Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2007 z dne 12. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2007 z dne 12. 3. 2007

Kazalo

1086. Program priprave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic, stran 2727.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Osrednja prometna žila skozi Krško je glavna cesta G1-5 Arja vas-Celje-Zidani Most-Krško-Drnovo, ki poteka po desnem bregu Save in povezuje vzhodna kraka avtocestnega cestnega križa (Ljubljana-Obrežje in Ljubljana-Celje-Maribor). Sedanja regionalna cesta čez jedro Vidma pri Krškem in druga naselja v Občini Krško posega v njihove vitalne dele, hkrati pa je na odsekih čez strnjene urbane predele upočasnjen in oviran promet na tej regionalni povezavi. Prav tako je pomembno, da se tranzitni promet čez strnjena pozidana območja umakne, saj se s tem zagotovijo možnosti za bolj nemoten urbani razvoj.
Obravnavane variantne rešitve novega cestnega omrežja v Krškem odpravljajo problematiko prometa na zelo obremenjeni obstoječi glavni cesti, ki je zaradi mnogih priključkov, poteka skozi gosto pozidana območja (tudi stanovanjska) ter utesnjenosti med staro mestno jedro in Savo, neustrezna.
Osnovni namen ureditve nove cestne povezave je izboljšati promet in bivalne razmere v naseljih ob sedanji regionalni povezavi med Krškim in Brežicami ter razbremeniti mestno središče in obstoječi most čez Savo.
Minister za promet je z dopisom št. 3712-11/2006/2-0031072 z dne 28. 3. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic od G1-5, odsek 0366 Krško-Drnovo, 1,650 km, do R1-220, odsek 1334 Krško-Brežice, 11,250 km.
Pobuda je utemeljena v:
- Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
- Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
- Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in
- Načrtu razvojnih programov 2005-2007 (Uradni list RS, št. 61/05).
Pobuda je dokumentirana z naslednjim gradivom:
- Študija cestne povezave Krško-Brežice (Acer, št. proj. IŠ-RO7/2002, oktober 2002),
- Študija cestne povezave med G1-5 in NEK (Acer, št. proj. IŠ-RO5/2005, februar 2005).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic so vse prostorske ureditve, vezane na zgraditev ceste v dolžini približno 11 km, ki se začne na območju priključka na glavno cesto G1-5/366 Krško-Drnovo ter poteka prek Save in mimo industrijske cone Vrbina do Brežic, kjer se konča z navezavo na obstoječo regionalno cesto R1-220/1334 Krško-Brežice.
Minister za promet je v pobudi za izdelavo državnega lokacijskega načrta predlagal naslednje variante:
Varianta 1
Se začne v križišču pri Mercatorju pri obrtni coni Žadovinek v Krškem in poteka do predvidene lokacije novega mostu čez Savo. Po prehodu čez Savo je predvidena ureditev novega križišča, prek katerega trasa prehaja na območje intenzivnih sadovnjakov, izvennivojsko prečka železniško progo in se na območju Stare vasi naveže na traso obstoječe regionalne ceste. Po njej poteka vse do naselja Gornji Lenart, ga obide, izvennivojsko prečka železniško progo in se konča z navezavo na obstoječe krožišče pri Intermarketu v Brežicah. Dolžina variante 1 je 10,900 km.
Varianta 2
Se začne v križišču pri Mercatorju ob obrtni coni Žadovinek v Krškem in poteka do predvidene lokacije novega mostu čez Savo. Po prehodu čez Savo poteka po obstoječi trasi vrbinske ceste do uvoza v JE Krško, nato pa po novi trasi vzporedno s koridorjem železniške proge vse do navezave na krožno križišče pri Intermarketu v Brežicah. Dolžina variante 2 je 9,665 km.
Varianta 2.1
Njen potek je v začetnem delu do novega križišča na levem bregu Save enak varianti 2, v nadaljevanju pa trasa poteka po obstoječi poti po robu sadovnjaka do lokalne ceste Stara vas-Vrbina. Naprej poteka skozi načrtovano industrijsko območje Vrbina in se približno pri 3,300 km ponovno naveže na traso variante 2.
Varianta 2.2
Njen potek je v začetnem delu do novega križišča na levem bregu Save enak varianti 2, v nadaljevanju pa trasa poteka delno po obstoječi intervencijski cesti za JE Krško. Vplivnemu območju JE Krško se izogne po severnem robu območja in se približno pri 3,300 km ponovno naveže na traso variante 2.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju občin Krško in Brežice (v nadaljnjem besedilu: občine, na katere se načrtovana ureditev nanaša).
Dne 23. 11. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči možnost dodatnega priključka na cestno povezavo Krško-Brežice, in sicer od predvidenega novega krožišča z glavne ceste G1-5 Krško-Drnovo na območju sedanjega križišča Brege-Leskovec in naprej po robu industrijske cone Žadovinek do novega mostu čez Savo.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora so lahko tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. DARS, d. d., Ljubljana,
19. ELES, d. o. o., Ljubljana,
20. Elektro Celje, d. d., Celje,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. Občina Brežice in njene javne gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Krško in njene gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture, ter
24. drugi organi in organizacije, če bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da načrtovane ureditve segajo na njihovo delovno področje.
MOP predloži Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacije oziroma nosilci javnih pooblastil, ki morajo v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati, so:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju,
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode, s predložitvijo podatkov o programih in načrtih, ki jih pripravljajo, ter drugih morebitnih podatkov,
3. Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana, s podatki o hidroelektrarnah na Savi na območju načrtovanega posega.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje. S stališči in mnenji v postopku celovite presoje vplivov na okolje lahko sodelujejo ministrstva in druge organizacije, ki so glede na načrtovano prostorsko ureditev pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne varstvene zadeve), in sicer:
1. Ministrstvo za zdravje,
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, katero od ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne varstvene zadeve, mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje. Z mnenjem o sprejemljivosti nameravanega posega v postopku presoje vplivov na okolje lahko sodelujejo ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne varstvene zadeve, in sicer:
1. Ministrstvo za zdravje,
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstvo za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateremu od ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne varstvene zadeve, mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in MzP DRSC potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejši potek povezovalne ceste ter da usmeritve za optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
VI. Seznam potrebnih strokovnih in geodetskih podlag ter način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsakršno drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
- analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
- analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
- študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
- elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični in prometno-ekonomski elaborat ter okoljsko poročilo;
- morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
- geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
- idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
- idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
- idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječo (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
- idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
- idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
- idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
- morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne in geodetske podlage iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD in 66/06 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-310/2006 z dne 29. 11. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko bistveno vpliva na okolje, ker vsebuje posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja okolje, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, bistveno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Med izdelavo študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja okolje, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in njegova revizija, ki se izdelata v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
Med izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja okolje, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija tega poročila, ki se izdelata v skladu z Navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96) in Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04).
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
- MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
- MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora pri nosilcih urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in druge podatke pri organizacijah oziroma nosilcih javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
- nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti, se rok v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
- načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
- MzP DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave, vključno z okoljskim poročilom;
- načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
- MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
- po prejemu recenzije študije variant in revizije okoljskega poročila načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
- k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališči ministrstva, pristojnega za promet, in MzP DRSC;
- MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati pa ta predlog, okoljsko poročilo in njegovo revizijo predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
- minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca in v občinah, na katere se načrtovana ureditev nanaša;
- MOP med javno seznanitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP, da se v zvezi s predlagano najustreznejšo variantno rešitvijo pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
- javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
- MzP DRSC zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter kar najbolj mnenja in pripombe javnosti, ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne varstvene zadeve iz točke IV.4 tega programa priprave, pri čemer mora MzP DRSC obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
- MOP pošlje dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
- po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
- s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne varstvene zadeve iz točke IV.4 tega programa priprave, z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in po svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
- MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
- MOP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti pri nosilcih urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
- nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
- načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
- MzP DRSC na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
- načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
- MOP zagotovi strokovni pregled/recenzijo posameznih strokovnih podlag;
- MzP DRSC zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
- MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
- načrtovalec po predložitvi pripomb MOP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
- MOP predloži predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo tega poročila ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
- MOP z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta seznani občine, na katere se načrtovana ureditev nanaša.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
- minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca in v občinah, na katere se načrtovana ureditev nanaša;
- javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
- MOP obvesti javnost o tem, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, na katerih je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, po svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
- MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
- MOP v sodelovanju občinami, na katere se načrtovana ureditev nanaša, med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
- MOP v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, MzP DRSC in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
- načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
- MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
- minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine, na katere se načrtovana ureditev nanaša.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
- MzP DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
- načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
- načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
- MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
- MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
- MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
- MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pri nosilcih urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
- nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
- MOP med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
- MOP predloži MzP DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
- MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne varstvene zadeve iz točke IV.5 tega programa, da na njihovi podlagi v treh mesecih od začetka postopka presoje vplivov na okolje po uradni dolžnosti odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
- po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajeni dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
- Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35008-7/2006
Ljubljana, dne 5. februarja 2007
EVA 2007-2511-0051
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
 
 
Soglašam!
 
mag. Janez Božič l.r.
Minister
za promet