Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/1998 z dne 9. 1. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/1998 z dne 9. 1. 1998

Kazalo

83. Odlok o zazidalnem načrtu Beta Šentjernej, stran 78.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) je Občinski svet občine Šentjernej na 31. redni seji dne 22. 12. 1997 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Beta Šentjernej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92) in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95), ki velja na območju Občine Šentjernej na podlagi 105. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95), sprejme zazidalni načrt Beta Šentjernej. Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. ZN–1/97 v novembru 1997.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Meja zazidalnega načrta poteka po zunanji meji zemljišča parc. št. 397/1 in vključuje del poti parc. št. 400/1 k.o. Šentjernej. Območje urejanja obsega 2,66 ha zemljišč.
Izven območja zazidalnega načrta potekajo komunalni vodi:
– meteorna kanalizacija, speljana v potok Kobila, ob meji severnega dela zemljišča parc. št. 397/3 k.o. Šentjernej;
– elektrokabelska kanalizacija, speljana po zemljišču parc. št. 396/1 k.o. Šentjernej do trafopostaje Hipot, zgrajena na zemljišču parc. št. 396/1 iste k.o.;
– fekalna kanalizacija kot varianta priključitve na obstoječo kanalizacijo naselja po zemljišču parc. št. 400/2 ter stp. 51, kjer se priključi na obstoječi jašek.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Z zazidalnim načrtom se ureja območje ob industrijskem kompleksu nekdanje Iskre v Šentjerneju in se namenja za proizvodnjo betalaktamskih antibiotikov ter možnost povečanja kapacitet obstoječim farmacevtskim oblikam za proizvodnjo novejših in tehnološko zahtevnejših zdravilnih oblik Tovarne zdravil Krka iz Novega mesta.
Predvideni objekti:
– proizvodna objekta s skladišči, namenjenimi skladiščenju zdravilnih učinkovin, repromateriala in gotovih proizvodov,
– skupni prostori z delilnico hrane in prostori za administracijo,
– energetsko-komunalni objekt, egalizacijski bazen in cisterna za plin,
– vratarnica za kontrolo pristopa.
Uredi se tudi dovozna cesta s parkirišči za osebna in tovorna vozila ter izvede potrebna komunalna oprema in zunanje ureditve.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja
Koncept
Umestitev objektov v prostor naj upošteva značilno strukturo naselja Šentjernej, ki je drobnega merila in postavljena kot obcestna ali vrstna pozidava, struktura neprimerljivo večjih gabaritov (bivša tovarna Iskra – sedaj Hipot in drugi) pa je umaknjena za to drobno strukturo v notranjost parcel in zaradi ravnega terena ni izpostavljena. Pri tem naj se upošteva uveljavljeno prostorsko geometrijo (S-J, V-Z) z izjemo objekta za skupne prostore, prehrano in administracijo, ki je tudi bistveno manjših dimenzij in se ga lahko postavi bližje stanovanjskemu območju. Proizvodni del se naj čimbolj odmakne od stanovanjskih hiš na jugu in na zahodu, na severovzhodu, kjer bo industrija mejila na obstoječo oziroma bodočo sorodno dejavnost, ni posebnih pogojev.
Objekti
Objekt – 1. faza je tlorisnih dimenzij 46 x 36 m z aneksom v jugozahodnem delu v velikosti 20 x 15 m za vhod in skupne prostore. Objekt je v kasnejši etapi 1. faze predviden za dozidavo po celotni širini, na zahodni strani za 8 m, na vzhodni pa za 20 m.
Objekt – 2. faza je enakih tlorisnih dimenzij s predvidenimi enakimi širitvami kot objekt 1. faze. Tlorisni gabariti se lahko prilagodijo potrebam tehnologije do največ + / - 5%.
Po višini lahko objekta obsegata pritličje in nadstropje do skupne višine največ 12 m, del objekta za neproizvodno namembnost naj bo visok največ 8 m, pri čemer mora biti fasadni raster usklajen z osnovnim objektom.
Konstrukcijski raster naj se odraža na fasadah, ki naj bodo v odtenkih zemeljskih barv. Odtenki so lahko tudi temnejši, poudarki na fasadah, ki označujejo firmo ali so reklamni, naj ne bodo prevladujoč element fasad. Streha naj bo čim temnejša, bela barva ali refleksna površina strehe ni dovoljena.
Vratarnica ob vstopu v območje je predvidoma tlorisnih dimenzij 8 x 5 m; velikost se lahko prilagodi dejanskim potrebam in razpoložljivemu prostoru.
Za prečiščenje odpadnih tehnoloških se izvede egalizacijski bazen, predvidoma velikosti 20 x 10 m; končno dimenzioniranje objekta se določi po znani količini odpadne tehnološke vode, ki se jih lahko tudi redno odvaža na čistilno napravo TZ Krka v Ločno v Novem mestu. Bazen je v celoti vkopan in v vodonepropustni konstrukciji. Severno od bazena se locira cisterna za plin kapacitete 20 m3, med njo in dostopno cesto pa izvede pretakalna ploščad.
Energetsko-komunalni objekt je tlorisne velikosti 16 x 10 m, ki se v 2. fazi dozida za tlorisno velikost 10 x 10 m z možnostjo odstopanja glede na dejanske potrebe in razpoložljiv prostor. Na južni strani tega objekta se locira trafo postaja, v 1. fazi za 630 kW z možnostjo razširitve na 1000 kW v 2. fazi. Ob njej je predvidena rezervacija prostora še za eno trafo postajo enake kapacitete. Med energetsko-komunalnim objektom in odjemnim mestom objektov se izvede kolektor komunalnih naprav – kineto, ki jo je možno glede na konstrukcijske zahteve izvesti nadzemno ali podzemno.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
5. člen
Zunanje površine
Na stičnem območju s stanovanjskim predelom in v smeri obdelovalnih površin se naj izvede zelena bariera z linijsko zasajenim drevjem in grmičevjem ter lesenim plotom. Obstoječ drevored smrek na robu stanovanjskega območja se ohrani.
Parkirne površine
Parkirne površine se naj uredijo ob vstopu v območje ob južnem in vzhodnem robu parcele za zaposlene ter v jugozahodnem delu, znotraj tovarniške ograje, za poslovne stranke. Skupaj je teh parkirnih mest 79. Tri parkirna mesta se uredijo za tovorni promet v severnem delu območja.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
6. člen
Cestno omrežje
Območje urejanja se priključuje na regionalno cesto R 333 Novo mesto–Šentjernej preko štirikrakega križišča z upoštevanjem priključevanja lokalne ceste proti Stari vasi. Križišče je predmet posebne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste R333.
Uvoz v območje se dimenzionira na težki promet, to je 25 kN. Širina voznih pasov je 2 x 3 m s hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankinama po 0,50 m. Upošteva naj se tudi dostop z obvozne ceste Šentjerneja kot dolgoročna rešitev napajanja območja.
Cestni sistem v območju urejanja se naj zasnuje hiearhično in sicer kot dostop v kompleks BETA in parkirišče za zaposlene (cesta A – A) ter kot dostop v zaledni del kompleksa, dimenzioniran na predviden dostop do obvozne ceste (cesta B – B) z istim profilom kot v območju priključka oziroma v ožjem profilu v delu, ki ima le funkcijo požarne ceste. Zagotovi se dostop do zalednih, kmetijskih površin (cesta C – C).
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81) ter pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82).
Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
7. člen
Vodovod
Za oskrbo območja s pitno vodo se predvidi priključitev na obstoječi javni vodovod, ki se ob regionalni cesti R 333 rekonstruira.
Predvidena poraba vode za dejavnost je 3 l/s, pri čemer se naj upošteva še 1 l/s kot rezerva za večje število porabnikov. Skupna poraba vode se predvidi na 12 l/s.
Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je LTŽ (PEHD) 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalcev z vodo Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87),
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/87),
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/83),
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).
8. člen
Kanalizacija
Predvideti je potrebno ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Odvod fekalnih vod se izvede preko javne kanalizacije celotnega območja v primarni kanal preko rekonstruirane fekalne kanalizacije Hipot ali variantno na obstoječo kanalizacijo naselja in na komunalno čistilno napravo Šentjernej. Dopušča se možnost izgradnje čistilnega bloka v območju urejanja z zazidalnim načrtom kot vmesna faza do izgradnje čistilne naprave Šentjernej. Kapaciteta čistilnega bloka se določi po znani končni količini fekalnih vod.
Kanalizacijski vod znotraj območja se projektira z upoštevanjem celotnega gravitacijskega območja. Zaradi možnosti vdora podtalne vode se vsi jaški v območju predvidijo vodotesno.
Odvod meteorne vode se izvede preko kanalizacije v vodotok Kaluder. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj in maščob. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin.
Odpadne tehnološke vode se morajo pred izpustom v kanalizacijski sistem obdelati v posebnem egalizacijskem bazenu po postopku, ki bo zagotavljal razgradnjo prisotnih betalaktamskih antibiotikov do stopnje, ki bo omogočala skupaj s komunalno odpadno vodo čiščenje na običajni komunalni čistilni napravi.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
9. člen
Energetsko omrežje
Za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede trafo postaja in sicer v 1. fazi 630 kW z možnostjo razširitve na 1000 kW ter rezervacijo prostora še za eno trafo postajo enake kapacitete. Trafo postaja je zazankana in se navezuje na 20kV daljnovod Iskre Hipot z elektrokabelsko kanalizacijo 4 x PVC 160, po izgradnji kabelske kanalizacije pa se še dodatno zazanka na 20 kV daljnovod Šentjernej – jug.
Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi v kabelski kanalizaciji. Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Svetilke naj bodo izbrane posebej za celoten kompleks, biti morajo poenotene in usklajene s tipologijo ostalih objektov in ureditev.
Ostale energetske vire, potrebne za delovanje strojne opreme, bo potrebno proizvesti lokalno, na parceli. Osnovni vir energije bo predstavljal plin, za kar je predvidena plinska cisterna kapacitete 20 m3, oziroma zemeljski plin, ko bo na razpolago. Vse omrežje se izvede kabelsko.
10. člen
Tk omrežje in zveze
Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo se izvede ob regionalni cesti in se jo upošteva v projektu rekonstrukcije ceste. Tangiran zračni telefonski vod se prestavi ob zahodno mejo tovarniškega območja in se ga kablira.
11. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj odpadnih surovin, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Posebni odpadki (ostanki raztresenih surovin, odpadnega prahu s filtrov in kontaktne embalaže) ter nevarni odpadki (odpadne surovine, odpadni polizdelki, odpadni gotovi proizvodi in odpadni embalažni material, ki je bil v neposrednem stiku s surovinami, polizdelki ali gotovimi proizvodi) se zbirajo na posebnem mestu v posebnih namenskih kontejnerjih in se odvažajo na centralno skladišče posebnih odpadkov v Ločno Novo mesto.
S sodobnimi tehnološkimi pristopi in postopki proizvodnje se naj zagotovi čim bolj zaprte tokokroge in minimalne materialne izgube med proizvodnjo in s tem čimmanj odpadkov.
VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
12. člen
Varstvo voda
V potok Kaluder je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah.
13. člen
Varstvo pred hrupom
Investitor je z orientacijo objektov in ustrezno razmestitvijo posameznih dejavnosti v objektih ter upoštevanjem najsodobnejših tehnoloških dosežkov za zmanjšanje stopnje hrupa pri viru samem dolžan zagotoviti, da ravni hrupa v območju urejanja ne bodo presegle mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db), ki veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
14. člen
Varstvo zraka
Pretok zraka v objektu je predpisan s farmacevtskimi standardi. Posamezni prostori naj bodo klimatsko prirejeni na način, ki bo preprečeval križanje zraka med prostori. Vsi izpusti zraka iz proizvodnega objekta morajo biti filtrirani do stopnje, predpisane z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Povzročitelj obremenitve okolja je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
15. člen
Varstvo kmetijskih zemljišč
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).
16. člen
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s sistemom avtomatskih in ročnih javljalnikov požara v vseh objektih ter sistemom kontrole celotne lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja.
Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do obeh proizvodnih objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Vnetljive snovi se v območju zazidalnega načrta ne smejo skladiščiti; potrebne količine koncentriranega etanola (dnevno ne bodo presegale 30 kg) se pripeljejo v ustrezni embalaži iz skladišča v Ločni in namestijo v proizvodnem prostoru, ki mora biti temu ustrezno opremljen.
17. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
18. člen
Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v 2 fazah
V 1. fazi se postavi proizvodni objekt in vsi spremljajoči objekti ter uredijo priključki na infrastrukturo.
Za 2. fazo je predviden dodaten proizvodni objekt s skladišči, namenjenimi skladiščenju zdravilnih učinkovin, repromateriala in gotovih proizvodov, enakih velikosti kot objekt v 1. fazi.
Osnovne energetsko-komunalne zmogljivosti se dimenzioniranjo na končno stanje.
Faznost gradenj je dovoljena tudi v drugačnem zaporedju, če predstavlja zaključeno celoto tudi v smislu potrebne komunalne opreme.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
19. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
20. člen
Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred komunalno opremo območja ni dovoljeno.
X. TOLERANCE
21. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v tlorisnih gabaritih objektov ob pogojih 5. člena tega odloka, pri čemer se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest ter struktura zazidave.
Odstopanja so dovoljena tudi pri višinskih kotah, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.
XI. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati določba 102. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91) in sicer določila za morfološko enoto ME 284 IV/B1 – območje tovarne Iskra v delu, ki se nanaša na parc. št. 397/1 in 400/1 k.o. Šentjernej.
23. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
24. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Šentjernej.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-48/95
Šentjernej, dne 22. decembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Šentjernej
Alojz Simončič l. r.