Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007

Kazalo

1402. Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja, stran 3793.

Na podlagi 1. točke 82. člena in 389. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o družbah za izdajo elektronskega denarja
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila v zvezi z družbo za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju: družba) o:
(a) dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja,
(b) dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države,
(c) dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave družbe,
(d) upravljanju s tveganji in poročanju,
(e) poslovnih knjigah, letnih poročilih in revidiranju.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) družba za izdajo elektronskega denarja v drugem odstavku 13. člena,
(b) skupina povezanih oseb v 30. členu,
(c) upravljanje s tveganji v 108. členu,
(d) tržna tveganja v 111. členu,
(e) operativno tveganje v 112. členu,
(f) sistem upravljanja v 124. členu.
(2) Za namen tega sklepa pomeni "uprava" upravo v dvotirnem sistemu upravljanja družbe oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja družbe.
3. člen
(Elektronski denar)
Elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja.
2. DOKUMENTACIJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE STORITEV IZDAJE ELEKTRONSKEGA DENARJA
4. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1) Družba mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb 2. poglavja Sklepa o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter za statusna preoblikovanja (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o dokumentaciji za opravljanje storitev).
(2) Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora družba:
(a) v okviru točke (e) 6. člena sklepa o dokumentaciji za opravljanje storitev dodatno priložiti:
– informacije o osebah, ki bodo v družbi opravljale naloge notranjega revidiranja in o osebah, ki bodo v družbi opravljali naloge izvajanja skladnosti z Zakonom o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01, 52/02, 59/02, 110/02, 114/06; v nadaljevanju: zakon o preprečevanju pranja denarja),
– dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah morebitnih zunanjih izvajalcev za področje informacijske tehnologije;
(b) v okviru točke (a) 9. člena sklepa o dokumentaciji za opravljanje storitev v poslovnem načrtu izrecno navesti načrtovani znesek obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
(3) Banka Slovenije lahko ob izdaji dovoljenja določi ustrezne prilagoditve poslovnega načrta družbe iz točke (b) drugega odstavka tega člena, vključno z načrtovanim zneskom obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
3. DOKUMENTACIJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA USTANOVITEV PODRUŽNICE DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA TRETJE DRŽAVE
5. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1) Družba tretje države mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb 2. poglavja Sklepa o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o dokumentaciji za ustanovitev podružnice).
(2) Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora družba tretje države:
(a) v okviru točke (e) 5. člena sklepa o dokumentaciji za ustanovitev podružnice dodatno priložiti:
– informacije o osebah, ki bodo v podružnici opravljale naloge notranjega revidiranja in o osebah, ki bodo v družbi opravljali naloge izvajanja skladnosti z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
– dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah morebitnih zunanjih izvajalcev za področje informacijske tehnologije;
(b) v okviru 7. točke drugega odstavka 103. člena ZBan-1 v poslovnem načrtu izrecno navesti načrtovani znesek obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
(3) Banka Slovenije lahko ob izdaji dovoljenja določi ustrezne prilagoditve poslovnega načrta podružnice iz točke (b) drugega odstavka tega člena, vključno z načrtovanim zneskom obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
4. DOKUMENTACIJA ZA DOKAZOVANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANA UPRAVE DRUŽBE
6. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1) Kandidat za člana uprave družbe, za likvidacijskega upravitelja družbe oziroma za poslovodjo podružnice družbe tretje države (v nadaljevanju: kandidat) mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zadevne funkcije priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb Sklepa o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 28/07).
(2) Kandidat mora k dokumentaciji iz prvega odstavka tega člena dodatno priložiti tudi dokazilo o ustrezni strokovni usposobljenosti in izkušnjah s področja informacijske tehnologije ter izdajanja in upravljanja plačilnih instrumentov, ki so potrebne za vodenje poslov družbe.
5. UPRAVLJANJE S TVEGANJI IN POROČANJE
5.1. Pravila o upravljanju s tveganji
7. člen
(Splošno)
(1) Za upravljanje s tveganji se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji) glede sistema upravljanja.
(2) Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora vključevati vsa finančna in nefinančna tveganja, vključno s tehničnimi in proceduralnimi tveganji, ki obsegajo tudi tveganja iz naslova poslovnega sodelovanja s podjetji, ki za družbo izvajajo operativne ali druge pomožne storitve v zvezi z njeno poslovno dejavnostjo. Kjer je primerno, vključujejo tveganja iz prejšnjega stavka tudi tveganja iz prvega odstavka 5. člena sklepa o upravljanju s tveganji.
5.2. Kapital
8. člen
(Splošno)
(1) Kapital družbe sestavljajo vplačani osnovi kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena ter rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz prvega odstavka 10. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06).
(2) Kapital družbe mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
(a) zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
(b) zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora biti kapital družbe, ki svoje poslovne dejavnosti še ne izvaja šest mesecev, v obdobju od prvega dne začetka izvajanja dejavnosti do zaključenih šestih mesecev poslovanja, vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
(a) zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
(b) načrtovanega zneska obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja iz točke (b) drugega odstavka 4. člena tega sklepa.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena kapital družbe ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 386. člena ZBan-1 (1.000.000 eurov).
5.3. Omejitve naložb
9. člen
(Naložbe)
(1) Družba mora imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enako skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naslednjih naložb:
(a) denar v blagajni in enakovredne denarne postavke;
(b) terjatve do Evropske centralne banke ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Evropske centralne banke;
(c) terjatve do Banke Slovenije ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
(d) terjatve do Republike Slovenije ali terjatve, ki so:
– zavarovane z vrednostnimi papirji Republike Slovenije,
– zavarovane z izrecnimi osebnimi jamstvi Republike Slovenije.
Za namen tega sklepa Republika Slovenija pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana.
Za namen druge alinee točke (d) morajo izrecna osebna jamstva izpolnjevati naslednje pogoje:
– osebna jamstva je Republika Slovenija izdala v skladu s predpisi, ki urejajo zadolževanje države in izdajanje jamstev,
– družba razpolaga s pisno izjavo Republike Slovenije o jamstvu oziroma s pogodbo o jamstvu, in
– iz jamstvene zaveze Republike Slovenije ne izhaja, da mora družba pred pozivom poroku oziroma garantu proti glavnemu dolžniku sprožiti kakršne koli sodne postopke;
(e) terjatve do enot centralne ravni ostalih držav Cone A in do njihovih centralnih bank ali terjatve pokrite z nepreklicnim, brezpogojnim osebnim jamstvom na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev.
Za namen tega sklepa kot Cona A štejejo:
– vse države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L, št. 1 z dne 3. januarja 1994, stran 3),
– vse druge države, ki so polnopravne članice OECD ter
– države, ki so sklenile posebne posojilne aranžmaje (special lending arrangements) z Mednarodnim denarnim skladom, povezane s skladovimi splošnimi aranžmaji posojanja (Fund's General Arrangements to Borrow). Pri tem vsaka država, ki odloži plačilo svojega suverenega dolga, za 5 let ne šteje pod Cono A.
Ne glede na gornjo opredelitev se za namen tega sklepa iz Cone A izvzamejo Turčija, Južna Koreja in Mehika.
(f) terjatve do Evropskih skupnosti ali terjatve zavarovane z izrecnimi osebnimi jamstvi, katerih izdajatelj so Evropske skupnosti;
(g) vloge na vpogled pri bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji in s sedežem v ostalih državah Cone A;
(h) naložbe v dolžniške finančne instrumente, namenjene trgovanju, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so zadosti likvidni;
– so izdani s strani kvalificiranih izdajateljev, ki niso izdajatelji iz točk (b) do (f) tega odstavka in ki izpolnjujejo kriterije kvalificiranih izdajateljev iz 30. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06) in ki jim pripada stopnja uteži tveganja 20%;
– niso izdani s strani oseb, ki imajo v družbi kvalificirani delež, kot je določen v 23. členu ZBan-1.
(2) Skupni znesek naložb v vloge na vpogled pri bankah in hranilnicah iz alineje (g) in v dolžniške finančne instrumente iz alineje (h) prvega odstavka tega člena ne sme presegati dvajsetkratnika kapitala družbe, izračunanega v skladu s tem sklepom.
(3) Če se vrednost naložb iz prvega odstavka tega člena zmanjša pod znesek trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, mora družba o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. V tem primeru Banka Slovenije določi rok za prilagoditev predpisanim omejitvam v odvisnosti od obstoječih okoliščin oziroma ukrepe za odpravo nastalega stanja.
5.3.1. Velika izpostavljenost družbe
10. člen
(Splošno)
(1) Velika izpostavljenost družbe do posamezne osebe je izpostavljenost družbe do te osebe, ki dosega ali presega 10% kapitala družbe.
(2) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti in izračunu omejitev izpostavljenosti do posamezne osebe se za posamezno osebo šteje tudi skupina povezanih oseb.
11. člen
(Največja dopustna izpostavljenost družbe)
(1) Izpostavljenost družbe do posamezne osebe ne sme presegati 25% kapitala družbe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost družbe do teh oseb ne sme presegati 20% kapitala družbe:
(a) do njene nadrejene družbe,
(b) do posamezne osebe, ki jo družba posredno ali neposredno obvladuje, in
(c) do posamezne osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot družbo.
12. člen
(Omejitev vsote izpostavljenosti)
Vsota vseh velikih izpostavljenosti družbe ne sme presegati 800% kapitala družbe.
13. člen
(Ugotavljanje izpostavljenosti in velike izpostavljenosti)
Za ugotavljanje izpostavljenosti in velike izpostavljenosti ter za spremljanje ali družba izpolnjuje omejitve iz 11. in 12. člena tega sklepa se smiselno uporabljajo določila Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o veliki izpostavljenosti).
5.3.2. Tržna tveganja
14. člen
(Splošno)
(1) Za namen varovanja (hedging) pred tržnimi tveganji v okviru izdaje elektronskega denarja in v zvezi z naložbami iz 9. člena tega sklepa, lahko družba uporablja izvedene finančne instrumente na obrestno mero in tuje valute, ki so zadosti likvidni in s katerimi se trguje na organiziranem trgu, na katerem se zahteva dnevno kritje (ne na prostem trgu), ali izvedene instrumente na tujo valuto, ki imajo originalno zapadlost 14 koledarskih dni ali manj.
(2) Uporaba izvedenih finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena je mogoča le, če namerava družba z njimi obvladati tržna tveganja v celoti in takšen cilj v največji možni meri tudi doseže.
5.4. Izračunavanje, spremljanje in poročanje o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji
15. člen
(Izračun in izpolnjevanje obveznosti na posamični in konsolidirani podlagi)
(1) Vsaka družba mora izpolnjevati obveznosti iz drugega do četrtega odstavka 8. člena ter 11. in 12. člena tega sklepa na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora nadrejena družba izpolnjevati obveznosti iz drugega do četrtega odstavka 8. člena ter 11. in 12. člena tega sklepa tudi na konsolidirani podlagi s smiselno uporabo določb Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06).
16. člen
(Poročanje Banki Slovenije)
(1) Družba mora zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije o:
(a) kapitalu iz 8. člena tega sklepa,
(b) naložbah iz 9. člena tega sklepa,
(c) izpolnjevanju omejitev izpostavljenosti iz 11. in 12. člena tega sklepa.
(2) Poročila iz prvega odstavka tega člena mora družba predložiti Banki Slovenije četrtletno po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Rok za predložitev teh poročil po stanju na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev letnih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu. Družba pošlje poročila v papirni obliki in na elektronski način. Obliko in način elektronskega posredovanja poročil Banka Slovenije predpiše z navodilom.
(3) Družba izpolnjuje obveznost poročanja iz:
– točke (a) in točke (b) prvega odstavka tega člena na obrazcu z oznako E-KAP,
– točke (c) prvega odstavka tega člena na obrazcu z oznako E-IZP.
Obrazca sta sestavni del tega sklepa.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora družba iz drugega odstavka 15. člena tega sklepa za izpolnitev obveznosti na konsolidirani podlagi Banki Slovenije predložiti poročila iz tretjega odstavka tega člena polletno po stanju na dan 30. junij in 31. december. Rok za predložitev teh poročil po stanju na zadnji dan v letu je do 31. marca naslednjega leta, za polletno poročilo pa do 31. avgusta tekočega leta. Naslov teh poročil se dopolni z besedo "konsolidirano".
(5) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora družba poročila iz prvega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Banka Slovenije.
6. POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO
17. člen
(Splošno)
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo družbe ter konsolidirano letno poročilo družbe se smiselno uporablja Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena družba v poslovnem poročilu, ki je sestavni del letnega poročila, v delu poročila o poslovanju družbe za poslovno leto ne prikaže pomembnejših podatkov in kazalnikov iz četrtega odstavka 20. člena sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih.
7. REVIDIRANJE LETNEGA POROČILA
18. člen
(Splošno)
(1) Revizijski pregled obsega revidiranje in pregled:
(a) letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila po prvem odstavku 57. člena ZGD-1,
(b) kvalitete informacijskega sistema,
(c) izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji.
(2) Za revizijski pregled letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe po prvem odstavku 57. člena ZGD-1 in kvalitete informacijskega sistema se smiselno uporabljajo določbe 1. do 3. in 5. poglavja Sklepa o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07).
7.1. Revidiranje in pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji
19. člen
(Splošno)
(1) V okviru revizijskega pregleda izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji družbe iz točke (c) prvega odstavka 18. člena tega sklepa mora revizor presoditi in si izoblikovati mnenje glede:
(a) upravljanja s tržnimi tveganji,
(b) upravljanja z operativnim tveganjem,
(c) upravljanja z likvidnostnim tveganjem,
(d) kapitala,
(e) ustreznosti naložb,
(f) ustreznosti notranjega revidiranja.
(2) Mnenje iz prvega odstavka tega člena mora vključevati tudi:
(a) pomanjkljivosti pri upravljanju posameznih tveganj in mnenje revizorja o ustreznosti delovanja sistema notranjih kontrol,
(b) priporočila revizorja za izboljšanje postopkov in politik upravljanja s posameznimi tveganji.
20. člen
(Obravnava tržnih tveganj)
Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede upravljanja s tržnimi tveganji iz točke (a) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ali ima družba izdelano in sprejeto strategijo in politiko upravljanja s tržnimi tveganji,
(b) ali družba ustrezno upravlja s tržnimi tveganji,
(c) ali je zagotovljeno spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov za obvladovanje tržnih tveganj,
(d) ali so pristojnosti in naloge glede poslov, ki so povezane s tržnimi tveganji, urejene z ustreznimi notranjimi akti.
21. člen
(Obravnava operativnega tveganja)
Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede upravljanja z operativnim tveganjem iz točke (b) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ali ima družba izdelano in sprejeto strategijo in politiko upravljanja z operativnim tveganjem,
(b) ali družba nemudoma analizira vzroke realiziranih pomembnih izgub iz operativnega tveganja,
(c) ali je zagotovljeno obveščanje uprave družbe o pomembnih izgubah ter izpostavljenostih iz operativnega tveganja,
(d) ali je zagotovljeno spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov za obvladovanje operativnega tveganja.
22. člen
(Obravnava likvidnostnega tveganja)
Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede upravljanja z likvidnostnim tveganjem iz točke (c) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ali ima družba izdelano in sprejeto strategijo in politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem,
(b) ali družba izvaja proces upravljanja z likvidnostnim tveganjem,
(c) ali ima družba vzpostavljene ukrepe za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastop nelikvidnosti,
(d) ali je zagotovljeno spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov za obvladovanje likvidnostnega tveganja.
23. člen
(Kapital)
Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede kapitala iz točke (d) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti ali družba razpolaga z ustrezno višino kapitala, določenega na podlagi 8. člena tega sklepa.
24. člen
(Ustreznost naložb)
Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede ustreznosti naložb iz točke (e) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ali je imela družba vseskozi zahtevano višino premoženja v obliki naložb, ki jih mora imeti na podlagi 9. člena tega sklepa,
(b) ali je vrednost naložb iz točk (g) in (h) prvega odstavka 9. člena tega sklepa presegala dvajsetkratnik kapitala družbe.
25. člen
(Ustreznost notranjega revidiranja)
(1) Revizor mora pri izoblikovanju mnenja glede ustreznosti notranjega revidiranja iz točke (f) prvega odstavka 19. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ali je zagotovljena neodvisnost oseb, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja v družbi,
(b) ali osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja v družbi, opravljajo tudi druge naloge v družbi,
(c) ali uprava družbe odobri letni program dela ter podrobnejši načrt notranjega revidiranja,
(d) ali notranje revidiranje obsega celovito pregledovanje organizacijskega ustroja, procesa upravljanja s tveganji ter notranjih kontrol družbe.
(2) Mnenje iz prvega odstavka tega člena mora vključevati tudi:
(a) pomanjkljivosti notranjega revidiranja,
(b) priporočila revizorja za izboljšanje notranjega revidiranja.
8. KONČNI DOLOČBI
26. člen
(Prenehanje uporabe sklepa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 87/02, 99/04).
27. člen
(Uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 21. marca 2007
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.