik o gradbiščih, stran 5987.

Na podlagi šestega odstavka 82. člena in četrtega odstavka 84. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) minister za okolje in prostor, v soglasju z ministrom za kulturo, ministrom za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo in šport, ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrico za delo, družino in socialne zadeve, ministrico za zdravje, ministrom za javno upravo, ministrom za notranje zadeve in ministrom za obrambo izdaja
P R A V I L N I K
o gradbiščih
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa način označitve in organizacijo ureditve gradbišča, vsebino in način vodenja evidence izvajanja del na gradbišču ter način izvajanja sprotne kontrole gradnje.
2. OZNAČITEV IN ORGANIZACIJA UREDITVE GRADBIŠČA
2.1 Označitev gradbišča
2. člen
(obveznost označitve z gradbiščno tablo)
(1) Investitor mora gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
(2) Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja novega objekta ali rekonstrukcija objekta. Pri gradnji linijskih objektov kot so ceste, objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, energetski vodi in podobno, se gradbiščna tabla postavi na začetku ali na koncu trase ali na mestu ob gradbiščni pisarni.
(3) Gradbiščne table ni treba postaviti za odstranitev objekta in na gradbišču, na katerem se gradijo:
1. objekti, ki so po predpisih, ki določajo objekte in okoliše objektov posebnega pomena za obrambo ter ukrepe za njihovo varovanje, opredeljeni kot objekti posebnega pomena za obrambo države;
2. objekti, namenjeni za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na mejnih prehodih;
3. objekti, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, oziroma objektI, za katere je tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takšnih nesreč.
3. člen
(oblika in vsebina gradbiščne table)
(1) Gradbiščna tabla mora biti izdelana iz obstojnega materiala in barv in tako, da so podatki na njej čitljivi.
(2) Na gradbiščni tabli morajo biti po vrsti napisani naslednji podatki:
1. podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v gradbenem dovoljenju,
2. številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal,
3. podatki o investitorju,
4. podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je odgovornih projektantov več, podatek o odgovornem vodji projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo,
5. podatki o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del oziroma če je odgovornih vodij del več, podatek o odgovornem vodji gradbišča in
6. podatki o nadzorniku in podatki o odgovornem nadzorniku.
(3) Pri gradnji zahtevnega objekta morajo biti na gradbiščni tabli za podatki iz prejšnjega odstavka tudi podatki o revidentu in podatki o odgovornem vodji revidiranja.
(4) Podatki na tabli morajo biti zapisani v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
4. člen
(izjeme in posebnosti)
Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se gradbišče, na katerem poteka gradnja v lastni režiji in gradbišče nezahtevnih objektov označi samo z listom formata A4, na katerem so samo podatki iz prve, druge in tretje točke drugega odstavka prejšnjega člena.
5. člen
(postavitev in odstranitev gradbiščne table)
(1) Gradbiščna tabla se postavi takoj po uvedbi izvajalca v delo oziroma najkasneje v štirinajstih dneh po začetku gradbenih del na gradbišču.
(2) Gradbiščna tabla se lahko odstrani šele, ko je objekt zgrajen oziroma ko so dela končana.
2.2 Organizacija ureditve gradbišča
6. člen
(načrt organizacije gradbišča)
(1) Načrt organizacije ureditve gradbišča izdela izvajalec, ki ga za to izbere investitor.
(2) Načrt organizacije ureditve gradbišča mora biti izdelan v skladu s projektom, na podlagi katerega je bilo za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje in v skladu z varnostnim načrtom, kadar je predpisan.
(3) Načrt organizacije gradbišča mora vsebovati:
1. območje, kjer se bodo odvijala dela na gradbišču, parcelne meje, prostori za začasne deponije materialov in odpadkov, deponije opreme in delovnih priprav, gradbiščni provizoriji (pisarne za vodstvo in nadzor, objekti za bivanje in odmor, garderobe, jedilnice, sanitarni objekti, prostor za prvo pomoč, laboratoriji, začasna skladišča itd.), vse kar je potrebno za izvajanje del,
2. namestitev stalnih (za čas gradnje) in začasnih (premičnih) gradbiščnih ograj in zapor, preusmeritev in zavarovanje prometa, namestitev prometnih in drugih znakov za obvestila, prepovedi dostopov ali gibanja itd.,
3. potrebne zunanje in notranje komunikacijske poti, prehodi, vhodi in dovozi, izhodi iz območja gradbišča in priključki na javno cesto ipd.,
4. predeli oziroma območja za pripravo materialov, polizdelkov, sestavljanje opažev, odrov in konstrukcijskih elementov,
5. robovi izkopov (nasipov), višinski gabariti, nestabilna in drugače nevarna ali varovana območja (doseg obstoječih stroje, območje miniranja, poplav itd.),
6. mesta priključkov (na vodo, elektriko, plin, telekomunikacije, zrak, toplovod idr.) in razdelilna mesta na gradbišču s potekom stalnih (za čas gradnje) razvodov,
7. potek montaže konstrukcij ali posameznih elementov (tudi porušitev in odstranitev), potek izkopov, delovnih in fasadnih odrov ter podpornih konstrukcij itd.,
8. namestitev oziroma razporeditev (žerjavov, dvigal, zabijal, črpalk, betonarn, asfaltnih postrojenj itd.) s prikazom delovno vplivnega območja,
9. območja za zbiranje oziroma za začasno deponijo gradbenih odpadkov in nevarnih snovi (po vrstah) in zaščitna območja za varovanje okolice in
10. ukrepe za varovanje zdravja in varovanja oseb (na gradbišču in na vplivnem območju) ter okolice za čas gradnje.
(4) Obseg podatkov, ki morajo biti označeni na načrtu organizacije gradbišča je odvisen od velikosti, predvidenega časa izvajanja in od zahtevnosti gradnje. Po potrebi se lahko izdela prikaz več tehnoloških faz ločeno (faza izkopa in zaščite gradbene jame, faza montaže, faza demontaže, za izvedbo posameznih vrst del, rušenje, nasipanja, zapora in prekop komunikacije itd.), kar je treba oceniti glede na naravo, obseg in nevarnosti del.
(5) Če se gradnja izvaja na delu območja letališča, infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa, ceste, železnice ali pristanišča, ki je v obratovanju in morata zato gradnja in obratovanje takšnega objekta potekati sočasno, je treba z načrtom organizacije ureditve gradbišča zagotoviti tako gradnjo, da ne vpliva na varno izvajanje prometa na teh objektih.
(6) Če se gradnja izvaja na območju, kjer potekajo podzemni ali nadzemni vodi objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so kanalizacija, vodovod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, plinovod, toplovod in drugi komunalni objekti, je treba z načrtom organizacije ureditve gradbišča zagotoviti tudi njihovo nemoteno obratovanje.
(7) Pred začetkom gradnje mora načrt organizacije ureditve gradbišča potrditi investitor.
(8) Zaradi izvajanja gradnje se ne sme poslabšati možnosti za intervencijo in požarne varnosti na območju gradnje in sosednjih objektov.
7. člen
(izjeme in posebnosti)
Načrta organizacije ureditve gradbišča ni treba izdelati pri gradnji v lastni režiji, pri gradnji nezahtevnih objektov in pri gradnji objektov iz tretjega odstavka drugega člena.
8. člen
(obveznost ograditve in varovanja gradbišča)
(1) Gradbišče je treba pred začetkom del ograditi in zavarovati v skladu z načrtom organizacije ureditve gradbišča.
(2) Gradbišče, pri katerem v skladu s prejšnjim členom ni potreben načrt organizacije ureditve gradbišča, mora biti ustrezno ograjeno oziroma varovano tako, da je s trakom, z mrežo, z opozorilnimi znaki ali na drug ustrezen način označeno območje, v katerem so predvidena gradbena dela in za katerega je predvideno, da bi gibanje v njem lahko povzročilo neposredno nevarnost za mimoidoče in za promet.
(3) Pri gradnji nezahtevnega in enostavnega objekta gradbišča ni treba niti ograditi niti zavarovati.
3. VSEBINA IN NAČIN VODENJA DNEVNIKA O IZVAJANJU DEL IN IZVAJANJE SPROTNE KONTROLE GRADNJE
9. člen
(sestava dnevnika o izvajanju del)
Dnevnik o izvajanju del sestavljata:
1. gradbeni dnevnik in
2. knjiga obračunskih izmer.
10. člen
(obveznost vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer)
(1) Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov.
(2) Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, je treba poleg gradbenega dnevnika voditi knjigo obračunskih izmer.
(3) Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, mora na gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec na gradbišču izvaja in to ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema del. Za dela, ki so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih zunaj gradbišča, gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer ni treba voditi.
(4) Vpisi in vrisi morajo biti v gradbeni dnevnik oziroma knjigo obračunskih izmer vneseni s pisalom, ki pušča trajno sled ali pa mora biti vstavljen računalniški izpis na trajnem vidnem nosilcu. Vpisi, vrisi ali računalniški izpisi morajo biti lastnoročno podpisani, naveden pa mora biti tudi datum podpisa.
(5) Morebitni napačni vpisi oziroma vrisi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi, popravki pa morajo imeti datum, ko se je napaka odkrila, in podpis pooblaščene osebe, ki je napako odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke.
(6) Gradbeni dnevnik je treba voditi v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
3.1 Gradbeni dnevnik
11. člen
(oblika in vsebina gradbenega dnevnika)
(1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni listi.
(2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri graditvi objekta.
(3) Dnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V dnevni list se vpisujejo podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo oziroma so potrebne zaradi izvajanja del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakega dnevnega lista.
(4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in dnevnega lista gradbenega dnevnika so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem delu uvodnega lista in dnevnega lista je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.
12. člen
(vodenje gradbenega dnevnika)
(1) Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in ga voditi, ko se dela na gradbišču ali objektu izvajajo. Vpisi v gradbeni dnevnik se morajo vršiti dnevno, udeleženci pri graditvi objekta pa ga podpisujejo ob vsakokratnem pregledu ali nadzoru.
(2) Gradbeni dnevnik na gradbišču pooblaščeni sestavljavec vodi v dvojniku. Podpisujejo ga najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega dnevnika, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma njegov pooblaščenec – odgovorni nadzornik posameznih del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik). Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati. Če odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja med gradnjo objekta ugotovi neskladje, svoje ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik.
(3) Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem udeležencem pri graditvi objekta in pristojnim inšpektorjem.
(4) Originalni izvod se iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, se hrani na gradbišču.
(5) Gradbeni dnevnik se zaključi po dokončanju del oziroma z dnem prevzema del.
(6) Kadar so zapisi, ki jih je treba navesti za en dan, obsežnejši, se lahko uporabi več takih strani (listov), ki se označijo z isto zaporedno številko in istim datumom, njihovo zaporedje pa se označi s črkami ali številkami.
(7) Gradbeni dnevnik se vodi za vsak dan posebej na posebnem listu, ki se piše v dvojniku (samokopirni sistem) ali tudi v več izvodih, če je to potrebno. Izvirno napisani izvod pripada investitorju, ostali izvodi pa izvajalcu in drugim udeležencem.
13. člen
(hramba gradbenega dnevnika)
(1) Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem pregledu objekta vstavita v ustrezno mapo, povežeta z vrvico in zapečatita.
(2) En izvod gradbenega dnevnika (original) hrani investitor, drugi izvod (kopijo) pa hrani izvajalec.
(3) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokratni pravni naslednik mora hraniti gradbeni dnevnik toliko časa, dokler stoji objekt.
(4) Izvajalec mora hraniti gradbeni dnevnik najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.
3.2 Knjiga obračunskih izmer
14. člen
(oblika in vsebina knjige obračunskih izmer)
(1) Knjigo obračunskih izmer sestavljajo:
1. uvodni list,
2. seznam vloženih listov,
3. obračunski list,
4. obračunske priloge in
5. obračunski načrti.
(2) Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih oblika in vsebina ter način izpolnjevanja so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem delu listov knjige obračunskih izmer je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.
15. člen
(vodenje knjige obračunskih izmer)
(1) Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi, dokler niso dela izvršena in izmerjena oziroma obračunana.
(2) Knjigo obračunskih izmer vodi na gradbišču pooblaščeni sestavljavec. Na vsakem listu oziroma po vsakem prikazu izračunov obračunskega obdobja ga podpisujejo najprej pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati.
(3) V knjigo obračunskih izmer se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) in podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb projektov za izvedbo določenih detajlov.
(4) V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo in elemente oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje odstranijo.
(5) Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane na ustreznem listu knjige obračunskih izmer ali narisane v njeni prilogi v ustreznem merilu z vsemi za izvajanje kontrole investicije potrebnimi podatki. Izvajalec mora vse te spremembe tudi posebej označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta za izvedbo. V teh tehničnih risbah morajo biti vse ugotovljene napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skicirane z vsemi potrebnimi podatki in podpisane.
(6) Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži pa se označen list brez navedbe izmer in z vpisom »Ta dela se niso izvedla zaradi ….«, ker mora biti število obračunskih listov enako številu postavk v pogodbenem predračunu.
(7) S podpisom pooblaščenca investitorja se šteje, da so količine podpisanih del izvedene. Prevzem del, vključno z njihovo kakovostjo, se opravi s prevzemnim zapisnikom.
(8) Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za morebitne izpuščene postavke ali spremembe, se obračunski listi po enakem postopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer, kot posebno poglavje z označbo »nepredvidena in dodatna dela«.
(9) Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta investitorju.
(10) Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu izvajalec, ki določi pooblaščenega sestavljavca.
16. člen
(hramba knjige obračunskih izmer)
(1) Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih izmer oštevilčijo in vstavijo v ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo.
(2) Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju, ki jo mora hraniti najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.
3.3 Izvajanje sprotne kontrole gradnje
17. člen
(izvajanje sprotne kontrole)
(1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se med gradnjo preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni kontroli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju gradbenih proizvodov upoštevajo veljavne tehnične specifikacije za posamezne gradbene proizvode.
(2) Izvajalec odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pred nadaljevanjem del sproti obvešča o zaključku posameznih faz, ki jih kasneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen sprotne kontrole omogoči pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami, opremo in napravami.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 66/04).
19. člen
(dokončanje del, ki so v teku)
Na gradbiščih, na katerih so se dela začela izvajati pred uveljavitvijo tega pravilnika, se označevanje in organizacija ureditve gradbišča ter vodenje gradbenih dnevnikov in knjig obračunskih izmer nadaljujejo in končajo v skladu z določbami pravilnika iz prejšnjega člena.
20. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-41/2008
Ljubljana, dne 14. maja 2008
EVA 2008-2511-0027
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
 
Soglašamo!
 
dr. Vasko Simoniti l.r.
Minister
za kulturo
 
mag. Andrej Vizjak l.r.
Minister
za gospodarstvo
 
mag. Radovan Žerjav l.r.
Minister
za promet
 
Iztok Jarc l.r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
 
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo, družino in socialne zadeve
 
Mojca Kucler Dolinar l.r.
Ministrica
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
 
Zofija Mazej Kukovič l.r.
Ministrica
za zdravje
 
Dragutin Mate l.r.
Minister
za notranje zadeve
 
dr. Gregor Virant l.r.
Minister
za javno upravo
 
Karl Viktor Erjavec l.r.
Minister
za obrambo