Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2007 z dne 15. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2007 z dne 15. 6. 2007

Kazalo

2833. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice na odseku Žeje–Vodice, stran 7254.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt) v povezavi z drugim odstavkom 94. člena in tretjim odstavkom 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice na odseku Žeje–Vodice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice na odseku Žeje–Vodice (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5039/2, decembra 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Komenda in Vodice.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje trase glavne ceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami), in parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja ceste).
(2) Območje trase glavne ceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po teh katastrskih občinah:
– k. o. Moste:
1125, 1130, 1135, 1140, 1144, 1147, 1150, 1155, 1158, 1163, 1167, 1171/1, 1171/2, 1171/3, 1176, 1182/1, 1182/2, 1186, 1191, 1194, 1200, 1201/2, 1203, 1208, 1211, 1217, 1220/1, 1225, 1229/2, 1230, 1233, 1234/2, 1237/2, 1242, 1243/1, 1247/1, 1247/2, 1248/2, 1253/3, 1254, 1261, 1262, 1264, 1268/2, 1269/2, 1274, 1275, 1285/1, 1285/2, 1286, 1288, 1298, 1305, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310/1, 1310/2, 1311, 1312, 1314, 1316, 1319, 1320, 1323, 1324, 1330/2, 1333/1, 1333/21, 1333/22, 1333/23, 1333/25, 1418/3, 1436;
– k. o. Nasovče:
808, 809, 810, 811, 812, 855/2, 856, 857;
– k. o. Bukovica:
552, 553, 554, 555/1, 555/2, 556, 560, 561, 565, 566, 567, 568, 569, 570, 571, 572, 578, 579, 580/1, 580/2, 581/1, 581/2, 585, 586, 587, 1340, 1341, 1342, 1343;
– k. o. Vodice:
49/2, 49/4, 50/1, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 999, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004, 1005, 1007, 1103/2, 1104/2, 1105/2, 1106/2, 1109/2, 1110/2, 1111/1, 1111/2, 1114/1, 1114/2, 1116/1, 1116/2, 1117/1, 1117/2, 1118, 1119/1, 1119/2, 1121, 1122/1, 1122/2, 1123/1, 1123/2, 1124/1, 1124/2, 1124/3, 1125, 1126, 1128, 1129, 1130, 1132, 1134, 1135, 1136/1, 1136/2, 1137/1, 1137/2, 1138, 1141, 1142/1, 1142/2, 1144, 1145/1, 1147/1, 1148/1, 1149, 1150, 11571, 1181, 1182/1, 1184/1, 1184/2, 1184/3, 1185/1, 1185/2, 1186/1, 1186/2, 1186/3, 1186/4, 1186/5, 1186/7, 1190/1, 1190/2, 1190/3, 1190/4, 1199/1, 1199/2, 1201, 1209, 1210, 1213/1, 1213/2, 1216/1, 1217/1, 1217/3, 1220/1, 1220/2, 1222, 1225/1, 1225/2, 1225/3, 1226/1, 1227, 1228, 1236, 1237, 1238/1, 1238/2, 1328/1, 1328/2, 1328/5, 1328/8, 1395/2, 1398/1, 1399/2, 1399/3, 1401/1, 1401/6, 1405, 1407/1, 1408/1, 1408/2, 1409/2, 1410/1, 1411/1, 1411/2, 1411/3, 1411/4, 1412, 1414, 1423, 1424, 1425;
– k. o. Repnje:
304;
– k. o. Zapoge:
766/1, 821.
(3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase glavne ceste, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po teh katastrskih občinah:
a) Vodovod:
– k. o. Bukovica: 1341.
b) Elektrika:
– k. o. Moste: 1125;
– k. o. Bukovica: 578, 580/2, 585;
– k. o. Vodice: 1112/3, 1113/1, 1115, 1118, 1138, 1201, 1208, 1209, 1226/1, 1227, 1236, 1266.
c) Javna razsvetljava:
– k. o. Moste: 1333/8, 1333/9, 1333/10, 1333/12, 1333/14, 1333/22, 1333/34, 1341/2, 1345/1, 1346, 1350/1;
– k. o. Vodice: 50/3, 999, 1179/7, 1182/1, 1328/2, 1328/5, 1342.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
a) območje glavne ceste Žeje–Vodice z naslednjimi cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami: deviacije cest in poti, naprave za odvodnjavanje in čiščenje,
b) območje ureditve obcestnega prostora,
c) območja ureditve vodotokov,
d) območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav,
e) območja okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(oznaka glavne ceste)
Glavna cesta Želodnik–Mengeš–Vodice je po funkcionalni klasifikaciji državnih cest načrtovana kot glavna cesta drugega reda (G 2). V državnem lokacijskem načrtu je obravnavana cesta G2-104 na odseku 1389 Žeje–Vodice.
6. člen
(tehnični elementi glavne ceste)
(1) Dolžina odseka glavne ceste je 3,480 km. Začetek odseka Žeje–Vodice je v km 12,00, kjer se konča predhodni odsek Mengeš–Žeje, konec pa je v km 15,480 na nadvozu regionalne ceste Vodice–Zbilje nad AC Ljubljana–Kranj.
(2) Glavna cesta se izvede kot dvopasovnica z nivojskimi trikrakimi ali štirikrakimi križišči. V vseh križiščih se na glavni cesti dodajo pasovi za levo zavijanje.
(3) Horizontalni potek glavne ceste: v nadaljevanju predhodnega odseka glavna cesta poteka po trasi obstoječe ceste Žeje–Vodice v premi. Pred križiščem s poslovno cono Ozka dela se usmeri v desno krivino polmera 3000 m, za križiščem ponovno sledi premi potek po koridorju obstoječe ceste v smeri proti Vodicam. Ta koridor trasa zapusti pri načrtovanem novem križišču za Vodice in se z levo krivino polmera 900 m usmeri čez kmetijske površine proti južnemu obrobju Vodic. Pri Vodicah se z desno krivino polmera 680 m usmeri ob severnem robu območja čistilne naprave vzdolž Vodic in se naselju ponovno približa pri pokopališču. Na obstoječo cesto Vodice–Zbilje oziroma na nadvoz avtocestnega priključka Vodice se priključi z levo krožno krivino.
(4) Vertikalni potek glavne ceste: glavna cesta na začetnem delu poteka po ravninskem območju in sledi poteku obstoječe ceste, nekoliko bolj razgiban niveletni potek ima na območju prečkanja kmetijskih zemljišč pri Vodicah in navezavi na avtocestni priključek. Uporabljeni nakloni se gibljejo med 0,3 odstotka in 2,5 odstotka.
(5) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 100 km/h, v območju križišč 60 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 400 m, največji vzdolžni nagib znaša 2,5 odstotka.
(6) Projektirani normalni prečni profil znaša 10,70 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,50 m, dva robna pasova širine 0,35 m in dve bankini širine 1,50 m. Namesto bankine se na nižjem robu vozišča izvede koritnica širine 0,75 m z bermo širine 0,75 m. Ob severni strani glavne ceste je od km 12,000 do km 13,300 načrtovana pot z enotno vozno površino za kolesarje ter kmetijsko mehanizacijo v širini 3,00 m, od glavne ceste je ločena z zelenico širne 2,00 m.
7. člen
(križišča)
Na glavni cesti se izvedejo:
– v km 12,220 trikrako križišče K 7 z dovozno cesto v cono Ozka dela,
– v km 13,317 štirikrako križišče K 8 s cesto v Vodice vzhod in priključevanjem poljske poti,
– v km 14,312 štirikrako križišče K 9 s cesto Franca Seška oziroma lokalno cesto v Bukovico,
– v km 14,906 štirikrako križišče K 10 s cesto v Skaručno in cesto v Vodice,
– v km 15,162 štirikrako križišče K 11 z avtocestnim priključkom Vodice (vzhodno pentljo avtocestnega priključka).
8. člen
(deviacije cest in poti)
Zaradi gradnje glavne ceste se izvedejo:
– deviacija 1-45 poljske poti in kolesarske steze od km 12,000 do km 13,320: dolžina 1340 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 3,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-47 ceste v Vodice vzhod v km 13,317: dolžina 120 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 x 2,75 m, robni pas 2 x 0,20 m, bankina 2 x 1,00 m,
– deviacija 1-48 poljske poti v km 13,317: dolžina 333 m, od profila P1 do P2 v dolžini 40 m je vozišče asfaltno, od profila P 2 do P 10 v dolžini 293 m je vozišče makadamsko, NPP sestavlja vozišče 1 x 4,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-49 poljske poti od km 13,714 do km 13,790: dolžina 78 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 1 x 3,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-49 a poti do zadrževalnikov od km 13,723 do km 13,895: dolžina 200 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 1 x 3,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-50 ceste Franca Seška v km 14,312: dolžina 160 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 x 2,75 m, robni pas 2 x 0,20 m, bankina 2 x 1,00 m,
– deviacija 1-51 lokalne ceste v Bukovico v km 14,312: dolžina 200 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 x 2,75 m, robni pas 2 x 0,20 m, bankina 2 x 1,00 m,
– deviacija 1-51 a dostopne poti od km 14,725 do km 14,906: dolžina 200 m, NPP sestavlja makadamsko vozišče 3,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-52 poljske poti od km 13,880 do km 14,340: dolžina 536 m, od profila P 1 do P 7 v dolžini 300 m je vozišče asfaltno, od profila P 7 do P 12 v dolžini 236 m je vozišče makadamsko, NPP sestavlja vozišče 1 x 3,00 m, bankina 2 x 0,50 m,
– deviacija 1-53 ceste v Vodice v km 14,906: dolžina 120 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, bankina 2 x 1,00 m,
– deviacija 1-54 ceste v Skaručno v km 14,906: dolžina 120 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče 2 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, bankina 2 x 1,00 m,
– deviacija 1-55 avtocestnega priključka Vodice vzhod v km 15,162: dolžina 315 m, NPP sestavlja asfaltno vozišče od 2 x 3,50 m do 2x 5,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, bankina 2 x 1,50 m.
9. člen
(cestni objekt)
Na odseku glavne ceste je načrtovan cestni objekt – škatlast prepust v km 13,862: dolžina 22,00 m, svetli prerez 2,00 x 2,00 m.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
10. člen
(oblikovanje objektov, cestne opreme in ureditev ob trasi ceste)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru.
(2) Varnostne ograje na cesti morajo biti izvedene v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
(3) Cestna oprema in razsvetljava ceste morata izkazovati oblikovne elemente, značilne za posamezno območje.
(4) Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor na notranji in zunanji strani ceste s prilagajanjem izvedbe vrste protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora. Strukturirane morajo biti podobno, kot so vzdolžno in vertikalno strukturirani okoliški kozolci, oblika pa mora izražati namen same ograje (brez elementov, ki jih imajo kozolci). Barva ograje mora biti siva. Z zunanje strani se obsadijo s popenjavkami in močno drevesnogrmovno živico, ki v celoti zakrije objekt, ki varuje poseljeno območje pred hrupom.
11. člen
(krajinsko oblikovanje)
(1) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor ponekod zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– uskladitev krajinske ureditve z ureditvijo poslovno proizvodne cone Ozka dela,
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo avtohtono vegetacijo v vrstni sestavi in obliki,
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, v katerih se prepleta in stika več cest),
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kadar to dopuščajo prostor in njegove značilnosti.
(2) Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine ceste.
(3) Dele cest in poti, ki po gradnji glavne ceste in spremljajočih objektov niso več potrebni, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.
(4) Vodotok mora biti reguliran z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja z zavarovanjem brežin na območju prepusta.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, TELEKOMUNIKACIJSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
12. člen
(skupne določbe)
Zaradi gradnje glavne ceste se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
13. člen
(vodovod)
Zaradi gradnje načrtovane glavne ceste je treba zgraditi, prestaviti ali zaščititi cevovode:
– V 8: v km 13,173 se vzporedno z obstoječim vodovodom NL DN 200 položi odsek novega vodovoda NL DN 200. Pod cesto se z vgradnjo zaščitijo polno obbetonirane zaščitne cevi PE d 500 v dolžini 27 m;
– V 8 a: v deviaciji 1-48 je na območju obstoječega vodovoda NL DN 200 potrebna previdnost pri izvedbi deviacije poljske poti;
– V 9: od km 13,331 do km 13,400 se obstoječi vodovod NL DN 150 prekine in položi odsek novega vodovoda NL DN 150. Pod cesto se novi odsek vodovoda NL DN 150 zaščiti z vgradnjo polno obbetonirane zaščitne cev PE d 400 v dolžini 22 m;
– V 10: od km 13,718 do km 13,788 se obstoječi vodovod NL DN 100 prekine in se položi nov vodovod NL DN 100;
– V 11: v km 13,868 trasa načrtovane GC prečka obstoječi vodovod NL DN 100 za čistilno napravo Vodice. Tik ob obstoječi trasi vodovoda NL DN 100 se položi nov, poglobljen vodovod v polno obbetonirani zaščitni cevi PE d 315 v skupni dolžini 26 m. Dogradita se avtomatski zračnik in hidrant – blatni izpust;
– V 12: v km 14,539 trasa načrtovane RC prečka obstoječi vodovod NL DN 150. Vzporedno z obstoječim se položi poglobljen vodovod NL DN 150 v polno obbetonirani zaščitni cevi PE d 400 v dolžini 11m. Dogradita se avtomatski zračnik in hidrant – blatni izpust.
14. člen
(kanalizacija)
Zaradi gradnje načrtovane glavne ceste je treba zgraditi, prestaviti ali zaščititi:
– K 9: od km 13,720 do km 13,785 se obstoječi kanal PVC d 315 prekine med obstoječima jaškoma, med katerima se vzporedno s traso glavne ceste položi nova kanalizacija PVC d 315 dolžine 66 m;
– K 10: v km 13,870 se obstoječa kanalizacijska cev PVC d 315 v dolžini 57 m polno obbetonira;
– K 11: v km 14,058 trasa RC prečka obstoječi AB kanal fi 1200 mm. Odstrani se obstoječi jašek, ki se nadomesti z dvema jaškoma levo in desno ob načrtovani cesti;
– kanali LO-3, LO-4, LO-5 in LO-6: v celotni dolžini načrtovanega odseka glavne ceste se vgradi meteorna kanalizacija iz vodotesnih cevi premera DN 300 do DN 400 za odvajanje padavinskih voda v pripadajoče zadrževalnike LO-3, LO-4, LO-5 in LO-6.
15. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Zaradi načrtovane gradnje glavne ceste je treba preurediti prenosne elektroenergetske vode napetosti 20 kV:
– EL 1: od km 12,000 do 12,107 se prestavi obstoječi SN-daljnovod Moste–Vodice med drogovoma št. 90 in 91 v dolžini 165 m;
– EL 2: v km 13,170 se obstoječi podzemni SN-kabel TP Vodice črpališče v dolžini 22 m dodatno zaščiti na vsaki strani glavne ceste z obbetoniranimi cevmi PVC fi 110. Dodatna zaščita se na severni strani glavne ceste izvede tudi pod poljsko potjo;
– EL 2 a: v deviaciji 1-48 se obstoječi SN-kabel TP Vodice črpališče v dolžini 188 m prestavi izven poljske poti;
– EL 4: v km 13,897 se izvede v dolžini 66 m novo prostozračno križanje ceste in SN-daljnovoda Moste–Vodice med stojnima točkama št. 116 in 117, ki se odstranita in nadomestita z novima;
– EL 5: v deviaciji 1-52 je treba nadzirati varnostno višino obstoječega SN-nadzemnega voda v dolžini 100 m med stojnima točkama št. 119 in 120;
– EL 6: v km 14,589 se izvede novo prostozračno križanje ceste in SN-daljnovoda za TP Agrokombinat v dolžini 70 m. Obstoječi stojni točki št. 3 in 4 se odstranita in nadomestita z novima;
– EL 7: v km 15,063 se izvede novo prostozračno križanje ceste in SN-daljnovoda za TP Dobruša v dolžini 62 m. Obstoječa stojna točka št. 14 se odstrani in nadomesti z novima stojnima točkama št. 14 in 14 a;
– EL 8: v km 15,130 se izvede novo prostozračno križanje ceste in SN-daljnovoda TP Pusnice v dolžini 50 m. Obstoječa stojna točka št. 1 se odstrani in nadomesti z novima št. 1 in 1 a;
– EL 9: v deviaciji 1-55 se izvede novo prostozračno križanje ceste in SN-daljnovoda TP Pusnice v dolžini 80 m. Obstoječa stojna točka št. 2 se odstrani in nadomesti z novo.
16. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Zaradi gradnje načrtovane glavne ceste je treba prestaviti:
– TK 8: optična kabla K-419 in K-38 se med km 12,950 in 13,157 prestavita v novo traso in zaključita v dveh kabelskih jaških v dolžini 210 m;
– TK 9: krajevni kabel K-1, Vodice–Bukovica, se v km 14,325 prestavi v novo kabelsko kanalizacijo s štirimi kabelskimi jaški v dolžini 265 m;
– TK 10: krajevna kabla TK 00 in TK 10 za agrokombinat se v km 14,895 prestavita v novo kabelsko kanalizacijo v dolžini 27 m. Ob vsaki strani glavne ceste se izvede nov kabelski jašek.
– Vsi navedeni optični, razvodni in krajevni kabli se zamenjajo s kabli enake zmogljivosti.
(2) Po celotni trasi glavne ceste se zaradi obrambe položijo zaščitne cevi 2 x fi 50 mm za poznejše vpihovanje kabla z optičnimi vlakni.
17. člen
(javna razsvetljava in semaforizacija)
(1) Z javno razsvetljavo JR 7, JR 8, JR 9, JR 10, JR 11 se opremijo vsa križišča na odseku glavne ceste. Kjer glavna cesta poteka skozi naselje, se predvidijo svetilke javne razsvetljave na tisti strani ceste, na kateri je pločnik za pešce ali kolesarska steza. Predvidijo se standardni tipski elementi javne razsvetljave.
(2) Prižigališče križišča K 7 se napaja iz načrtovane TP v poslovni coni Ozka dela. Prižigališče križišča K 8 se napaja iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja. Prižigališče križišča K 9 se napaja iz TP pri osnovni šoli v Vodicah. Javna razsvetljava križišč K 10 in K 11 se naveže na obstoječo javno razsvetljavo na cesti Skaručna–Vodice in Vodice–Zbilje.
(3) S semaforizacijo S 1 in S 2 se opremita križišči K 7 in K 11. Na križiščih K 8, K 9 in K 10 se pripravijo zaščitne cevi za mogočo poznejšo semaforizacijo.
18. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Na celotnem območju trase glavne ceste se izvede kontrolirana odvodnja. Padavinske vode s ceste je treba voditi prek zadrževalnikov in lovilcev olj, kjer se vode prečistijo v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote iz javnih cest in emisijo in toploto pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Predvidena je vzdolžna odvodnja z meteorno kanalizacijo. Cestišče je robničeno, padavinska voda se prek cestnih požiralnikov vodi v meteorno kanalizacijo. Glede na razpoložljive sprejemnike in višinski potek trase ceste je odsek razdeljen na naslednja območja:
– km 12,000–km 12,950: kanal se naveže na sosednji odsek glavne ceste Mengeš–Žeje, v zadrževalni bazen LO 3 z iztokom v kanal Pšate,
– km 12,950–km 13,870: kanal se naveže na zadrževalni bazen LO 4 z iztokom v zahodni jarek,
– km 13,870–km 14,400: kanal se naveže na zadrževalni bazen LO 5 z iztokom v zahodni jarek,
– km 14,400–15,410: kanal se naveže na zadrževalni bazen LO 6 z iztokom v ponikalni bazen.
(3) Vsi objekti na območju glavne ceste, kanalizacija, revizijski jaški, razbremenilni objekti, peskolovi in lovilci olj morajo biti izvedeni v vodotesni izvedbi, tako da ni mogoč iztok vsebine v teren in podtalje. Ves uporabljeni material mora glede trdnosti in vodotesnosti ustrezati veljavnim predpisom.
19. člen
(plinovod)
V ureditvenem območju glavne ceste ni plinovodnih napeljav. Trasa plinovoda poteka južno od deviacij 1-51 in 1-52. Pri prevozu materiala med gradnjo čez plinovodne naprave je po potrebi treba zaščititi plinovod po pogojih upravljavca.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
20. člen
(rušitve oziroma prestavitve obstoječih objektov)
Zaradi gradnje glavne ceste ni potrebna rušitev ali prestavitev objektov.
21. člen
(tla)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le vrste materiala, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je preprečiti emisije prahu s transportnih in gradbenih površin ter odlagališč gradbenega materiala, in to z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je tudi preprečiti, da voda s teh površin ne odteka na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materiala, ki vsebuje škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Med gradnjo je potreben monitoring v skladu s pravilnikom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno s pravilnikom, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in pravilnikom, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(4) Med km 13,900 in km 14,050 trasa prečka divje odlagališče inertnih odpadkov. Med gradnjo se odloženi material odkoplje in prenese na ustrezno odlagališče.
22. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Investitor mora s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in obratovanjem glavne ceste in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.
(2) Pri gradnji glavne ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase. Za prevoze ni dovoljena uporaba poljskih poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih.
(3) Investitor mora vzpostaviti vse z gradnjo glavne ceste prekinjene dostope na kmetijska zemljišča, in sicer med gradnjo ceste kakor tudi po njej. Priključki poljskih poti na cesto naj bodo asfaltirani vsaj v dolžini traktorja s prikolico. Nadomestne vzporedne dostopne poti do zemljišč ob trasi se vodi ob glavni cesti.
(4) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po njej zagotoviti racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v med gradnjo glavne ceste oziroma obvoznice. Prst se mora odstraniti in odlagati drugam tako, da se ohranita njena plodnost in količina oziroma da ni onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasna odlagališča za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Odlagališča je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijo. Med gradnjo se vodi evidenca o krajih in količinah odstranjene prsti in prostorih za odlaganje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov zdaj utrjenih površin, ki se jim spremeni namen.
23. člen
(regulacije)
Na površinskih vodotokih se uredita:
– regulacija 7-3 vzhodnega jarka v km 13,483 v območju cevnega prepusta; struga jarka se uredi še 10 m gorvodno in dolvodno od prepusta,
– regulacija 7-4 zahodnega jarka v km 13,862 v območju škatlastega prepusta. V dolžini 100 m se poglobi dno za 20 cm.
24. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Glavna cesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kakovosti vodotokov in vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po gradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Glavna cesta poteka v III. varstvenem pasu vodnih virov na dveh odsekih, od km 12,550 do km 13,500 ter od km 14,900 do konca trase. Skladno s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, ter skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, se izvedejo ukrepi za kontrolirano odvodnjo cestnega telesa. Trasa glavne ceste se zaradi nevarnosti prevrnitve vozil opremi z jeklenimi varnostnimi ograjami.
(2) Na odseku glavne ceste se izvede odvodnja vozišča čez koritnico in neprepustno kanalizacijo do zadrževalnih bazenov in oljnih lovilcev, kjer se vode prečistijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote z javnih cest in področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Od tam se izvede iztok v vodotok oziroma se voda ponika.
(3) Ob trasi glavne ceste so predvideni zadrževalni bazeni z lovilci olj na naslednjih lokacijah:
– LO 4, km 13,850,
– LO 5, km 14,915,
– LO 6, km 14,750.
(4) Zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice se režim odtoka visokih voda na vplivnem območju ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotoku (zahodni jarek) in upoštevati ukrepe za varovanje med gradnjo in po njej.
(5) Območje ob obeh vodotokih (Graben in neimenovani potok) je poplavno ogroženo. V nadaljnjih fazah projektiranja je treba upoštevati izdelano hidravlično – hidrološko analizo ter vse predvidene objekte načrtovati tako, da bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim in se poplavna ogroženost območja ne bo povečala.
(6) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe ob morebitnem razlitju nevarnih tekočin. Ob razlitju nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero pooblaščena organizacija ugotovi, da ne gre za nevaren odpadek in bi lahko bil odstranjen drugače.
(7) Pranje delovnega orodja v okoliških vodotokih ni dovoljeno, prav tako ne spuščanje cementnega mleka v vodotoke in odlaganje cementnih odpadkov.
(8) Zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče (npr. gradnja mostov, zavarovanje struge, iztočni objekti), ki je v lasti Republike Slovenije, mora Vlada Republike Slovenije sprejeti sklep, s katerim prenese pravico upravljanja na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, na investitorja. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o prenosu pravice upravljanja lahko investitor gradi na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, pri čemer je treba le-tega pridobiti pred gradbenim dovoljenjem.
25. člen
(varstvo narave in naravnih vrednot)
(1) V vplivnem območju trase glavne ceste niso evidentirane naravne vrednote, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Pri posegih v naravno okolje je treba upoštevati:
– za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo;
– na odseku glavne ceste se postavi prometna signalizacija o živalskih prehodih. Varnostna ograja se dodatno opremi z vetrnicami, ki odvračajo prehode živali.
26. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Trasa glavne ceste posega v območje evidentirane kulturne dediščine Žeje pri Komendi – spominsko znamenje talcem (EŠD 14245). Znamenje se prestavi proti severu. Uredi se okolica spomenika, ki naj bo taka kot sedanja, ustrezno se uredi tudi odtok meteorne vode. Tako urejeno območje kulturne dediščine je treba varovati pred negativnimi vplivi zaradi gradnje ceste in prometa na njej:
– zaradi prestavitve se ne smeta spreminjati velikost in lega spomenika,
– v območju spomenika se ohranijo obstoječa drevesa (hrasti),
– posegi, ki bi uničili korenine dreves, niso dovoljeni, zato naj bo ploščad spomenika primerno oddaljena od dreves,
– končna raven ploščadi spomenika ne sme biti nižja od končne višine ceste in končne višine predvidene poljske poti,
– zaradi občasnih vzdrževalnih del na ploščadi in spomeniku se z vzporedne poti za kolesarje in kmetijske stroje omogočita dostop in dovoz do območja spomenika,
– robniki ob spomeniku morajo biti nekoliko dvignjeni, da bosta preprečena vožnja po ploščadi in parkiranje ob samem spomeniku,
– v območju spomenika ni dovoljeno odlaganje materiala ali vožnja gradbenih strojev,
– za spomenik in ploščad se izdelajo ustrezno dimenzionirani armiranobetonski temelji v globini pod ravnjo zmrzovanja,
– zaradi boljšega odtekanja vode je betonska ploščad (zaradi preprečitev zaraščanja) v primernem naklonu,
– ploščad se na koncu nasuje s peskom in utrdi,
– okolica ploščadi se dodatno humusira in zatravi, kamni, ki ležijo v območju spomenika, pa se položijo levo in desno ob končno urejeni ploščadi,
– v bližino spomenika se ne smejo postavljati prometni znaki, prometna signalizacija in druge cestne oznake, ker prometna in druga oprema ceste ne sme motiti vedute spomenika,
– pri prestavitvi spomenika je treba spomenik vnaprej zavarovati pred mehanskimi poškodbami in predvideti druge varnostne ukrepe. Prestavitev naj opravi izkušen kamnosek. Dela v območju spomenika je treba opravljati pod nadzorom službe za varstvo kulturne dediščine. Pred začetkom del jih je treba pisno obvestiti,
– pristojni službi za varstvo kulturne dediščine je treba poslati podroben načrt o prestavitvi in ureditvi okolice enote kulturne dediščine.
(2) Pred začetkom del je treba dokumentirati stanje pred gradnjo (s fotografijami in videoposnetki), za uporabno dovoljenje pa tudi stanje po končanju del.
(3) Trasa glavne ceste ne sme posegati v znana območja arheološke dediščine. Investitor mora zagotoviti:
– rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotni trasi ceste,
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi po metodologiji SAAS,
– izvedbo zaščitnega izkopavanja odkritih najdišč skupaj z vsemi postopki po njem,
– stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi.
(4) Deset dni pred začetkom gradnje je treba o posegu obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi predvidenega prometa do leta 2022 bo zaradi zaščite naselja ob obravnavanem delu glavne ceste treba postaviti protihrupno zaščito v dolžini 444 m. Protihrupna zaščita je predlagana v naslednji izvedbi:
– PO-1: protihrupna ograja desno od osi ceste, od km 13,980 do km 14,308 (delno ob križišču), dolžine 334 in višine 2,2 m,
– PO-2: protihrupna ograja desno od osi ceste, od km 14,317 do km 14,420 (delno ob križišču), dolžine 110 in višine 2,2 m.
(2) Investitor mora ob gradnji ceste zagotoviti izvedbo aktivnih zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi prognoze prometa za desetletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih postopoma dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa in v skladu z monitoringom, ki je določen v teh predpisih, pri čemer mora investitor upoštevati predpise, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. V skladu s tem so mogoča odstopanja od gornjih lokacij in dimenzij.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Vsi protihrupni ukrepi tudi varujejo pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to nalogo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem glavne ceste oziroma obvoznice dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.
(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati ukrepe za varstvo zraka:
– predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih,
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkega materiala in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,
– sprotno kultivirati območja večjih posegov (nasipi, vkopi).
29. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice se požarna varnost bližnjih objektov ne sme poslabšati. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.
30. člen
(odvzem in odlagališča materiala)
(1) Odvzem gradbenega materiala je določen iz kamnoloma Lukovica ali drugega kamnoloma, ki ima pridobljena ustrezna dovoljenja.
(2) Načrtovanih je približno 20.000 m3 presežkov pogojno vgradljivega materiala, ki se odlaga v obstoječem odlagališču (jama peskokopa Termit v Moravčah).
VII. ETAPNOST IZVEDBE
31. člen
(etapnost izvedbe)
Odsek glavne ceste se lahko gradi etapno. Etape so lahko funkcionalno sklenjeni pododseki:
– pododsek 1: Žeje–Vodice vzhod, glavna cesta od km 12,000 do km 13,200, s križiščem K 7; pododsek je smiselno sklenjena celota skupaj s pododsekom 3 predhodnega odseka Mengeš–Žeje;
– pododsek 2: Vodice vzhod–Vodice zahod, glavna cesta od km 13,200 do km 15,480, s križišči K 8, K 9, K 10 in K 11.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
32. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa med obratovanjem in gradnjo glavne ceste za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, v katerih je mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi ter usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih investitor mora izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– sprememba rabe prostora;
– drugi ustrezni ukrepi.
33. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča je omejena na območje v mejah državnega lokacijskega načrta. Za gradbišče se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in pešprometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi se morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa ureditev morebitnih poškodb,
– za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo, če nastanejo poškodbe, se odpravijo in vzpostavi tako stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov, po končani gradnji pa ureditev morebitnih poškodb,
– ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
34. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tisto infrastrukturo, ki ni glavna cesta (deviacije lokalnih cest, komunalnih vodov, vodnih ureditev), prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
35. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
(1) Investitor glavne ceste je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo glavne ceste zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
(2) Razmejitev investicije javnih cest in pripadajočih cestnih površin ter komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste.
IX. ODSTOPANJA
36. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso glavne ceste, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso glavne ceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca glavne ceste.
37. člen
(gradnja enostavnih objektov)
V območju državnega lokacijskega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoli postavitev:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.
X. NADZOR
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
39. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89, Uradni list RS, št. 22/92, 30/95 in 14/96, Uradne objave, št. 12/03) ter srednjeročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 31/86, Uradni list RS, št. 22/92, 30/95 in 14/96, Uradne objave, št. 12/03) za območje občine Komenda,
– Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Komenda (Uradne objave, št. 2/05),
– Lokacijski načrt za območje 02 poslovno proizvodne cone Ozka dela (Uradne objave, št. 07/04),
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občin in mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88, 19/89 in 20/89, Uradni list RS, št. 45/90, 2/92, 49/92 in 71/98, Uradno glasilo Občine Vodice 07/04 in 09/04) za območje Občine Vodice,
– Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 14 Vodice (Uradni list RS, št. 55/92 in 71/98).
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-5/2007/10
Ljubljana, dne 31. maja 2007
EVA 2006-2511-0252
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik