Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2007 z dne 30. 7. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2007 z dne 30. 7. 2007

Kazalo

3787. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta, stran 9744.

Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07), 23. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 7. seji dne 12. 7. 2007 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejmejo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta (v nadaljnjem besedilu: SDUN), ki ga je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-30/2006, v letu 2007.
SDUN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
Besedilo SDUN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s SDUN,
– ureditveno območje SDUN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje SDUN.
Kartografski del SDUN vsebuje naslednje grafične načrte:
1 –      Pregledna situacija                     M 1 : 50000
2 –      Načrt namenske rabe prostora –           M 1 : 5000
         izsek iz prostorskih sestavin
         dolgoročnega in srednjeročnega
         družbenega plana Občine Novo mesto
         za območje Mestne občine Novo
         mesto, dopolnjena od 1990 do 2004
3 –      Izsek iz ureditvenega načrta
         stavbnega otoka med Kastelčevo in
         Rozmanovo ulico
         v mestnem jedru Novega mesta              M 1 : 500
4 –      DOF s prikazom območja urejanja          M 1 : 1000
5 –      Pregledna situacija s prikazom           M 1 : 1000
         območja urejanja
6 –      Načrt parcele                            M 1 : 1000
7 –      Katastrski načrt s prikazom območja       M 1 : 500
         urejanja
8 –      Geodetski načrt                           M 1 : 500
9 –      Geodetski načrt s prikazom območja        M 1 : 500
         urejanja
10 –     Načrt ureditvenega območja                M 1 : 500
11 –     Načrt ureditvenega območja –              M 1 : 500
         ureditvene enote
12 –     Načrt parcelacije – gradbene              M 1 : 500
         parcele in tehnični elementi za
         zakoličbo
13 –     Načrt prometne infrastrukture             M 1 : 500
14 –     Načrt komunalno – energetske              M 1 : 500
         infrastrukture
15 –     Rešitve in ukrepi za varstvo okolja       M 1 : 500
16 –     Rešitve in ukrepi za varstvo pred         M 1 : 500
         naravnimi in drugimi nesrečami
17 –     Karakteristični prečni prerezi            M 1 : 500
         območja
18 –     Karakteristični prečni prerezi cest        M 1 : 50
19 –     Prikaz vplivov na sosednja območja        M 1 : 500
Priloge SDUN so naslednje:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev SDUN,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam aktov in predpisov,
– ocena stroškov za izvedbo SDUN,
– spis postopka priprave in sprejemanja SDUN.
2. člen
Predmet SDUN je umestitev nove večstanovanjske stavbe s poslovnimi prostori ter možnostjo parkiranja v sklopu objekta na območju, ki je v veljavnem ureditvenem načrtu opredeljeno kot cona a (predviden samostojen sklop objektov v križišču Rozmanove in Kastelčeve ulice) in cona b (obravnava obstoječi objekt – Rozmanova ulica 11), znotraj katerih je možno organizirati stanovanja, javni program ter parkirne prostore.
SDUN se nanašajo na rušitev objekta Rozmanova 11, gradnjo enotnega objekta v coni a in b z možnostjo oblikovanja dodatne podzemne etaže – kleti za parkiranje vozil ter ureditvijo kletnih prostorov za prebivalce novega stanovanjsko-poslovnega objekta. Le-te se pripravijo v sodelovanju z avtorjem izbrane natečajne rešitve Marjanom Zupancem, univ. dipl. inž. arh.
Predmet SDUN je tudi določitev spremenjenih urbanistično-arhitekturnih pogojev, pogojev za zunanje ureditve, pogojev za prometno in komunalno infrastrukturo ter vseh ostalih pogojev, ki jih bo moral investitor upoštevati pri izvedbi gradnje oziroma za funkcioniranje objekta.
SDUN se nanašajo na območje znotraj veljavnega ureditvenega načrta, ki se nahaja med stanovanjskimi stavbami Rozmanove in Kastelčeve ulice. Načrtovani stanovanjsko-poslovni objekt in ostali posegi so predvideni na zemljiških parcelah št. 1458, 1459 in 1457 ter na delu zemljiških parcel št. 1465 – Kastelčeva ulica in 1468 – Rozmanova ulica, vse k.o. Novo mesto. S predmetno gradnjo in pripadajočimi ureditvami se posega na približno 14 arov površin od velikosti celotnega območja ureditvenega načrta.
3. člen
V območju SDUN so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
1. stanovanjske stavbe – vsaj polovica uporabne površine se uporablja za bivanje: večstanovanjske stavbe;
2. gradbeno inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture (ceste – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste);
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za pitno vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
3. enostavni objekti;
4. rekonstrukcije objektov, nadomestne gradnje, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav;
5. dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist);
6. spremembe rabe in spremembe namembnosti.
II. IZHODIŠČA UREJANJA
4. člen
Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenske rabe prostora
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 4. členu:
– na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Funkcionalna sklopa a in b se preoblikujeta tako, da sestavljata Ureditveno enoto A – obsega površine za gradnjo novega stanovanjsko-poslovnega objekta in Ureditveno enoto B – obsega obstoječe in predvidene prometne površine. Območji obeh ureditvenih enot sta razvidni iz grafičnega načrta 11 – Načrt ureditvenega območja – ureditvene enote. Ureditve v funkcionalnih sklopih c in d so razvidne iz obstoječega ureditvenega načrta stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta (Uradni list RS, št. 3/01).«
– preoblikuje besedilo, ki se nanaša na cono a in cono b tako, da se na novo glasi:
»Ureditvena enota A,
površine 10,1 arov, predstavlja stanovanjsko-poslovni objekt (razviden v grafičnem načrtu 10 – Načrt ureditvenega območja), znotraj katerega je poleg bivalnih prostorov možno urediti tudi mirne, nehrupne dejavnosti (predvsem trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti …), ki so nemoteče za bivalno okolje oziroma ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. Organizacija dejavnosti je možna le v sklopu dela kletne etaže ter v prostorih nizkega pritličja.
V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) so dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI:
15.52 Proizvodnja sladoleda
15.81 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
22.12 Izdajanje časopisov
22.13 Izdajanje revij in periodike
22.15 Drugo založništvo
22.22 Drugo tiskarstvo
22.23 Knjigoveštvo
22.25 Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom;
– DE) PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA; ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO:
22 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE:
50.103 Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili
50.302 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.303 Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.402 Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo
50.403 Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo
51.1 Posredništvo
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe;
– H) GOSTINSTVO:
55.100 Dejavnost hotelov in podobnih obratov
55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov
55.4 Točenje pijač
55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane;
– I) PROMET; SKLADIŠČENJE IN ZVEZE:
63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti
63.4 Dejavnosti drugih prometnih agencij;
– J) FINANČNO POSREDNIŠTVO:
65.12 Drugo denarno posredništvo
65.2 Drugo finančno posredništvo
67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
– K) POSLOVANJE Z NEPRIMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE:
70 Poslovanje z nepremičninami
72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti
73 Raziskovanje in razvoj
74 Druge poslovne dejavnosti;
– M) IZOBRAŽEVANJE:
80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI:
91.11 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
91.12 Dejavnost strokovnih združenj
91.3 Dejavnost drugih organizacij
92.34 Druge razvedrilne dejavnosti
93 Druge storitvene dejavnosti (razen pogrebne dejavnosti).
Število parkirnih mest za potrebe predvidenega objekta se določi v skladu s Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1.del, Ljubljana 1991).
Pri projektiranju objekta je potrebno upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Ureditvena enota B,
površine 3,9 arov, zajema obstoječe prometne površine. Pogoji urejanja so podani v 10. členu odloka – Zasnova prometne ureditve.«
– besedilo »objekta b« v drugem stavku zadnjega odstavka, ki se nanaša na cono c, se preoblikuje tako, da se na novo glasi: »stanovanjsko-poslovnega objekta v Ureditveni enoti A.«
5. člen
Pogoji arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 5. členu na koncu doda novo besedilo, ki se glasi:
»Glavni dovozi, dostopi in vhodi:
Glavni dovoz v ureditveno enoto A je z Rozmanove ulice, s katere je narejen uvoz za osebna vozila, in sicer za možnost parkiranja v predvidenem objektu. Dostop omogoča dvosmerni promet brez križanja vozil ob uvozu/izvozu in je možen preko nizkega pritličja ter nato z dvigali tudi v kletne prostore objekta. Glavni vhodi v poslovne prostore bodo s severne in vzhodne strani objekta, glavni vhodi v stanovanjske enote pa iz atrija objekta oziroma iz Kastelčeve ulice. Dostop do posameznih stanovanjskih ali poslovnih enot je možen tudi iz vseh kletnih etaž.
V smeri sever – jug poteka preko atrija objekta prehod, ki funkcionira kot javen prostor in omogoča prehod iz nivoja Rozmanove na nivo Kastelčeve ulice, pri čemer se naveže na hodnike za pešce ob objektu. Javni prehod poteka preko atrija predvidenega objekta v minimalni neto širini 2,20 metra.
Ob rekonstrukcijah obstoječega prometnega omrežja se ohranjajo obstoječi dovozi do okoliških stavb. Poleg avtomobilskega dostopa je možen tudi pešdostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce.
Urejanje javnih, poljavnih površin:
Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno uporabiti pri urejanju javnih in poljavnih površin, so ulične svetilke, objekti za oglaševanje, telefonska govorilnica, koši za smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi za sedenje, konfini in podobno.
Površina izven objektov, ki se nameni ureditvi ekološkega otoka in stojnega mesta za kontejnerje, se ustrezno utrdi. Predvidi se ustrezna ograditev, ki zakriva pogled na kontejnerje.
Površine tik ob stanovanjsko-poslovnem objektu v ureditveni enoti A, vključno s površinami atrija in javnega prehoda preko atrija, se utrdi s tlakovano ali monolitno površino. Zelene površine se urejajo v atriju objekta, in sicer v smislu postavitve korit z zelenjem v sklopu ureditev tlakovanih površin ob objektu. Na površini pred objektom je možna ureditev sezonskega gostinskega vrta ter postavitev spominskega obeležja.
Površine pod javnim prehodom in nad njim so del predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta in kot take del gradbene parcele tega objekta. Na tangiranih gradbenih površinah predvidenega objekta je potrebno za namen javnega prehoda ohranjati oziroma določiti javni status – javno dobro. Detajlne določbe, ki bodo urejale status javnega prehoda kot javno dobro med Kastelčevo in Rozmanovo ulico, se urejajo naknadno – po izgradnji objekta in v drugih pravnih postopkih.
Površinam tik ob predvidenem pritličnem delu objekta, ki segajo pod konzolo objekta in so namenjene hodnikom za pešce, se lahko določi javni status – javno dobro, in sicer po izgradnji objekta ter v drugih pravnih postopkih.
Vse javne površine v ureditvenih enotah A in B so razvidne iz grafičnega načrta 12 – Načrt parcelacije – gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo.«
6. člen
Konstrukcijska zasnova
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 6. členu:
– črtata prvi in drugi stavek;
– v tretjem stavku se črta besedilo: »v rastru 4.8 m«, v šestem stavku pa besedilo »obeh«;
– na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Možna je izvedba montažne konstrukcije nadstreška nad atrijem novega stanovanjsko-poslovnega objekta v ureditveni enoti A.«
7. člen
Predvidene rušitve
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 7. členu:
– v drugem odstavku besedilo preoblikuje tako, da se na novo glasi: »Predvidevamo naslednje rušitve, ki so razvidne iz grafičnih prilog.«;
– dopolni drugi odstavek tako, da se na koncu prve alineje doda besedilo, ki se glasi: »na parceli št. 1458, k.o. Novo mesto«;
– v drugi alineji besedilo »AB PLOŠČE« zamenja z novim, ki se glasi: »vseh objektov«;
– v tretji alineji popravi nepravilno navedbo parcele v veljavnem ureditvenem načrtu »1459« in zamenja s parcelami: »1460, 1461«;
– na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi: »Rušitev objekta Rozmanova ulica št. 11 ne sme imeti škodljivega vpliva na gradbeno tehnično stanje objekta Rozmanova ulica št. 13.«
8. člen
Predvidene novogradnje
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 8. členu:
– črta besedilo prvega odstavka, ki se nanaša na Predvidene novogradnje;
– preoblikuje besedilo, ki se nanaša na predvidene novogradnje v coni a in coni b tako, da se na novo glasi:
»Ureditvena enota A – parc. št. 1457, 1458, 1459, 1468-del in 1465-del, vse k.o. Novo mesto:
Novi stanovanjsko-poslovni objekt je predviden kot večstanovanjska stavba (približno 27 stanovanj) s poslovnim programom (približno 5 poslovnih prostorov). V sklopu kletnih prostorov in nizkega pritličja pa je predvideno približno 39 parkirnih mest, kolesarnica, shrambe za stanovalce ter ureditev ekološkega otoka oziroma stojnega mesta za kontejnerje v pritličnih etažah. Okvirna organizacija prostora v objektu je tako naslednja:
– kletne etaže – ureditev parkirnih mest za stanovalce ter uporabnike prostorov z dejavnostjo, ureditev kletnih prostorov, shramb in kolesarnice za stanovalce, možnost ureditve poslovnega prostora v povezavi s pritlično etažo;
– nizko pritličje – ureditev parkirnih mest in prostorov za poslovne dejavnosti – trgovske, gostinske, storitvene …;
– visoko pritličje, nadstropje, mansarda – ureditev stanovanjskih enot različnega tipa oziroma velikosti.
Objekt je definiran znotraj zunanje gradbene linije, ki skupaj s površino atrija obsega približno 950 m2 površin. Dolžine posameznih stranic (fasad) večkotno oblikovanega tlorisa stavbe so s severne in južne strani po 48,0 m, z zahodne 27,0 m in z vzhodne 7,5 m. Dovoljena so odstopanja od horizontalnih gabaritov za ±10%. Objekt se lahko zgradi do meje gradbene parcele. Zunanja pritlična linija je zaradi povečanja javnih površin manjša tako, da se višje etaže zgradijo konzolno nad javnimi površinami. Oblikovanje objekta povzema izbrano natečajno rešitev z dopolnitvami.
Vertikalni gabarit stanovanjsko-poslovnega objekta je predviden z naslednjimi etažami: K (kletna etaža) + NP (nizko pritličje – Rozmanova ulica) + VP (visoko pritličje – Kastelčeva ulica) + N (nadstropje) + M (mansarda). Kota pritličja objekta je razvidna iz grafičnega načrta 12 – Načrt parcelacije – gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo. Nadstrešek nad atrijem je dovoljen največ v velikost atrija.
Poleg stanovanjsko-poslovnega objekta je dopustna tudi gradnja enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05 – preneha veljati prva alineja 7. točke 7. člena), in sicer:
a) Ureditvena enota A: pomožni objekti (objekt za lastne potrebe: nadstrešek; ograje: medsosedska, varovalna, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti), začasni objekti (namenjeni sezonski turistični ponudbi: sezonski gostinski vrt), spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča), urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak).
b) Ureditvena enota B: pomožni objekti (ograje: oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti), spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča), urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak).
Oblikovni pogoji za postavitev nadstreška: transparenten oziroma oblikovno usklajen s stanovanjsko-poslovnim objektom. Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni s tem odlokom, se urejajo z omenjenim pravilnikom.«
9. člen
Oblikovni pogoji za novogradnje
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 9. členu:
– besedilo v drugem stavku prvega odstavka »±0,5 m« zamenja z novim, ki se glasi:« ±1,0 m«;
– za tretjim stavkom v prvem odstavku doda nov stavek, ki se glasi: »Naklon šestih enokapnih strešnih ploskev predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta znaša 30 do 35 stopinj.«;
– na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Za osvetlitev mansarde je možna namestitev strešnih oken.«;
– za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Maksimalna višina predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta v ureditveni enoti A ne sme presegati vertikalni gabarit sosednjega objekta Rozmanova ulica št. 13. Maks. kota slemen tega objekta je 14,75 m od nivoja Rozmanove ulice, z odstopanji navzdol. Nadstrešek nad atrijem ima lahko ravno streho oziroma streho z minimalnim naklonom in ne sme presegati kote slemena predvidenega objekta. Zaradi zagotavljanja svetlobe na površine atrija se uporabi transparentno kritino.«;
– na koncu drugega odstavka doda novo besedilo, ki se glasi: »Pri oblikovanju fasade je predvidena uporaba fasadnih tonov v različnih (med seboj usklajenih) barvnih kombinacijah in materialih. Dopustna je gradnja balkonov, lož in teras, možna je gradnja izzidkov.«.
10. člen
Zasnova prometne ureditve
Pod točko II. IZHODIŠČA UREJANJA se v 10. členu črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek. Za zadnjim odstavkom se doda novo besedilo, ki se glasi:
»– Ureditvena enota B:
Območje zajema obstoječe prometne površine (lokalna cesta – glavna mestna cesta LG 299000 Glavni trg–Sokolska ulica–Prešernov trg–Glavni trg–Rozmanova ulica, Kastelčeva ulica – kategorizirana kot javna pot JP 799427), ki jih bo zaradi gradnje novega objekta potrebno rekonstruirati. Pri tem se lahko v soglasju s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine dogradi obstoječi pločnik ob vogalu in v vogalu novega objekta (na razcepu omenjenih cest) ter preuredi parkirna mesta ob Rozmanovi ulici zaradi oblikovanja uvoza v predviden objekt.
Dokončno parterno in prometno ureditev Rozmanove in Kastelčeve ulice se celovito rešuje ob rekonstrukciji komunalne infrastrukture na tem območju, ko bosta obe ulici dobili tudi nov zaključni sloj. Do tedaj je potrebno s strani prometne varnosti zahtevane posege reševati brez večjih gradbenih posegov in oblikovalno dokončnih posegov; izvede se npr. risane oznake na cestišču, confine in/ali druge fizične prepreke.
V fazi gradnje se morajo parterne ureditve smiselno rekonstruirati v obstoječih gabaritih in trdnih finalnih ustrojih, pri čemer je priporočljivo sodelovanje s pristojno občinsko službo ter s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Normalni prečni profil Rozmanove ulice znaša:
a) variantno se ohranja obstoječ prečni profil Rozmanove ulice v širini do približno 11,30 m
b) variantno se v primeru rekonstrukcije Rozmanove ulice zagotovi naslednje tehnične elemente cestišča:
– hodnik za pešce           minimalno 1,50 m od obstoječih
                            stavb v nizu
– vozni pas                 1 x 3,50 = 3,50 m (če se ohranja
                            enosmerni prometni režim)
– robni pas                 1 x 0,50 = 0,50 m
– pas za vzdolžno           1 x 2,00 = 2,00 m
parkiranje vozil
– hodnik za pešce           minimalno 1,50 m od obstoječega
                            robnika vozišča
-------------------------------------------------------------
skupaj                      minimalno 9,00–12,00 m, pri čemer
                            se ne sme zmanjšati obstoječ
                            prečni profil javnih cest
Normalni prečni profil Kastelčeve ulice znaša:
(– hodnik za pešce pod      1 x 1,25 = 1,25 m)
konzolo objekta
– hodnik za pešce ob        1 x 0,80 = 0,80 m
objektu
– vozni pas (enosmerni      1 x 3,50 = 3,50 m
prometni režim)
– hodnik za pešce (izven    1 x 0,80 – 2,30 = 0,80 – 2,30 m
območja SDUN)
-------------------------------------------------------------
skupaj                      5,10 – 6,60 m (7,85 m)
Zaradi gradnje ali rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja bo na določenih odsekih potrebna preplastitev ali rekonstrukcija tangiranega prometnega omrežja tudi izven območja ureditvenega načrta, in sicer:
– uvoz v garažo in organizacija parkirnih mest pred objektom na Rozmanovi ulici: parc. št. 1468;
– ureditev površin za pešce: parc. št. 1468 (Rozmanova ulica), 1465 (Kastelčeva ulica);
– priključitev na TP Prešernov trg: parc. št. 1468, 1465, 1443/2, 1680;
– ukinitev zračnega NN elektroenergetskega voda: parc. št. 1465, 1452;
– rekonstrukcija obstoječe kanalizacije odpadnih voda: parc. št. 1440, 1465, 1468;
– gradnja kanalizacije padavinskih vod in lovilca olj: parc. št.: 1468, vse k.o. Novo mesto.
Vsi omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega načrta 17 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
– Avtobusna postajališča:
V radiu 400 m se nahajajo postajališča na Glavnem trgu in ob Seidlovi cesti, ki jih lahko koristijo prebivalci, uporabniki in obiskovalci obravnavanega stavbnega otoka. Do njih so zgrajeni hodniki za pešce, kar omogoča varen dostop.
– Ureditev prometnih površin:
Vozni pasovi na Kastelčevi ulici so v asfaltni izvedbi. Vozni pas in parkirne površine ob Rozmanovi ulici se izvedejo iz kamnitih kock oziroma se urejajo kot obstoječe. Hodniki za pešce se lahko izvedejo v asfaltni obliki (označen z ustrezno signalizacijo ali dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim ali granitnim robnikom), lahko pa tudi v drugih izvedbah, npr. s kamnitimi ploščami, kamnitimi kockami, prodniki oziroma v kombinaciji z vsemi naštetimi.
Uvoz v garažne prostore predvidenega objekta v ureditveni enoti A se nakaže z ustrezno prometno signalizacijo na Rozmanovi ulici. Na mestu prehoda preko pločnika se slednji izvede z utopljenimi robniki.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
Urejanje prometnih površin, zlasti Rozmanove ulice, je potrebno reševati brez večjih oblikovnih posegov. Za nadomestitev obstoječih elementov cestišča se uporablja analogne elemente tako pri izbiri materiala kot profila. Za organizacijo prometa se uporabi risane oznake na cestišču, namestitev konfinov in druge elemente mikourbane opreme.«
III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
11. člen
Zasnova infrastrukture
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se besedilo 11. člena dopolni tako, da se za besedo »komunalno« doda beseda » – energetsko«.
12. člen
Kanalizacija
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se besedilo v 13. členu preoblikuje tako, da se glasi:
»Kanalizacija:
Komunalne odpadne in padavinske vode se priključijo na obstoječo kanalizacijo.
– Komunalne odpadne vode: Zaradi gradnje novega objekta v ureditveni enoti A se obstoječi kanal med jaškom št. 920 in št. 921 ukine. Kanalizacija na Kastelčevi ulici pa se obnovi med jaškoma št. 919 in 920 ter jaški št. 982, 983 in 984 ter na novo zgradi povezava med jaškoma št. 920 in 984. Novograjeni objekt se mora obvezno priključiti v obnovljeni jašek št. 921.
– Padavinske vode: Onesnažene padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se bodo odvajale preko lovilcev olj in bencina.
Kanalizacija za odvod odpadnih padavinskih voda se na območju ureditvene enote A in B priključi direktno v obstoječi mešani kanalizacijski sistem v jašku št. 982.«
13. člen
Plin
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se v 14. členu na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri graditvi ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj. Varnostni pas oziroma ožji zaščitni pas plinovoda za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran glede na os plinovoda oziroma priključnih plinovodov.«
14. člen
Elektrika
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se v 15. členu – Elektrika:
– za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Zaradi predvidene gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta v ureditveni enoti A bo potrebna gradnja 4-cevne elektrokabelske kanalizacije od TP Prešernov trg do predvidenega objekta (za napajanje novega objekta in prevezavo obstoječega omrežja) ter cevi preko ceste na enem mestu (Rozmanova ulica) za prevezavo obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega omrežja.«
– zadnji stavek oblikuje v novem odstavku, in sicer tako, da se na koncu zadnjega stavka zbriše pika in doda novo besedilo, ki se glasi: », ki morajo biti locirane na vedno dostopnih lokacijah. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric.«
15. člen
Telekomunikacijsko omrežje, kabelsko komunikacijsko omrežje
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se za 16. členom dodata nova 17. in 18. člen ter preštevilči vse ostale.
Nova člena se glasita:
»Telekomunikacijsko omrežje:
Objekte se priključuje na obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje. TK krajevno omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški.
Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
Izdelovalec projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja mora pri izdelavi le-teh upoštevati:
– (29. člen Zakona o urejanju prostora ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02)
– (35. in 40. člen Zakona o graditvi objektov ZGO-1, Uradni list RS, št. 43/04)
– (75.in 83. člena Zakona o elektonskih komunikacijah ZEKom, Uradni list RS, št. 43/00)
– (Pravilnik o delu Komisije za pregled projektne dokumentacije, Uradno glasilo Telekoma št. 3/2004).
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega in predvidenega TK omrežja na območju, ki bo prizadeto UN novega stavbnega otoka in spremljajočo komunalno ureditvijo.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov v lasti Telekoma Slovenije, d.d., izvede Telekom Slovenije, d.d., (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Vse stroške prestavitev TK kablov krije investitor.
Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Izdelati je potrebno projekt TK priključka za novopredvideni objekt. Izhodiščne podatke in ustrezno tehnično rešitev pridobiti pri Telekomu Slovenije d.d., Sektor za razvoj in načrtovanje omrežij (Marjan Možina, tel.: 07/373-7123).«
»Kabelsko komunikacijsko omrežje:
Objekti se priključujejo na obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje (KKS). Podrobnosti v izvedbi je mogoče definirati v fazi projektiranja z navodili in usmeritvami, ki jih definirajo upravljavci KKS.
Nov objekt v ureditveni enoti A se na omrežje priključi z gradnjo cevne KK od objekta do najbližje točke vstopa v omrežje (Rozmanova 13) in postavitvijo ojačevalno razdelilne omarice na (v) objektu (nevidno, vendar dostopno mesto).«
16. člen
Ogrevanje
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se v 17. členu:
– v prvem odstavku za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Možno je tudi ogrevanje preko skupne kotlovnice.«;
– na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Ogrevanje je možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, ki so manjši onesnaževalec kot plin oziroma po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja oziroma.«;
– na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Ogrevanje novega objekta v ureditveni enoti A je predvideno iz lastne kotlovnice preko javnega plinovodnega omrežja Mestne občine Novo mesto.«
17. člen
Odpadki
Pod točko III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE se v 18. členu:
– v prvem odstavku na koncu tretjega stavka zbriše piko in doda besedilo, ki se glasi: »in povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov.«;
– na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Površine za postavitev kontejnerjev oziroma za ureditev ekološkega otoka se urejajo v sklopu javnih površin ali v sklopu objektov.«;
– na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri predvidenem stanovanjsko-poslovnem objektu v ureditveni enoti A se površine za odlaganje gospodinjskih in ostalih odpadkov uredi v sklopu pritličnih etaž.«
IV. VAROVANJE OKOLJA
18. člen
Stabilnost tal
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se v 20. členu na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Mehanska odpornost in stabilnost objektov:
Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta ter obstoječih sosednjih objektov,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije.«
19. člen
Varstvo pred hrupom
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se v 21. členu v zadnjem stavku zamenja besedilo« Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95)« z novim, ki se glasi: »Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)«.
20. člen
Varovanje pred onesnaženjem voda
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se za 22. členom doda nov člen in preštevilči ostale. Nov člen se glasi:
»Varovanje pred onesnaženjem voda:
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda (komunalne odpadne vode, padavinske vode) je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi preko lovilca olj v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi vrednostmi parametrov.«
21. člen
Varstvo pred požarom
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se v 23. členu na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Objekti v območju urejanja morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe, zagotovljeni sistemi za požarno alarmiranje ter zagotovljene naprave in oprema za gašenje.«
22. člen
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se za 24. členom doda nov člen in preštevilči ostale. Novi člen se glasi:
»Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem:
V skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) je v območju urejanja potrebno upoštevati določila za I. in II. stopnjo varstva pred sevanjem. Kot posledico uporabe ali obratovanja vira sevanja pa je treba upoštevati tudi Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).«
23. člen
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se v 25. členu:
– pred prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Na območju urejanja ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.«
– na koncu prvega stavka v prvem odstavku zbriše piko in doda novo besedilo, ki se glasi: »kulturne dediščine Novo mesto – Mestno jedro (EŠD 492).«
– za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pred rušitvijo enote dediščine Novo mesto – hiša Rozmanova ulica 11 (EŠD 11499) je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo stanja. Z rušitvijo le ta zgubi status dediščine. Ostali pogoji, ki so potrebni za varstvo kulturne dediščine v ureditveni enoti A in B, so:
– nova ulična linija na mestu objekta št. 11 ob Rozmanovi ulici mora biti pomaknjena v notranjost parcele za potrebno širino pločnika za pešce;
– na celotnem območju je potrebno izvesti arheološke raziskave;
– vertikalni gabarit novega objekta (strehe) se mora postopoma zniževati od hiše Rozmanova 13 proti križišču Kastelčeve in Rozmanove ulice, pri čemer mora biti nižji od omenjenega objekta;
– ohraniti je potrebno obstoječo javno pešpot med Rozmanovo in Kastelčevo ulico;
– na križišču med Rozmanovo in Kastelčevo ulico je potrebno pred fasado novega objekta postaviti spominsko obeležje po izboru komisije za postavitev spominskih obeležij v Novem mestu, ki je bila ustanovljena s strani Mestne občine Novo mesto;
– posege pri oblikovni in prometni ureditvi Rozmanove ulice je potrebno reševati brez večjih gradbenih in oblikovnih posegov (npr. z risanimi oznakami na cestišču, konfini in drugimi fizičnimi preprekami).«
24. člen
Varovanje plodne zemlje in tal
Pod točko IV. VAROVANJE OKOLJA se za 25. členom doda nov člen in preštevilči ostale. Novi člen se glasi:
»Varovanje plodne zemlje in tal:
V kontekstu ukrepov za kar najbolj racionalno rabo tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.«
V. NAČRT PARCELACIJE
25. člen
Za točko IV. VAROVANJE OKOLJA se doda nova točka in člen ter preštevilči vse ostale. Nova točka in člen se glasita:
»NAČRT PARCELACIJE
Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo na območju ureditvene enote A in B je prikazan na grafičnem načrtu 12 – Načrt parcelacije – gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo. Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna odstopanja, če so v skladu z določili pod točko TOLERANCE.«
VI. ETAPNOST IZVAJANJA PREDVIDENIH POSEGOV V PROSTORU
26. člen
Pod točko V. ETAPNOST IZVAJANJA PREDVIDENIH POSEGOV V OKOLJU se v 26. členu
– za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Izvajanje posegov znotraj ureditvene enote A in B se izvaja etapno:
– gradnja predvidene elektroenergetske infrastrukture pred odstranitvijo obstoječih objektov;
– odstranitev obstoječih objektov – razvidno iz podpoglavja 3.2.7. Odstranitev obstoječih objektov ter infrastrukturnih vodov, ki se ukinjajo – razvidno iz grafičnega načrta 13 – Načrt prometne in komunalno-energetske infrastrukture;
– komunalno-energetska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote ali gradbene parcele;
– gradbena dela (gradnja objekta, postavitev spominskega obeležja …).
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote, predvsem pri gradnji prometnega omrežja in gradnji novega objekta. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.«
– za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»V vseh etapah izvajanja tega odloka je potrebno zagotavljati čim manj moteč prometni režim v starem mestnem jedru. Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala.«
VII. TOLERANCE
27. člen
Za točko V. ETAPNOST IZVAJANJA PREDVIDENIH POSEGOV V OKOLJU se doda nova točka in člen in preštevilči vse ostale. Nova točka in člen se glasita:
»TOLERANCE
Znotraj ureditvene enote A in B so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti določenih v 4. členu tega, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– tolerance za horizontalne gabarite stanovanjsko-poslovnega objekta so dovoljene le znotraj zunanje gradbene linije, pri čemer je zunanja pritlična linija objekta lahko »konzolno« zamaknjena proti notranjosti tlorisa objekta;
– če kletna etaža ne ovira poteka infrastrukturnih vodov ali ne ogroža sosednjih objektov, je lahko zgrajena na mejo gradbene parcele;
– dovoljena so odstopanja pri oblikovanju (horizontalnih gabaritov) atrija in prehoda preko njega, če ne posegajo izven zunanje gradbene linije določene za stanovanjsko-poslovni objekt;
– toleranca na višino posamezne etaže je lahko največ ±1,0 m, pri čemer višina celotnega stanovanjsko-poslovnega objekta ne sme presegati vertikalni gabarit sosednjega objekta Rozmanova ulica št. 13; maks. kota slemen tega objekta je največ 14,75 m od nivoja Rozmanove ulice, z odstopanji navzdol;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v stanovanjske in poslovne dele objekta;
– dovoljeno je odstopanje pri določitvi dostopa na gradbeno parcelo oziroma vhoda v garažni del objekta, ki pa je lahko le s strani Rozmanove ulice;
– objekt je možno izvesti tudi z deloma neizkoriščenim podstrešjem oziroma mansardo;
– parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine;
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce;
– pri komunalno-energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov so dopustna odstopanja od oblikovalskih in tehničnih rešitev, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj, ki so dovoljena v posameznih območjih, ne spreminja načrtovani videz celotnega območja, poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje. Odstopanja od predlaganih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi.«
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
28. člen
Za točko V. ETAPNOST IZVAJANJA PREDVIDENIH POSEGOV V OKOLJU se doda nova točka in člen in preštevilči vse ostale. Nova točka in člen se glasita:
»OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor v ureditvenih enotah A in B so naslednje:
– Investitor krije stroške gradnje v ureditveni enoti A. Financiranje gradnje in rekonstrukcije infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Mestno občino Novo mesto, pri čemer velja, da vse stroške, povezane s spremembami od obstoječega stanja plinovoda, nosi investitor posega. Za namen financiranja se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
– Investitor mora za zagotavljanje realizacije določil urbanistične pogodbe izdelati program opremljanja zemljišč.
– Pred pričetkom posegov v prostor pravočasno pridobiti podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del.
– Pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelitete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– V primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja.
– Podzemne dele plinovodov se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom. Posege na samem plinovodu sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda (cev, montažni kosi, priključki …).
– Vsako križanje plinovoda ali sprememba globine obstoječega plinovoda, mora biti geodetsko posneto. Geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnesena v projekt izvedenih del in predana upravljavcu plinovoda.
– V času izvajanja del zagotoviti varen promet oziroma nemotene dovoze in dostope do vseh objektov in zemljišč ali urediti ustrezen obvoz. Izjema je dostop v garažo na parc. št. 1453, k.o. Novo mesto (Kastelčeva ulica), ki bo v času gradnje onemogočen. Zagotovi se nadomestno (brezplačno, varno) parkiranje v neposredni bližini na parc. št. 1464, k.o. Novo mesto.
– V času izvajanja del se na Rozmanovi in Kastelčevi ulici omogoča varen peš prehod oziroma dostop do objektov.
– Zagotoviti nemoteno energetsko-komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del.
– Če bo velikost gradbišča oziroma gradbene jame ovirala parkiranje na obstoječih parkirnih površinah ob Rozmanovi ulici, se v času izvajanja del uporablja druge javne parkirne površine v starem mestnem jedru.
– Zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine …).
– Ob gradnji novega stanovanjsko-poslovnega objekta investitor zagotovi maksimalno varovanje oziroma zaščito sosednjih objektov in v primeru poškodb le-te ustrezno sanira.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitno zemljo se odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se (na ustrezno deponijo) odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke.
– Na območju obeh ureditvenih enot je potrebno izvesti arheološke raziskave.
– Dela, ki so v zvezi z objekti in pripradajočimi zemljišči in bi lahko vplivala na arhitekturno-urbanistično oblikovanje stanovanjsko-poslovnega objekta oziroma spremljajočih objektov in ureditev v ureditveni enoti A, se predhodno uskladijo z avtorjem izbrane natečajne rešitve.
– V delu predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta, ki omogoča prehod iz nivoja Rozmanove na Kastelčevo ulico, je potrebno po izgradnji objekta zagotoviti javni status – javno dobro.«
IX. PREHODNE DOLOČBE
29. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
X. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta (Uradni list RS, št. 3/01).
31. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDUN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
32. člen
SDUN so stalno na vpogled na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-17/2007
Novo mesto, dne 12. julija 2007
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.