Uradni list

Številka 137
Uradni list RS, št. 137/2006 z dne 27. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 137/2006 z dne 27. 12. 2006

Kazalo

5791. Program priprave strategije prostorskega razvoja Občine Logatec, stran 15485.

Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 33. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 5/99) župan Občine Logatec sprejemam
P R O G R A M P R I P R A V E
strategije prostorskega razvoja Občine Logatec
1. člen
(temeljne določbe)
Ta program priprave določa namen, cilje ter vsebino Strategije prostorskega razvoja občine Logatec, pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, način pridobitve geodetskih podlag, roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti s financiranjem prostorskega akta.
2. člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja Občine Logatec)
(1) Ocena stanja
Kot podlaga za izdelavo programa priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Logatec (v nadaljevanju: SPRO Logatec) je bila v okviru projektne naloge »Izdelava analize stanja in teženj v prostoru za izvedbo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Logatec« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Občina Logatec se razprostira na 173,1 km2 in ima po podatkih popisa iz leta 2002 11.343 prebivalcev. Gostota poseljenosti je 65,5 prebivalcev/km2. Meji na občine: Gorenja vas - Poljane, Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika, Cerknica, Postojna, Ajdovščina, Idrija, Borovnica, Žiri. Občino sestavlja 8 krajevnih skupnosti: Naklo, Tabor, Hotedršica, Laze -Jakovica, Log - Zaplana, Rovte, Trate, Vrh Sv. Treh Kraljev in 19 naselij. Večina prebivalstva živi v večjih naseljih in krajih: Logatec, ki je občinsko središče ter tudi središče upravne enote, hribovsko naselje Rovte, Hotedršica na robu hotenjske suhe doline ter Laze z Jakovico ob robu Planinskega polja.
Stanje na področju družbenega in gospodarskega razvoja ter poselitve:
Po popisu leta 2002 je v 19 naseljih v Občini Logatec živelo 11.343 prebivalcev v 3522 gospodinjstvih. Povprečna velikost gospodinjstva je 3,2 člana. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 32 prebivalcev na km2. Demografski kazalci kažejo, da število prebivalstva v skupnem številu od leta 1991 do leta 2002 naraslo za 16%. Povprečna velikost gospodinjstva je za 0,4 člana višja od republiškega povprečja, ki je 2,8. Prirast prebivalstva je glede na selitveno gibanje pozitivna že leta 1961, ko so se začela večja priseljevanja. Od leta 1961 do leta 2002 je število prebivalcev v Občini Logatec naraslo za 62%, v naselju Logatec samem pa se je število prebivalcev podvojilo. V občini s 53% prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih, precejšen pa je še vedno odstotek tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo (29%). 87% stanovanjskih enot (3457) v Občini Logatec je bilo leta 2002 naseljenih, 8% bivanjskih kapacitet (313 enot) je nenaseljenih, 5% pa se jih je uporabljalo le občasno. Gospodarstvo v Občini Logatec je kapitalsko intenzivno. Ima veliko perspektivnih dejavnosti, predvsem lesno predelovalno, kar je že tradicija v teh krajih. Manjša podjetja pa se ukvarjajo tudi s kovinarstvom in obdelovanjem plastike. V občini sta dve močni družbi. To sta KLI Logatec, d.d. in Valkarton, d.d. KLI Logatec, d.d. je imel v preteklosti več dejavnosti. Sedaj je ostala samo proizvodnja oken in vrat. Kovinarska panoga se je odcepila. Podjetje deluje večino na izvozu. Zaposluje tudi invalide. Večino industrijskih obratov je v naselju Logatec. V ostalih naseljih so manjši obrtniki. V Rovtah ter Hotedršici je veliko lesarske ter kovinarske dejavnosti. Nekaj je tudi prevozništva, ki ga je obrtna zbornica usmerjala kot pobudo za razvoj območja, zato se je le to razvilo v manjših naseljih, kjer pa ni primernih parkirišč. V Lazah je močna mlekarska dejavnost. Vsi ti manjši obrtniki so trenutno zadovoljni z lokacijo svojih podjetij, vendar pa bi se v primeru večanja dejavnosti preselili v industrijsko cono. Od leta 1992 se je stanje malega gospodarstva izboljšalo predvsem zaradi izgradnje industrijskih con. V občini sta trenutno dve industrijski coni: Logatec in Zapolje. Več kot 1000 prebivalcev dnevno migrira na delo izven občine. V Ljubljano predvsem višje izobražen kader, medtem ko nižje izobražen kader migrira v Postojno in Idrijo. V občini je zelo malo nezaposlenosti (3-4%) in trenutno primanjkuje delovne sile predvsem nižje izobraženega kadra, tako da v nekaterih podjetjih celo uvažajo tujo delovno silo. Za Logatec pa je značilno tudi, da vanj migrira specifična delovna sila.
V nadaljnjem razvoju bo treba pospeševati investicijska vlaganja v gradnjo najrazličnejših industrijskih obratov v občini, tako da bo občina zagotovila dovolj komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo. Usmerjanje oziroma razmeščanje industrijskih in obrtnih con v občinskem prostoru bo moralo biti selektivno v odnosu do naselij in kulturne krajine. Lokacijsko motilnim delom obstoječih industrijskih oziroma obrtnih con ali motilnim posameznim lokacijam v naseljih bo treba spremeniti namembnost ali jih preseliti. Uvesti je treba tudi uravnoteženo izobraževanje mladih s tem pa povečati delež tehničnih poklicev. Na področju turizma ima celotna občina veliko potenciala za razvoj, predvsem zaradi bližine Ljubljane in naravnih potencialov, ki jih občina ima. Vendar je turistična ponudba v občini trenutno slabo razvita. Mreža predšolske in osnovnošolske vzgoje je v občini dobro pokrita. V Logatcu deluje osnovna glasbena šola, ki se trenutno sooča s prostorsko stisko. Zdravstvene programe v občini opravlja Zdravstveni dom Logatec. V Logatcu sta dva domova starejših občanov, v okviru Doma starejših občanov Logatec z dvema stavbama za oskrbovance in Katoliška socialna ustanova Zavod Marije in Marte Logatec, ki obsega dve hiši v Dolenjem Logatcu ter dom sv. Jožefa v Gorenjem Logatcu. Center kulturnega dogajanja v občini je Narodni dom Logatec. Potreben je celovite prenove. Poleg narodnega doma se prireditve v občini odvijajo še v številnih kulturnih domovih, dvoranah, avlah… Zunanje prireditve se odvijajo pred Narodnim domom v Logatcu, v Grajskem parku, na trgih pred cerkvami, na športnih igriščih … Matična enota Knjižnice Logatec v Logatcu se sooča s prostorsko stisko. Njena širitev ni več mogoča. Enota Rovte je prenovljena in se nahaja v stari osnovni šoli. V Hotedršici je predvidena prenova knjižnice. Bibliobusa, ki bi s knjižnim gradivom oskrboval ostala naselja ni. V Občini Logatec se športna infrastruktura ob šolah v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Za zimsko rekreacijo je v občini Logatec več infrastrukture (skakalnica in smučišče, tekaške proge, drsanje ...). V občini je urejena Logaška kolesarska transverzala. V občini se nahaja karting proga.
Vseh naselij v občini je po statistični opredelitvi 19. Glede na tipološko opredelitev naselji v občini ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije bistveno spremenil tipologijo nekdanjih naselij. Večina majhnih agrarnih naselij in zaselkov se je spremenilo v naselja neagrarnega značaja. Pojav razdrobljene poselitve ni bistveno spremenil podobo občine, saj je v prostoru že obstajal in je del poselitvene tipike, v veliki meri pa se pojavljajo manjše gruče, ki so razporejene glede na konfiguracijo terena. To je značilno predvsem za severni del občine. Večje vasi in urbana naselja se pojavijo ob glavnih prometnicah skozi občino, predvsem ob prometnici Ljubljana – Postojna. Značilno je, da je v občini kar nekaj naselij z več kot 500 prebivalci. Velika večina preostalih pomembnejših naselij v občini so manjše vasi. Nivo oskrbe je zelo nizek. Le nekatere vasi imajo manjšo trgovino ali gostilno. V občini tako geografsko kot tudi funkcionalno dominira naselje Logatec z okoliškimi vasmi, ki se nekatere že zlivajo skupaj. Na jugu občine, kjer je nekoliko manj poselitve, dominira naselje Laze, ki je opremljeno s trgovino in gostilno, ima pa tudi štiriletno osnovno šolo. Na severu občine dominirata dve naselji, to sta Rovte in Hotedršica. Obe naselji imata več kot 500 prebivalcev in sta opremljeni z več oskrbnimi funkcijami. Rovte so nekoliko bolj opremljene in pokrivajo večji del zalednih vasi. Urbanih naselij v občini, razen Logatca, ni. Naselje Logatec je zaradi močnega priseljevanja prebivalstva iz Ljubljane in širše okolice ter tudi Idrije in Postojne bistveno spremenilo nekdanjo podobo. Velika večina preostalih pomembnejših naselij v občini so manjše vasi. Nivo oskrbe je zelo nizek. Le nekatere vasi imajo manjšo trgovino ali gostilno. Glede na obstoječ skoraj monocentrični urbani sistem občine Logatec in funkcijo lokalnih središč v občini ugotavljamo, da je znotraj občine značilen en gravitacijski pol. Zaradi izrazite centralne moči naselja Logatec, ga smatramo kot pretežno gravitacijsko območje Občine s svojimi lokalnimi oskrbnimi središči Hotedršica, Laze in Rovte. Poleg tega je zaradi močnega gospodarskega vpliva in delovnih mest v širšem regionalnem središču Ljubljane opazen močan dodaten (interferenčni) vpliv le tega. Vendar pa se družbene funkcije občine ne vežejo na Ljubljano, ampak na Vrhniko, Postojno in tudi Idrijo. Tako je vidna tudi vloga občine Logatec v nekoliko širšem območju, predvsem iz vidika delovnih mest, ki jih občina nudi. Gre pa predvsem za manj izobražen kader, saj imajo višje izobraženi ljudje nekaj manj možnosti za zaposlitev v občini, zato le ti migrirajo izven nje. Tako ima velik vpliv Ljubljana. Delovne migracije so v smeri Ljubljane, Postojne in Idrije. Po analizi so naselja Hotedršica, Rovte in Laze opremljene s funkcijami, ki zadoščajo za opredelitev kot lokalno oskrbno središče in glede na majhni teritorialni obseg občine in manjše število naselij, ki so sorazmerno blizu naselja Logatec, je razumljiva prevlada le tega v omrežju naselij, zato tudi ni razlogov za postavitev običajne policentrične strukture omrežja naselij oziroma opredelitev več pomembnejših lokalnih središč v občini. Potrebno bi bilo izboljšati opremljenost lokalnih središč, ki danes ne dosegajo popolnega standarda za svoj nivo, predvsem z vidika družbenih dejavnosti in zdravniške oskrbe.
Stanje na področju razvoja gospodarskega infrastrukturnega omrežja:
Stanje na cestnem omrežju je podrejeno pomanjkanju finančnih sredstev, tako na državnih kot tudi na občinskih cestah. Potrebno je izvesti asfaltacijo obstoječih makadamskih cest in zagotoviti redno kvalitetno vzdrževanje vseh cest na območju občine. Posebno pozornost je potrebno posvetiti mirujočemu prometu (parkirišča za osebna vozila), zagotoviti prometni terminal za tovorna vozila in spodbujati uporabo javnega prometa za dostop do službe in šol. Oskrba s pitno vodo je dobro urejena. Tudi kvaliteta pitne vode je dobra (nadpovprečna). Potrebno je sanirati stare dele obstoječega vodovodnega omrežja in zagotavljati požarno vodo za vsa naselja in zaselke v občini. Odvajanje in čiščenje odpadne vode je trenutno v občini slabo urejeno, saj je s kanalizacijo opremljeno samo mesto Logatec. Tako je potrebno v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode opremiti naselja in zagotoviti končno čiščenje fekalnih vod. Posebno pozornost je potrebno posvetiti rekonstrukciji obstoječe centralne čistilne naprave, ki je trenutno bistveno preobremenjena. Na področju energetske infrastrukture je potrebno nadaljevati z opremljanjem naselij oziroma delov naselij z omrežjem zemeljskega plina. Na območju, kjer pa to omrežje ni predvideno, pa spodbujati uporabo lesne biomase. Javno razsvetljavo je potrebno postopno sanirati, jo vzdržno širiti in svetila prilagoditi enotnim veljavnim standardom.
Stanje na področju razvoja in ohranjanja krajine:
Občina Logatec leži na prehodu predalpskih (severni del) in kraških krajin (južni del občine). Severni del sestavlja Zahodnoslovensko predalpsko hribovje znotraj katerega Občina Logatec sega v krajinsko podenoto Škofjeloškega hribovja. Južni del občine sodi v Pivško – Cerkniško planoto, znotraj katere Občina obsega krajinski podenoti planota Črni vrh – Logatec ter cerkniško območje. V podrobnejši krajinski delitvi je Občina Logatec razdeljena na podenote: Žirovska kotlina, Rovtarsko hribovje, Javornik in Hrušica, Zadloško – Črnovška planota, Godovič – Grčarevec, Loško polje, Planinsko polje ter Menišija. Z ekološkega vidika je matica v krajini občina Logatec gozd. Le v osrednjem delu občine (ob Logatcu) lahko govorimo o kmetijskih zemljiščih kot o matici v krajini. V Občini Logatec so opredeljena tri območja izjemne krajine. Gre za območja Rovte, Hotedršica in Planinsko polje. Izjemna krajina Rovte s svojo okolico ponazarjajo značilen predalpski svet v strukturnem prehodu, kjer je sprememba gospodarjenja privedla do opuščanja njiv in prevladovanja travinja z ostanki sadovnjakov. Krajina in gručasta naselbina se spajata v zanimivo prostorsko celoto. Izjemna krajina Hotedršica je kraški pojav z veliko gostoto vrtač v redki linearni razmestitvi. Delitev med odprtim, na dnu zatravljenim na robovih pa z gozdnim svetom, podčrtuje kotanjasto, plastično bogato oblikovanost zemljišča. Izjemna krajina Planinsko polje predstavlja edinstveno razviti meandri reke Unice obdani z obrečno zarastjo, posamična drevesa, osamelec Jakovica, poseljen in obdelan rob kraškega polja, dajejo podobo kulturne krajine kot enkratne celovitosti naravnega in kulturnega. Degradacije v krajini občine Logatec predstavljajo predvsem infrastrukturni vodi. Večjo infrastrukturno degradacijo v Občini Logatec predstavlja infrastrukturni koridor avtoceste in regionalne ceste v neposredni bližini. Avtocesta predstavlja poleg krajinske motnje veliko ekološko bariero v prostoru. Veliko krajinsko, ekološko in vizualno degradacijo prostora predstavlja tudi velika obrtno industrijska cona v Logatcu.
Na področju zaščite vodnih virov in varovanja neoporečnosti podtalnice je zaradi specifike terena (dolomit) območje občine dobro zaščiteno. Potrebno pa je sanirati oziroma zagotavljati neoporečnost posameznih površinskih virov, še posebej na področjih, kjer se na vodovarstvenih pasovih izvaja kmetijska dejavnost. Ravnanje z odpadki je trenutno primerno urejeno, potrebno pa je čim prej določiti strategijo odlaganja ostankov odpadkov po letu 2008, ko bo obstoječi deponiji prenehalo uporabno dovoljenje. Onesnaženost okolja (zrak, vodotoki, tla) je posledica predvsem neizgrajene komunalne infrastrukture in posledično zgrajenih pretočnih greznic. Kvaliteta okolja na območju občine, ker le ta nima večje industrije, ni podrejena drugim dejavnostim. V občini je skupaj 462 kmetij, ki imajo v uporabi 9411,44 ha zemljišč, od tega je 3807,18 ha kmetijskih. V občini je večina kmetij velikostnega razreda do 10 ha. Večjih kmetij je malo. V občini prevladujejo polkmetije. Čistih kmetij je malo. Kmetije ne dosegajo dohodkov za kritje ene delovne sile. Kar 92,32% vseh kmetijskih površin v občini predstavljajo travniki. 7,86% je njiv in 1,81% sadovnjakov. Glede na vrsto kmetovanja prevladujejo kmetije s pašno živinorejo ter kmetije z mešano živinorejo. V občini je stanje na področju varstva kmetijskih zemljišč precej neurejeno. Z izredno velikim odstotkom gozdnatosti je gozd v Občini Logatec bistvena prvina in sooblikovalec okolja, njegov varovalni in socialni pomen za vse ljudi pa postaja čedalje večji. Skupna površina gozda v občini je 11432,19 ha, kar znaša približno 66% površine celotne občine. V občini je več območij varstva gozdov. Skupno je zavarovanih 0,72% vseh gozdnih površin. Od tega je 42 ha gozdov s posebnim namenom in 40 ha varovalnih gozdov. V občini je interes po izkoriščanju lesne mase gozda zelo velik. V občini je več območij izkoriščanja mineralnih surovin. Med njimi je največji kamnolom Smolevec.
(2) Razlogi za pripravo SPRO Logatec:
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 – popr., v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS).
Prostorske sestavine – Dolgoročni družbeni plan Občine Logatec, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v RS, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Logatec in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Logatec v novih družbeno gospodarskih pogojih. S tem programom priprave se pričnejo postopki priprave SPRO Logatec kot krovnega prostorskega akta občine. Namen SPRO Logatec je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
(3) Pravna podlaga za pripravo SPRO Logatec:
Pravna podlaga za pripravo SPRO Logatec so določila ZUreP-1:
– drugi odstavek 12. člena, ki določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov,
– 27. člen, ki določa, da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta,
– četrti odstavek 171. člena, ki določa, da morajo občine začeti s pripravo SPRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije,
3. člen
(predmet, programska izhodišča, cilji prostorske strategije in celovita presoja vplivov na okolje)
(1) Predmet za izdelavo SPRO Logatec:
Predmet SPRO Logatec je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako da, se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Logatec in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO Logatec upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Ljubljansko urbano regijo, ko bo le ta sprejeta.
Vsebina SPRO je podrobneje opredeljena v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04, v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO), v skladu s katerim se SPRO pripravi.
Občina Logatec bo, kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
(2) Programska izhodišča in cilji za izdelavo SPRO Logatec:
Usmeritve na področju družbenega in gospodarskega razvoja ter poselitve:
– Zgoščevanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselja.
– Usmerjanje poselitve v obstoječe naselje ter spodbujanje prenove in dopolnjevanja stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin.
– Usmerjanje dejavnosti na primeren in nekonflikten način v prostor.
– Usmerjanje dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti.
– Načrtovanje širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječe oskrbe. V konceptu prostorskega razvoja občine se opredeljujejo nova poselitvena območja zgolj kot širitve zaokrožitev in izravnava robov naselja, ki NE posegajo na območje Nature 2000.
– Poenoteno izvajanje meril in pogojev za posege v prostor.
Usmeritve na področju razvoja gospodarskega infrastrukturnega omrežja:
– Infrastrukturno omrežje se bo razvijalo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter se izboljševala v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev vodotokov ter drugih naravnih vrednot.
– Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, se bo predhodno celovito uredila prometna, komunalna, energetska infrastruktura in zveze.
– Obnova infrastrukturne opreme se bo izvajala po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) se bodo istočasno obnovili vsi obstoječi ali na novo zgradili potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejen odsek ali območje.
– Za razbremenitev Tržaške ceste se predvideva umestitev obvoznice.
– Na območju Občine Logatec je ravnanje s komunalnim odpadki ustrezno urejeno, postopno se na celotnem območju občine uveljavlja sistem ločenega zbiranja odpadkov. Občina Logatec bo še naprej aktivna pri odstranjevanju divjih odlagališč. V sodelovanju z izvajalcem gospodarske javne službe bo občina poskušala izboljšati učinkovitost in povečati število odvozov zelenega odreza, odvozov kosovnih ter nevarnih odpadkov.
Usmeritve na področju razvoja in ohranjanja krajine:
– Varovalo se bo naravne vrednote in kulturno dediščino z vključevanjem celostnega varstva v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rehabilitacijo ali renaturacijo.
– Vodnogospodarska dejavnost bo usmerjena v ustrezno nadaljnjo rabo prostora, odvisnega od vodnega režima, skrb za ohranitev količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda v vseh pojavnih oblikah ter skrb za varovanje vodnega in obvodnega prostora, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
Cilji SPRO Logatec:
– Upoštevanje usmeritev državne in občinske prostorske zakonodaje ter upoštevanje sektorske zakonodaje in strokovnih podlag.
– Skladen in vzdržen prostorski razvoj Občine Logatec po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter usklajeno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami.
– Usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem varstvenih usmeritev ter zahtev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine.
– Spodbujanje kvalitetnega prostorskega razvoja (razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost, zagotavljanje prebivalcem naselja in njihovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja).
– Poenoteno izvajanje meril in pogojev za posege v prostor.
(3) Celovita presoja vplivov na okolje:
Skladno z določilom 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, v nadaljevanju: ZVO) je Občina Logatec z vlogo št. 3500-1/2006-6, z dne 25. 9. 2006, obvestila Ministrstvo za okolje in prostor o nameri priprave SPRO Logatec. Na podlagi zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljavca z odločbo št. 35409-271/2006, z dne 10. 11. 2006, prejeto dne 15. 11. 2006, seznanilo, da je v postopku priprave in sprejemanja strategije prostorskega razvoja občine Logatec treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja.
4. člen
(okvirno ureditveno območje)
Strategija prostorskega razvoja Občine Logatec se izdela za celotno območje Občine Logatec.
5. člen
(nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SPRO Logatec)
(1) Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice, mnenja in strokovne podlage za pripravo prostorske strategije, so ministrstva, organi v sestavi ministrstev ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO Logatec. Pripravljavec po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da mu v roku 30 dni podajo smernice za pripravo SPRO Logatec. V primeru molka nosilca urejanja prostora, se v skladu z 29. členom ZUreP-1 šteje, da nimajo smernic, pri čemer bo izdelovalec upošteval vse zahteve, ki jih za pripravo predloga strategije določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti.
(2) Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, poda izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo, poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture.
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo, poda izhodišča za razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva.
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve, poda izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
31. Zavod za gozdove RS, poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
32. Zavod RS za varstvo narave, poda izhodišča za ohranjanje narave;
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni;
34. Geoplin Plinovodi, d.o.o., poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
35. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
36. Telekom Slovenije, d.d., poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
37. Zavod za gozdove RS, OE Ljubljana, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
38. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, poda izhodišča za ohranjanje narave lokalnega pomena;
39. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, OE Ljubljana, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
40. Kmetijsko gozdarska zbornica RS, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
41. Elektro Ljubljana, d.d., DE Ljubljana okolica, poda izhodišča za področje prenosa električne energije na lokalnem nivoju;
42. Adriaplin, d.o.o., poda izhodišča za področje energetske oskrbe s plinom na lokalnem nivoju;
43. Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana, poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
44. Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., poda izhodišča za področje komunalne infrastrukture lokalnega pomena;
45. Občina Logatec, poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave,…) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
46. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO Logatec in glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
(3) K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana javnost.
6. člen
(strokovne podlage za pripravo SPRO Logatec)
(1) Obstoječe strokovne podlage in drugi akti:
Pri izdelavi SPRO Logatec bo izdelovalec upošteval obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov, sprejetih po izdelavi strokovne podlage, ali programskimi izhodišči, določenimi v tem programu priprave:
– Izdelava analize stanja in teženj v prostoru za izvedbo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Logatec;
– Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006.
(2) Obvezne strokovne podlage:
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. Analiza stanja in teženj v prostoru,
2. Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. Študija ranljivosti prostora,
4. Druge strokovne podlage.
(3) Strokovne podlage pripravljavca:
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
– Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja Občine Logatec;
– Analiza razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo;
– Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
– Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za naselja, za katera se ob pripravi SPRO Logatec planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
– Strokovne podlage s področja krajine in usmerjanja dejavnosti v odprtem prostoru;
– Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture, vključno z izdelavo programa opremljanja zemljišč za gradnjo;
– Okoljsko poročilo v skladu z ZVO in Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2, v nadaljevanju: ZON), če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor;
– Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
– Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Logatec.
Kolikor se med postopkom priprave prostorskega akta ugotovi, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se jih pripravi med postopkom. Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba skupaj z izbranim izdelovalcem SPRO Logatec in ob upoštevanju že izdelanih analiz.
Posamezni nosilec urejanja prostora, v skladu s programom priprave SPRO Logatec, pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage morajo vsebovati: podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi ter druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO Logatec najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
7. člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili ZUreP-1. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO Logatec z izbiro v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
8. člen
(način pridobitve geodetskih podlag)
(1) SPRO Logatec se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na digitalnih ortofoto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni ortofoto večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5.000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
(2) Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO Logatec se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
(3) Kolikor se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.
(4) Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo prostorske strategije in s katerimi pripravljavec še ne razpolaga, pridobi pripravljavec pri Geodetski upravi RS. Občina jih uporablja v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške.
9. člen
(postopek in roki priprave SPRO Logatec)
(1) Vzporedno s pripravo SPRO Logatec je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO ter postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO Logatec po ZON.
(2) Priprava SPRO Logatec bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po naslednjem terminskem planu:
– prva prostorska konferenca – november 2006
– sprejem programa priprave – december 2006
– pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora – januar 2006
– izdelava strokovnih podlag za SPRO Logatec – februar 2007
– izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo – marec 2007
– izdelava predloga SPRO Logatec – april 2007
– izdelava in revizija okoljskega poročila po ZVO in ZON – april 2007
– druga prostorska konferenca – april 2007
– obravnava in sprejem predlogov SPRO Logatec na občinskem svetu – maj 2007
– javna razgrnitev in javne obravnave – junij 2007
– izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve – september 2007
– izdelava dopolnjenega predloga SPRO Logatec – oktober 2007
– pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO Logatec december 2007
– pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po ZVO in ZON – januar 2008
– sprejem odloka o SPRO Logatec – januar 2008
– pridobitev sklepa ministra, pristojnega za prostor, o skladnosti SPRO Logatec z ZUreP-1 in prostorskimi akti države – februar 2008.
(3) V pripravi je sprememba prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.
(4) Roki za pripravo SPRO Logatec, predvideni s tem Programom priprave, se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo.
10. člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO Logatec)
Finančna sredstva za pripravo SPRO Logatec in pripravo strokovnih podlag pripravljavec zagotovi v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
11. člen
(objava in veljavnost SPRO Logatec)
Program priprave SPRO Logatec se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Šifra: 3500-1/2006-7
Logatec, dne 20. decembra 2006
Župan
Občina Logatec
Janez Nagode l.r.