Uradni list

Številka 111
Uradni list RS, št. 111/2007 z dne 5. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 111/2007 z dne 5. 12. 2007

Kazalo

5515. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bl-S26 Dindol, stran 15398.

Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 - UPB in 84/06) je Občinski svet Občine Bled na 6. redni seji dne 15. 11. 2007 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje BL-S26 Dindol
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje BL-S26 Dindol (v nadaljevanju OPPN Dindol), ki ga je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod št. P 107060, november 2007.
2. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt BL-S26 Dindol vsebuje:
A. Besedilo, ki obsega:
- območje občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
- načrt parcelacije;
- etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve;
- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave;
- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
- odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
B. Kartografski del, ki obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:
1.1 Izvleček iz dolgoročnega plana občine M 1:5000
1.2 Lega prostorske ureditve v širšem območju M 1:2000.
2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE:
2.1 Načrt parcel M 1:1000
2.2 Geodetski načrt M 1:500
2.3 Ureditveno območje M 1:500
2.4 Načrt nove parcelacije M 1:500.
3. NAČRT PROSTORSKE UREDITVE:
3.1 Ureditvena situacija M 1:500
3.2 Regulacijski elementi M 1:500
3.3 Komunalna infrastruktura M 1:500
3.4 Prometna ureditev M 1:500
3.5 Hortikulturna ureditev M 1:500
3.6 Zakoličbena situacija M 1:500
3.7 Površine namenjene javnemu dobru M 1:500
3.8 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja M 1:500
3.9. Vplivno območje M 1:1000
3.10 Prostorski prikaz.
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve na območju OPPN Dindol, kjer je predvidena gradnja štirih enostanovanjskih objektov ter nastanitvenega objekta s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Območje OPPN Dindol leži v kraju Bled, med Cankarjevo cesto in vznožjem hriba Straža. Obstoječa pozidava okolice območja obravnave je stanovanjska, v zahodnem delu namenjena turizmu (apartmajsko gostinski objekti).
Na obravnavanem območju so v naravi večinoma nepozidana zemljišča (sadovnjaki, travniki, gozd in njive), posamezni obstoječi objekti so locirani na SZ delu.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje je opredeljeno v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled kot prostorska enota z oznako BL-S26 Dindol, meri cca 1 ha ter je namenjeno območju za stanovanja, kamor se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, kvartarne dejavnosti (10. člen DDP Občine Bled, Uradni list RS, št. 95/02).
Ureditveno območje je na severu in zahodu omejeno z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodu s Cankarjevo cesto ter na jugu z vznožjem hriba Straže.
Območje prostorske enote OPPN Dindol obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
717/1, 716/1-del, 717/2-del, 711/1, 711/2, 710/1, 710/4, 710/5, vse k.o. Želeče.
Nove ureditve niso predvidene na zemljiščih parc. št. 717/1, 716/1-del, 717/2-del, 711/1-del, 711/2, k.o. Želeče. Na navedenih zemljiščih se nahajajo zunanje funkcionalne površine v sklopu obstoječih stanovanjskih objektov, na območje katerih se z novo ureditvijo ne posega.
Ureditveno območje OPPN Dindol meri cca 10.276,4 m2, območje, kjer so predvidene nove ureditve pa cca 7.609 m2. Na območju so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje.
Ureditveno območje obsega zemljišča, na katerih so predvideni posegi oziroma gradnje zaradi realizacije predvidenih prostorskih ureditev.
Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča, na katera sega predvidena gradnja infrastrukturnih priključkov do obravnavanega območja.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Načrtovana prostorska ureditev se nahaja na obrobju naselja Bled in predstavlja dopolnitev obstoječe pozidave med Cankarjevo cesto in vznožjem Straže. Območje bo prometno navezano na predvideni priključek s Cankarjeve ceste.
Novo predvideni infrastrukturni vodi in vodi, ki bodo zaradi realizacije predvidene pozidave prestavljeni, bodo potekali pod predvideno interno cesto znotraj območja, deloma pa v novo predvidenem pločniku ob Cankarjevi cesti ter ob njegovem južnem robu.
6. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje je namenjeno območju za stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico.
Na območju ni dovoljeno opravljati obrtne, proizvodne in kmetijsko predelovalne dejavnosti.
7. člen
(vrste dopustnih gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
- gradnja novih objektov,
- rušitve obstoječih objektov,
- gradnja in ureditev zunanjih površin,
- spremembe namembnosti delov stavb,
- gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij,
- postavitev pomožnih objektov,
- hortikulturne ureditve.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Na obravnavanem območju je predvidena gradnja štirih enostanovanjskih objektov ter nastanitvenega objekta s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Gabariti objektov:
Objekt 1 - gostinsko nastanitveni objekt s penzionskimi sobami ter kletno garažo
Tlorisni gabarit:
Objekt 1a: 12,50 m x 22,50 m z izmikom tlorisa v širini 2,50 m
Objekt 1b: 10,00 m x 16,15 m z izmikom tlorisa v širini 2,65 m
Povezovalni del med 1a in 1b: 3,00 m x 6,00 m (K+P)
Kletna garaža: 13,50-15,50 m x 28,50 m
Etažnost: K+ P+1+M
Objekt 2 - enostanovanjska hiša z možnostjo ureditve apartmajev
Tlorisni gabarit: 9,00 m x 11,00 m z garažo 6,00 m x 4,00 m
Etažnost: (K) P+1+M
Objekti 3, 4 in 5 - enostanovanjska hiša z možnostjo ureditve apartmajev
Tlorisni gabarit: 9,00 m x 12,00 m z garažo 6,00 m x 4,50 m
Etažnost: (K) P+1+M
Objekti morajo biti z daljšo stranico objekta vzporedni s plastnicami.
V stanovanjskih objektih je možna ureditev apartmajev. V enem stanovanjskem objektu je možno urediti največ dva apartmaja, če je zanj oziroma zanju mogoče zagotoviti predpisano število parkirnih mest na funkcionalni površini posamezne enote, ki je določena v ureditveni situaciji.
9. člen
(oblikovanje objektov)
Kote tlaka pritličja ±0,00 objektov so lahko največ 30 cm nad koto terena pri vhodu v objekt, višina kapi pa največ 5,50 m nad koto pritličja. Dopustni vertikalni gabarit za objekte je K+P+1+M.
Objekti so lahko masivne ali montažne izvedbe.
Strehe objektov so dvokapne, s slemenom v smeri daljše stranice, z naklonom strešin 38-42° in krite z opečno kritino.
Odpiranje strešin objektov je dopustno v obliki frčad in strešnih oken, strešine frčad morajo imeti enak naklon kot osnovna strešina in ne smejo segati nad sleme osnovne strešine. Skupna površina frčad ne sme presegati 30% tlorisa posamezne strešine.
Nad garažami in nad povezovalnim delom med objektoma 1a in 1b so predvidene ravne strehe oziroma ureditve teras.
Arhitekturno oblikovanje objektov mora biti poenoteno.
Fasade morajo biti ometane in barvane v naravnih tonih (priporočena toplo bela barva), dopustni so arhitekturni poudarki iz lesa (naravna barva lesa) do 30% fasadne površine. Druge fasadne obloge in barvni poudarki niso dopustni.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je od občine potrebno pridobiti soglasje k oblikovanju zunanje podobe objektov.
Na gradbeni parceli posameznih objektov je možna gradnja enostavnih objektov, vendar v predpisanih minimalnih odmikih od parcelnih meja in cest, tj. min. 6 m od cestnega telesa. Dozidave zunanjih stopnišč niso dovoljene.
10. člen
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov je prikazana na načrtu Ureditvena situacija (list št. 3.1.) Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, ki so prikazani v načrtu Regulacijski elementi (list št. 3.2.). Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade od gradbene linije (do globine 2,00 m).
Gradbena meja (GM) je meja, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
Izven okvirov gradbenih linij in gradbenih mej je možna podzemna izraba in gradnja enostavnih objektov, pod pogojem, da se ne posega v trase komunalnih vodov in območja varovanj.
Za objekte so v grafičnem delu podane fiksne točke za zakoličbo (Zakoličbena situacija - list št. 3.6.).
Odmiki objektov od parcelnih meja morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oziroma v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
11. člen
(faktor pozidanosti)
Faktor pozidanosti na posamezni gradbeni parceli je opredeljen z gabariti in regulacijskimi linijami. V primeru odstopanja od gabaritov objektov, navedenih v 8. členu, maksimalni dovoljeni faktor pozidanosti na posamezni gradbeni parceli ne sme presegati 22%, ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega določenih regulacijskih linij ter da se znotraj gradbene parcele zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu.
12. člen
(ureditev okolice)
Gradbene parcele posameznih objektov bodo namenjene parkiriščem in dovozu, delno pa bodo zazelenjene in hortikulturno urejene.
Parkirni prostori za potrebe stanovanjskih hiš morajo biti zagotovljeni v sklopu gradbenih parcel posameznih objektov. Gostinsko nastanitveni objekt ima del parkirišč predvidenih ob uvozu na gradbeno parcelo, večino pa v kletni garaži. Dodatna parkirišča so predvidena vzdolž interne ceste.
Utrjene površine, namenjene parkiriščem, dovozom in manipulaciji morajo biti asfaltirane in členjene (mulde, oznake parkirnih mest, robovi) z granitnimi kockami.
Okoli zemljišč objektov je možna ureditev ograj v obliki živih mej ali drugih zelenih barier, višina ograj ne sme presegati 1,20 m.
V območjih prometnic ograja ne sme ovirati preglednosti na cesti in je lahko visoka največ 0,80 m. Od roba utrjene bankine javnih cest morajo biti ograje odmaknjene najmanj 0,50 m.
Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta.
Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
13. člen
(zelene površine)
Celoten gozdni rob na jugu obravnavanega območja ob vznožju pobočja Straža se varuje kot kulturna krajina in posegi znotraj meje gozdnega roba niso dovoljeni. Obstoječi gozdni rob se ohranja z gozdnogojitvenimi ukrepi.
Zasnova zasaditve na obravnavanem območju upošteva obstoječo vegetacijo. Gozdni sestoj na območju Straže se ohranja, pri zasaditvi pa se izberejo avtohtone vrste.
Ob S delu območja je vzdolž interne ceste predviden zeleni pas s hortikulturno ureditvijo (delno kot brežina), ki območje ločuje od obstoječe stanovanjske pozidave. Zaradi ohranjanja vedute na grad se ob interni cesti zasadi le grmovnice ali žive meje. Druge vrste ograj ob meji z interno cesto niso dovoljene. Maksimalna višina žive meje ob interni cesti je 0,80 m.
Celoten zahodni del območja na zemljiščih parc. št. 717/1, 716/1 - del, 717/2 - del, 711/1 - del, 711/2, k.o. Želeče, se ohranja kot zelena površina oziroma zunanje funkcionalne površine v sklopu obstoječih stanovanjskih objektov.
IV. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(načrt gradbenih parcel)
Na območju predvidene gradnje bo izvedena nova parcelacija zemljišč. Po parcelaciji je v skladu z ureditveno situacijo predvidenih 7 gradbenih parcel (gradbene parcele objektov, gradbena parcela ceste s spremljajočimi površinami in gradbena parcela parkirišč).
Velikost, oblika in razporeditev gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz Načrta nove parcelacije (list št. 2.4.).
V. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE
15. člen
(etapnost izvedbe)
Dopustna je etapna izgradnja objektov, fazna gradnja posameznih objektov ni dopustna.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalne infrastrukture. Sočasno z izgradnjo posameznih objektov mora biti zagotovljena izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
16. člen
(drugi pogoji in zahteve)
Za izvajanje OPPN je potrebna izvedba nove parcelacije zemljišč, sprejem programa opremljanja in sklenitev pogodbe o opremljanju za izgradnjo komunalne infrastrukture.
17. člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti)
Po realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni vsi posegi v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji oziroma z občinskim prostorskim načrtom.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Obravnavana zemljišča se nahajajo znotraj dveh enot kulturne dediščine, znotraj območja Parkovnega gozda Straža in v območju Ambienta Bleda.
Zaradi ohranjanja obstoječe kulturne krajine posegi znotraj meje gozdnega roba niso dovoljeni.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
19. člen
(varstvo okolja)
Rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje so zbrane v Strokovni oceni obremenitve okolja, kjer je opisano in ocenjeno obstoječe stanje v prostoru, značilnosti posegov in ovrednoteni njihovi vplivi na okolje.
Iz navedene strokovne ocene izhaja, da je izvedba OPPN Dindol sprejemljiv poseg v okolje. Posamezni objekti v obravnavani enoti urejanja ter ureditev kot celota ob upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo obratovanje tovrstnih objektov, pri normalnih pogojih obratovanja, rednem vzdrževanju objektov in rednem opravljanju predpisanega monitoringa ne bodo presegli dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
20. člen
(vplivno območje)
V času gradnje bo izven obravnavanega območja segal vpliv hrupa in vpliv na mehansko odpornost in stabilnost in sicer na zemljišča s parcelnimi št.: 717/2, 713/6, 713/8, 713/5, 713/4, 713/2, 1175/3, 814/5, 814/1, 812/3, 812/5, 718/5 in 718/6, vse k.o. Želeče.
V času obratovanja bo izven obravnavanega območja segal le vpliv senc in sicer na zemljišča s parcelnimi št.: 713/6, 713/7, 713/8, 713/1, 712/1, 713/5, 713/4, 713/2, 716/1, 1175/3, 1175/1, 352, 629/2, 629/3 in 629/4, vse k.o. Želeče.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
21. člen
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
V OPPN so upoštevane zahteve Zakona o varstvu pred požarom, smernice Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zahteve iz Požarnovarnostnega poročila.
Voda za gašenje požarov se zagotovi iz dveh zunanjih nadtalnih hidrantov, eden je lociran ob priključku novo predvidene interne ceste na Cankarjevo cesto, drugi na obračališču za komunalna vozila.
Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. Medsebojni odmiki med objekti zagotavljajo pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom.
Na skrajnem JV delu območja je pod Cankarjevo cesto potrebno predvideti prepust za vodo, ki bo zagotavljal odvajanje morebitnih meteornih voda, v primeru ekstremnih padavin.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
Na območju je načrtovana nova ureditev gospodarske infrastrukture v obsegu: cestno omrežje, prometne površine za mirujoči promet, javni vodovod za sanitarno vodo in hidrantno omrežje, fekalna in meteorna kanalizacija, plinovod, električno in telekomunikacijsko omrežje in javna razsvetljava.
Načrtovane rešitve prometne, komunalne in energetske infrastrukture so razvidne iz načrtov Komunalna infrastruktura (list št. 3.3.) in Prometna ureditev (list št. 3.4.).
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na cestno, električno in vodovodno omrežje, fekalno kanalizacijo in plinovod.
23. člen
(ceste in druge prometne površine)
Prometna navezava obravnavanega območja je predvidena s priključkom na Cankarjevo cesto. Znotraj obravnavanega območja je predvidena interna cesta z uvozi do posameznih objektov, ki se zaključi z obračališčem za komunalna vozila. Dostop do zemljišč na zahodnem delu območja je možen z Želeške ceste.
V cestnem telesu predvidene ceste se vodijo vsi komunalni vodi do bodočih objektov.
Pri načrtovanju objektov in njihovih zunanjih ureditev je poleg splošnih pogojev in predpisov potrebno minimalno zagotoviti naslednji standard za parkiranje:
- stanovanjska hiša: 2 PM/na stanovanje
- oddajanje apartmajev v najem v stanovanjskem objektu: 1 PM/na apartma (4 postelje) + 2 PM za stalno bivališče oziroma 2 PM/na apartma (več kot 4 postelje) + 2 PM za stalno bivališče
- gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM
- nastanitveni objekt: 1 PM/1 sobo + 1 PM/8-12 sedežev v restavraciji.
24. člen
(vodovodno in hidrantno omrežje)
Preko obravnavanega območja potekata trasi dveh javnih primarnih vodovodov.
Vodovod za potrebe obravnavanega območja se bo navezoval na obstoječi oskrbovalni vodovod, ki poteka vzporedno s Cankarjevo cesto. Na priključnem vodu, ki bo potekal v trasi novo predvidene interne ceste, je predvidena postavitev nadzemnega hidranta, drugi hidrant je predviden na obračališču za komunalna vozila.
Vodomerni jaški za posamezne objekte so predvideni znotraj posameznih gradbenih parcel.
25. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Za realizacijo predvidene prostorske ureditve je potrebna prestavitev obstoječega javnega kanalizacijskega voda, ki poteka preko osrednjega dela obravnavanega območja.
Nova trasa kanalizacijskega voda bo potekala delno ob južnem robu Cankarjeve ceste ter delno v trasi novo predvidene interne ceste.
Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov bodo speljane v razvod prestavljene fekalne kanalizacije.
V kanalizacijski sistem se odvajajo izključno fekalne vode.
Meteorne vode s strešin objektov in čistih površin se bodo odvajale v ponikovalnice, zgrajene na gradbenih parcelah objektov. Pri dimenzioniranju ponikovalnic je potrebno upoštevati dotok zalednih voda na zemljišča ter preveriti ponikovalno sposobnost terena.
Meteorne vode z interne ceste se bodo s cestišča odvajale v asfaltno muldo, ki ima iztok v požiralnikih, le-ti pa se odvajajo v ponikovalnice, ki bodo locirane v obcestnem telesu.
26. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Preko južnega dela obravnavanega območja potekata obstoječi trasi 20 kV kablovoda in signalnega kabla, ki se ju prestavi v novo kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v pločniku ob Cankarjevi cesti.
Predvideni objekti na obravnavanem območju se bodo napajali iz obstoječe transformatorske postaje T222-Tp Ključe.
Nizkonapetostni vodi do posameznih objektov bodo potekali v cevni kabelski kanalizaciji, ki bo potekala pod interno cesto.
27. člen
(javna razsvetljava)
Ob severnem robu interne ceste je predvidena ureditev javne razsvetljave, s tipskimi blejskimi svetilkami.
Omrežje bo položeno v cevno kabelsko kanalizacijo, napajanje pa bo izvedeno preko obstoječe javne razsvetljave.
28. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Preko obravnavanega območja potekata dve trasi optičnega kabla, ki se zaradi predvidene ureditve prestavita v novo cevno kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v pločniku Cankarjeve ceste ter delno pod novo predvideno interno cesto.
V trasi novo predvidene interne ceste bo potekala tudi kabelska kanalizacija za potrebe obravnavanega območja.
Priklop na obstoječe javno omrežje se izvede preko kabelskega jaška ob Cankarjevi cesti.
29. člen
(KKS omrežje)
Cevna kabelska kanalizacija za potrebe kabelskega omrežja obravnavanega območja je predvidena pod novo interno cesto. Priključek na obstoječe omrežje bo izveden v jašku ob severni strani Cankarjeve ceste.
30. člen
(plinovodno omrežje)
Trasa obstoječega plinovodnega omrežja z maksimalnim delovnim tlakom 4 bar poteka v trasi Cankarjeve ceste. Priključni vod za napajanje obravnavanega območja bo potekal v trasi novo predvidene interne ceste, mesto priključitve na obstoječi plinovod bo v križišču interne ceste z Cankarjevo cesto.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
Za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov se mora na posameznih gradbenih parcelah urediti prostor s tipskimi zabojniki za mešane komunalne odpadke, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz. S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
32. člen
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
Pri izgradnji komunalne infrastrukture in objektov je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
X. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja)
Odstopanja pri funkciji objektov:
V objektu 1 so možne tudi druge dejavnosti v okviru predvidene namembnosti območja, kolikor je njihov vpliv na okolje manjši ali enak predvidenim vplivom v izdelani Strokovni oceni obremenitve okolja.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo objektov je ± 0,50 m.
Tlorisni gabariti:
Dopustna so odstopanja tlorisnih dimenzij objektov do ± 0,50 m, vendar največ do okvira regulacijskih elementov. Pri objektu št. 2 odstopanje dimenzij navzgor ni dopustno.
Vsa navedena odstopanja so možna ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni minimalni odmiki, da ni presežen faktor pozidanosti 22% na posamezni gradbeni parceli ter da je hkrati zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu.
V okviru dopustnih odstopanj so možni tudi arhitekturni poudarki in izmiki izven fasadne linije do globine 2,00 m.
Višinski gabariti:
Višinski gabarit objektov je K+P+1+M.
Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture:
Dopustne so prilagoditve tras posameznih komunalnih naprav in priključnih mest, če je zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in nosilcev urejanja prostora, ob upoštevanju pogoja, da spremembe bistveno ne spreminjajo načrtovanih rešitev OPPN in ne poslabšujejo okoljevarstvenih pogojev.
XI. SEZNAM PRILOG K OBČINSKEMU PODROBNEMU PROSTORSKEMU NAČRTU
34. člen
(priloge)
OPPN ima naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:
1. Izvleček iz dolgoročnega in družbenega plana občine
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage:
- Strokovne podlage za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, št. P 107060 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o.),
- Strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (prometna ureditev, vodovodno, hidrantno in kanalizacijsko omrežje), št. K 107060 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o.),
- Strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (plin), št. T 107060 (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o.),
- Strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (električne inštalacije in oprema, telekomunikacije), št. 344/07 (izdelal: Omikron d.o.o.),
- Požarnovarnostno poročilo št. 08-LN/07 (izdelal: CPZT d.o.o.),
- Strokovna ocena obremenitve okolja, št. 42/1-2007 (izdelal: Marbo d.o.o. Bled),
- Študija osenčenja št. P 107060-ŠO (izdelal: Protim Ržišnik Perc d.o.o.),
- Geološko-geotehnično poročilo št. DN:2210-G-07(izdelal: Igmat d.d.).
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
6. Povzetek za javnost
7. Spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
XII. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Bled in Upravni enoti Radovljica.
36. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 039-20/2007
Bled, dne 15. novembra 2007
Župan
Občine Bled
Janez Fajfar l.r.