Uradni list

Številka 113
Uradni list RS, št. 113/2007 z dne 11. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 113/2007 z dne 11. 12. 2007

Kazalo

5649. Pravilnik o izdajanju potrdil za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor, stran 15601.

Na podlagi petega odstavka 22. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01) izdajam
P R A V I L N I K
o izdajanju potrdil za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje za pridobitev nazivov državi revizor (v nadaljevanju: DR) in preizkušeni državni revizor (v nadaljevanju: PDR), izvedbo programov izobraževanja, način preizkusa znanja in priprave ter zagovora zaključne naloge, varstvo pravic kandidatov, organe, ki skrbijo za izvedbo programa izobraževanja in izdajanje potrdil za naziva DR in PDR.
2. člen
Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) organizira opravljanje izpitov in izdaja potrdila za revizorska naziva v skladu s programoma izobraževanja, ki ju sprejme predsednik računskega sodišča (v nadaljevanju: program izobraževanja).
3. člen
Izvedbo programa izobraževanja in opravljanje izpita za pridobitev revizorskega naziva lahko računsko sodišče poveri drugi strokovno usposobljeni organizaciji (v nadaljevanju: izvajalec programa).
POGOJI ZA PRIDOBITEV REVIZORSKEGA NAZIVA
4. člen
Naziv državni revizor lahko dobi oseba (v nadaljevanju: kandidat), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima univerzitetno izobrazbo oziroma visokošolsko izobrazbo druge stopnje,
2. ima najmanj 2 leti revizijskih izkušenj,
3. je dosegla najmanj 30 točk po Pravilniku o točkovanju revizijskih dosežkov,
4. je opravila izpit za revizorski naziv državni revizor.
Izpit iz 4. točke prejšnjega odstavka je sestavljen iz preizkusov znanja iz predmetov po programu izobraževanja in zagovora zaključne naloge.
Naziv državni revizor lahko dobi tudi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena in:
1. je na Slovenskem inštitutu za revizijo vpisan v register pooblaščenih revizorjev ter opravi preizkus znanja iz vsebin predmetov 'javne finance' in 'državna revizija' iz programa izobraževanja ali
2. je pridobil naziv državni notranji revizor na podlagi Zakona o javnih financah ter opravi preizkus znanja iz vsebin predmeta 'državna revizija' iz programa izobraževanja ter uspešno zagovarja zaključno nalogo.
Potrdilo za revizorski naziv državni revizor se kandidatu izda, ko izpolni vse pogoje iz tega člena.
5. člen
Naziv preizkušeni državni revizor lahko dobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima univerzitetno izobrazbo oziroma visokošolsko izobrazbo druge stopnje,
2. ima naziv državni revizor,
3. ima najmanj 3 leta revizijskih izkušenj po pridobitvi naziva državni revizor,
4. je po Pravilniku o točkovanju revizijskih dosežkov dosegel najmanj 120 točk ali najmanj 75 točk po pridobitvi naziva državni revizor,
5. je opravil izpit za revizorski naziv preizkušeni državni revizor.
Izpit iz 5. točke prejšnjega odstavka je sestavljen iz preizkusov znanja iz predmetov po programu izobraževanja in zagovora zaključne naloge.
Naziv preizkušeni državni revizor lahko dobi tudi kandidat, ki je pridobil naziv preizkušeni državni notranji revizor na podlagi Zakona o javnih financah, če izpolnjuje pogoje iz 4. točke prvega odstavka tega člena in uspešno zagovarja zaključno nalogo iz prejšnjega odstavka.
Potrdilo za revizorski naziv preizkušeni državni revizor se kandidatu izda, ko izpolni vse pogoje iz tega člena.
PREIZKUS ZNANJA IN ZAKLJUČNA NALOGA
6. člen
Izvajanje programa izobraževanja obsega predavanja ali konzultacije, preizkuse znanja ter pripravo in zagovor zaključne naloge.
7. člen
Po zaključku predavanj ali konzultacij iz vsakega predmeta opravlja kandidat preizkus znanja.
Za vsak preizkus znanja se določita dva redna roka. Izpitna komisija lahko določi tudi izredni rok.
Kandidat se mora prijaviti k preizkusu znanja najmanj osem dni pred napovedanim rokom.
8. člen
Uspeh pri preizkusu znanja določi nosilec predmeta z oceno: kandidat je preizkus znanja »opravil« ali »ni opravil«. Kandidat je preizkus znanja opravil, če je dosegel najmanj 50 odstotkov možnih točk.
Z rezultati preizkusa znanja morajo biti kandidati seznanjeni najkasneje en mesec po opravljanju preizkusa znanja.
9. člen
Če kandidat preizkusa znanja ne opravi, ga lahko dvakrat ponavlja. Stroške drugega ponavljanja mora plačati sam.
10. člen
Opravljanja preizkusa znanja pri posameznem predmetu je oproščen kandidat, ki predloži ustrezna pisna dokazila, da je v drugem izobraževalnem programu že opravil preizkus znanja iz vsebinsko enakega predmeta, ki ustreza zahtevnosti in obsegu preizkusa znanja po programu izobraževanja.
O oprostitvi opravljanja preizkusa znanja odloča na prošnjo kandidata izpitna komisija in o svoji odločitvi pisno obvesti kandidata.
11. člen
Ko kandidat uspešno opravi vse preizkuse znanja po programu izobraževanja, pristopi k pripravi zaključne naloge tako, da predlaga izpitni komisiji temo zaključne naloge.
Temo zaključne naloge odobri izpitna komisija v štirinajstih dneh po prejemu predloga kandidata. Predlog mora vsebovati naslov in dispozicijo zaključne naloge.
Kandidat mora temo izbrane zaključne naloge predložiti najkasneje dva meseca po uspešno opravljenem zadnjem preizkusu znanja. Kasnejša prijava je možna le po odobritvi izpitne komisije.
12. člen
Zaključna naloga je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem strokovno obravnava določeno revizorsko vprašanje ali posamezno revizijo. Zaključna naloga mora biti s področja državnega revidiranja, pri izbiri teme pa mora kandidat upoštevati:
1. da gre za praktično uporabo pridobljenega znanja,
2. da bo z nalogo prispeval k ustvarjanju dobre prakse na področju državnega revidiranja ali
3. da bo prispeval k metodiki državnega revidiranja ali
4. da bo prispeval k reševanju drugih vprašanj, ki sodijo na področje delovanja računskega sodišča.
13. člen
Zaključna naloga zajema aplikacijo pridobljenega znanja na praktičnem primeru in obsega praviloma 25 do 40 strani.
Kandidat mora zaključno nalogo predložiti v šestih mesecih po odobritvi teme zaključne naloge.
14. člen
Zaključna naloga za pridobitev naziva DR vsebuje zlasti:
1. opis metodoloških osnov za izvedbo revizije ali obravnavo revizorskega vprašanja,
2. opis uporabljene revizijske strategije in postopkov oziroma metod dela,
3. predstavitev ugotovitev revizije oziroma obravnave revizorskega vprašanja,
4. predloge za izboljšanje prakse revidiranja ali
5. predloge za morebitne spremembe predpisov ali drugih pravil pri poslovanju revidiranca.
15. člen
Zaključna naloga za pridobitev naziva PDR vsebuje zlasti:
1. opis načina vodenja revizije ali nadzora nad izvajanjem revizije,
2. opis uporabljene revizijske strategije in postopkov oziroma metod dela,
3. utemeljitev revizijskega mnenja in priporočil revidirancu,
4. ugotovitve pri uporabi revizijskega priročnika računskega sodišča ali splošnih aktov računskega sodišča ter predlogi njihovih sprememb,
5. predloge za spremembe revizijskega pristopa računskega sodišča pri izvedbi podobnih revizij,
6. predloge za morebitne spremembe predpisov, drugih pravil pri poslovanju revidiranca oziroma sistemske spremembe, ki vplivajo na poslovanje revidiranca.
16. člen
Kandidat zagovarja zaključno nalogo pred izpitno komisijo. Zagovor traja največ 60 minut. Na zagovoru kandidat najprej na kratko predstavi zaključno nalogo, nato pa odgovarja na vprašanja članov izpitne komisije. Ti mu postavljajo vprašanja, ki lahko zadevajo vse predmete iz programa izobraževanja in vsebino zaključne naloge. Zagovor zaključne naloge se oceni z oceno »uspešno« ali »neuspešno.«
Če kandidat zagovora zaključne naloge ne opravi uspešno, mu izpitna komisija določi nov rok za zagovor, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev.
17. člen
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, izda izvajalec programa kandidatu po uspešnem zagovoru zaključne naloge listino, v kateri potrdi, da je kandidat uspešno opravil vse preizkuse znanja po programu izobraževanja in zagovor zaključne naloge.
VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
18. člen
Zaradi kršitev pravic pri opravljanju preizkusa znanja, oprostitvi opravljanja preizkusa znanja, zavrnitvi predlagane teme zaključne naloge, zagovoru zaključne naloge ali priznanju revizorskega naziva lahko kandidat vloži pritožbo na programski svet.
Pritožba se vloži v roku petih dni od objave rezultatov preizkusa znanja, prejema odločitve o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja, zavrnitvi predlagane teme zaključne naloge, zagovora zaključne naloge ali zavrnitvi vloge za priznanje revizorskega naziva.
Programski svet mora odločitev o pritožbi sprejeti v osmih dneh in o tem v treh dneh pisno obvestiti kandidata. Odločitev programskega sveta je dokončna.
ORGANI, KI SKRBIJO ZA IZVEDBO PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA
19. člen
Za izvajanje programa izobraževanja skrbijo: programski svet, izpitna komisija, nosilci predmetov in skrbnik programa.
20. člen
Programski svet ima pet članov, ki jih imenuje predsednik računskega sodišča, in ima naslednje naloge:
1. sprejme načrt izvedbe programa izobraževanja,
2. odobri nosilce in predavatelje za posamezne predmete,
3. določi sistem ocenjevanja,
4. spremlja kakovost izvajanja programa in sprejema ukrepe za njegovo izvajanje,
5. določi merila in način ocenjevanja dela predavateljev,
6. odloča o pritožbah kandidatov,
7. odloča o drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem programa in določa nosilce posameznih nalog.
Programski svet izmed svojih članov določi skrbnika programa izobraževanja.
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov programskega sveta določi v pogodbi z izvajalcem programa.
21. člen
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik komisije in njegov namestnik, nosilci predmetov in skrbnik programa. Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje predsednik računskega sodišča. Za namestnika nosilca predmeta se določi enega od predavateljev istega predmeta.
Izpitna komisija ima naslednje naloge:
1. odloča o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja po 10. členu tega pravilnika,
2. določa roke preizkusa znanja,
3. odobri teme zaključnih nalog,
4. ocenjuje zagovor zaključnih nalog,
5. odloča o drugih vprašanjih v zvezi s preizkusi znanja in zaključnimi nalogami.
Izpitna komisija odloča v sestavi predsednika in dveh članov ali njihovih namestnikov. Sestavo izpitne komisije za posamezno nalogo določi predsednik izpitne komisije. Kadar komisija odloča o zadevah, ki se nanašajo na posamezni predmet, mora biti eden od članov komisije nosilec predmeta v zadevi, ki se obravnava.
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov izpitne komisije določbi v pogodbi z izvajalcem.
22. člen
Nosilec predmeta ima naslednje naloge:
1. na podlagi povzetkov učnih načrtov, ki jih za posamezno temo pripravijo predavatelji, pripravi povzetek učnega načrta za cel predmet in usklajuje njegovo izvajanje s predavatelji,
2. na predlog predavateljev pripravi vprašanja za preizkus znanja,
3. na podlagi ocen preizkusov znanja, ki jih podajo predavatelji, določi oceno iz posameznega predmeta,
4. objavi rezultate opravljanja preizkusov znanja.
23. člen
Skrbnik programa ima naslednje naloge:
1. spremlja izvajanje programa,
2. koordinira delo med programskih svetom, izpitno komisijo, nosilci predmetov in izvajalcem programa,
3. poroča programskemu svetu o izvajanju programa,
4. sodeluje s kandidati.
POTRDILO ZA REVIZORSKI NAZIV
24. člen
Ko kandidat izpolni pogoje po 4. ali 5. členu tega pravilnika, mu predsednik računskega sodišča izda potrdilo za revizorski naziv.
25. člen
Osebi, ki ima potrdilo, da je opravila strokovni izpit za revizorja računskega sodišča na podlagi Pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za revizijskega delavca Računskega sodišča Republike Slovenije z dne 22. 9. 1995 ali Pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za revizijskega delavca Računskega sodišča Republike Slovenije št. 3101-8/07-1 z dne 5. 2. 1997, se prizna naziv državni revizor. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev po 3. in 4. točki prvega odstavka 5. člena tega pravilnika se šteje, da so naziv državni revizor pridobili z dnem, ko so opravili strokovni izpit.
26. člen
Revizorski naziv se prizna osebi, ki je primerljiv revizorski naziv pridobila v tujini, če o tem predloži ustrezne dokaze in če je bil ta naziv pridobljen pod enako zahtevnimi pogoji, kot jih določa ta pravilnik.
Primerljiv revizorski naziv, pridobljen pod enako zahtevnimi pogoji, je tisti, ki ga kandidat pridobi po uspešno opravljenih preizkusih znanj iz vsebin predmetov po programu izobraževanja ter priprave in zagovora zaključne naloge, ki se nanaša na področje državne revizije ali je v povezavi s pristojnostmi računskega sodišča.
Če se ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se mu omogoči, da opravi manjkajoči del.
O priznanju revizorskega naziva in morebitnih dodatnih pogojih za priznanje odloča predsednik računskega sodišča.
27. člen
Vloga za priznanje revizorskega naziva mora vsebovati osebne podatke (ime, priimek, rojstni datum in stalno oziroma začasno prebivališče), revizorski naziv, ki naj se prizna, in priložen izvirnik ali overjeno kopijo dokazila o pridobitvi revizorskega naziva. Dokazila o pridobitvi revizorskega naziva ni treba prilagati, če je ta podatek razviden iz javne evidence organizacije, ki je naziv podelila.
Ko računsko sodišče prejme vlogo, kadrovska služba preveri, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, opozori z dopisom predlagatelja, da jo v roku 8 dni dopolni.
O vlogi odloči predsednik računskega sodišča v roku 30 dni od dneva vložitve popolne vloge, tako da:
1. izda potrdilo o revizorskem nazivu, če je vloga utemeljena,
2. izda odločbo, da se vloga zavrže, če je predlagatelj kljub opozorilu ni dopolnil,
3. izda odločbo, da se vloga zavrne, če ni utemeljena.
28. člen
Vloga za pridobitev revizijskega naziva po tretjem odstavku 4. člena in tretjem odstavku 5. člena tega pravilnika mora vsebovati poleg podatkov, določenih v prvem odstavku 27. člena, tudi dokazila o revizijskih dosežkih in revizijskih izkušnjah. Revizijski dosežki se dokazujejo s seznamom revizij oziroma drugih ekvivalentnih nalog po Pravilniku o točkovanju revizijskih dosežkov in ga potrdi delodajalec, pri katerem je bilo delo opravljeno. Revizijske izkušnje se dokazujejo s potrdilom delodajalca, pri katerem je bilo delo opravljeno.
29. člen
Računsko sodišče vodi imenik državnih revizorjev in preizkušenih državnih revizorjev. Podatki iz imenika so javni.
Potrdilo za revizorski naziv je javna listina. Revizorski naziv se uporablja tako, da se pristavi za imenom in priimkom imetnika potrdila.
PREHODNA DOLOČBA
30. člen
Do začetka izvajanja programa izobraževanja za pridobitev naziva PDR je izpit iz 5. točke 5. člena tega pravilnika sestavljen iz priprave in zagovora zaključne naloge. Kot dispozicija zaključne naloge se šteje zlasti predlog podrobnega načrta revizije iz sprejetega Programa za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča ali načrt zagotavljanja kakovosti za celoten revizijski proces.
KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izdajanju potrdil za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor (Uradni list RS, št. 112/02, 38/04 in 33/06) in Navodilo o načinu izdajanja potrdil za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor (Uradni list RS, št. 58/03).
Št. 3101-7/2007-1
Ljubljana, dne 30. novembra 2007
Igor Šoltes l.r.
Predsednik
računskega sodišča