Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2006 z dne 6. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2006 z dne 6. 10. 2006

Kazalo

4459. Odlok o načinu in pogojih izvajanja občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Tišina, stran 10555.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – UPB), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 13/04) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) je Občinski svet Občine Tišina na 29. redni seji dne 22. 9. 2006 sprejel
O D L O K
o načinu in pogojih izvajanja občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa način in pogoje izvajanja občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljevanju besedila: javna služba) na območju Občine Tišina.
2. člen
S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe
2. vrsta in obseg storitev javne službe
3. objekti in naprave uporabnika in upravljavca
4. gradnja javne kanalizacije in priključevanje nanjo
5. odvajanje odpadne vode na območjih kjer ni javne kanalizacije
6. pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev
7. viri financiranja in obračun storitev javne službe
8. poročanje in nadzor nad izvajanjem javne službe
9. druga določila povezana z javno službo
3. člen
Cilji javne službe:
– zagotoviti opremljenost območja z javno kanalizacijo, skladno z zahtevami Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode,
– zagotoviti uporabnikom dostop do storitev javne službe,
– zagotoviti učinkovito odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov in ukrepov na področju odvajanja komunalne odpadne vode.
4. člen
Pomembnejši pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
2. Hišna kanalizacija obsega kanalizacijski priključek s pripadajočimi napravami in objekti na zemljišču, kanalizacijo v stavbi ter nepretočne greznice. Hišna kanalizacija nima značaja javne kanalizacije.
3. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
4. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode v takšnih kanalih oziroma vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
5. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi.
6. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo.
7. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
8. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
9. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, pri kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardom SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
10. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 3 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
11. Uporabnik oziroma bodoči uporabnik javne kanalizacije in storitev javne službe je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik, najemnik, upravljavec oziroma uporabnik objektov (virov onesnaženja), v katerih nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
12. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je, na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb, Režijski obrat Občine Tišina.
13. Upravljavec javne infrastrukture s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po tem odloku je izvajalec javne službe, ki opravlja tudi ostale storitve javne službe po tem odloku.
14. Investitor javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je Občina Tišina.
15. Vir onesnaževanja je vsak objekt na območju Občine Tišina, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
16. Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Tišina je Režijski obrat Občine Tišina (v nadaljevanju: režijski obrat).
Režijski obrat je tudi upravljavec javne kanalizacije, ki je gospodarska javna infrastruktura.
Določene dela s področja storitev javne službe lahko za režijski obrat izvajajo strokovne službe Občine Tišina ter drugi izvajalci, ki so registrirani in izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh del.
6. člen
Območje izvajanja javne službe je celotno območje Občine Tišina, ki obsega naselja: Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Vanča vas in romsko naselje Vanča vas - Borejci.
Čiščenje komunalne odpadne vode s celotnega območja Občine Tišina, se izvaja na čistilnih napravah: Murski Črnci, Petanjci in Murska Sobota.
Glede na povezanost kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami, je območje Občine Tišina razdeljena na tri prispevna območja:
1. Prispevno območje čistilne naprave Murski Črnci obsega naselja: Murski Črnci, Gradišče, Tropovci, Tišina, Petanjci – del, Vanča vas, Rankovci in Borejci romski del;
2. Prispevno območje čistilne naprave Petanjci obsega naselja: Petanjci – del, Murski Petrovci, Sodišinci, Gederovci in Krajna;
3. Prispevno območje čistilne naprave Murska Sobota obsega naselje Borejci neromski del.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
7. člen
Javna služba po tem odloku obsega:
– upravljanje z objekti in napravami javne kanalizacije,
– vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na objektih ter napravah javne kanalizacije,
– izdajanje soglasij za priključevanje na javno kanalizacijo,
– priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijo,
– sklepanje pogodb z uporabniki,
– izvajanje meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda, v skladu s predpisi,
– izvajanje svetovanja, osveščanja in obveščanja uporabnikov v zvezi z varovanjem okolja in uporabo storitev javne službe,
– vodenje katastra javne infrastrukture,
– izdelava programa oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, v skladu z 19. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) (v nadaljevanju: pravilnik),
– vodenje evidenc v skladu z 20. členom pravilnika,
– poročanje v skladu z 21. členom pravilnika,
– zagotavljanje praznjenja nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav, na območjih, kjer ni obvezna priključitev na javno kanalizacijo,
– odstranjevanje blata iz čistilnih naprav,
– obračun storitev javne službe uporabnikom storitev.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
8. člen
Objekti in naprave, ki so potrebni za izvajanje javne službe so ali v lasti in upravljanju uporabnikov ali v lasti Občine Tišina in upravljanju izvajalca javne službe (v nadaljevanju: upravljavec).
9. člen
Objekti in naprave, ki so v lasti in upravljanju uporabnikov, so:
– kanalizacija v stavbi s pripadajočimi objekti in napravami v stavbi,
– kanalizacijski priključek, ki ga sestavljajo: spojni oziroma priključni kanal od stavbe do priključnega jaška s pripadajočimi napravami in objekti na zemljišču ter priključni jašek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo,
– male komunalne čistilne naprave, zmogljivosti manj kot 50 PE in nepretočne greznice, na območjih iz 20. člena tega odloka, za katera priključitev na javno kanalizacijo ni obvezna.
Med objekte in naprave uporabnikov spadajo tudi začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda, za čas do priključitve na javno kanalizacijo (pretočne in nepretočne greznice).
Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
Za priključni jašek veljajo določila 27. člena odloka.
Uporabnik je dolžan vzdrževati te objekte in naprave tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo in zagotavljati, da so za odpadno vodo izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih vod v javno kanalizacijo.
10. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti Občine Tišina in v upravljanju izvajalca javne službe (upravljavca), so:
1. Sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave, ki obsega:
– kanalski vodi za odvajanje komunalne odpadne vode v ločenih kanalskih sistemih, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju in
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave, ki služijo odvajanju komunalne odpadne vode v naselju ali njegovem delu.
2. Primarno kanalizacijsko omrežje in naprave, ki obsega:
– kanalski vodi za odvajanje komunalne odpadne vode med manjšimi naselji oziroma med posameznimi sekundarnimi omrežji,
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave na primarnem kanalizacijskem omrežju.
3. Magistralno kanalizacijsko omrežje, ki obsega:
– kanalizacijski kolektor (vod) za odvajanje komunalne odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali več naselij,
– tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave (revizijski jaški ipd.) na magistralnem kanalizacijskem omrežju.
4. Občinski komunalni čistilni napravi Petanjci in Murski Črnci
Režijski obrat ni upravljavec čistilne naprave Murska Sobota, ampak je storitev čiščenja odpadne vode za naselje Borejci (neromski del) prenesena na upravljavca te čistilne naprave.
Objekti in naprave javne kanalizacije so javna gospodarska infrastruktura in se kot taka štejejo med javno dobro. Lastnik javnega dobrega je Občina Tišina.
V. GRADNJA IN UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
11. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije se lahko načrtujejo samo v skladu s prostorskimi akti naselja, tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) in veljavno zakonodajo. Tehnični pravilnik sprejme Občinski svet Občine Tišina.
12. člen
Načrtovanje in gradnjo novih objektov ter naprav javne kanalizacije lahko izvaja le za to usposobljeni izvajalec.
Gradbena in druga dela, pri katerih se poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le upravljavec ali drugi usposobljeni izvajalec, ki ga določi in nadzira upravljavec oziroma Občina Tišina.
13. člen
Javna kanalizacija z objekti in napravami lahko poteka po javnem ali zasebnem zemljišča. V primeru, da javna kanalizacija poteka po zasebnem zemljišču, mora upravljavec pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno dostopna upravljavcu zaradi rednega vzdrževanja, meritev in kontrole, ne glede na to ali poteka po javnem ali zasebnem zemljišču.
V primeru, ko javna kanalizacija poteka po zasebnih zemljiščih, morajo lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, ob vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost dostop do objektov in naprav javne kanalizacije. V primeru, da lastniki zemljišč izvajalcu javne službe ne omogočijo dostopa, morajo povrniti stroške in škodo, ki bi s tem nastali.
Upravljavec mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in povrniti lastniku zemljišča morebitno nastalo škodo. O višini škode se dogovorita upravljavec in lastnik zemljišča sporazumno, če sporazumna rešitev ni možna oceni škodo sodni cenilec ustrezne stroke.
14. člen
Investitor, ki namerava graditi kakršenkoli objekt ob javni kanalizaciji ali kdor namerava kakorkoli posegati v prostor ob javni kanalizaciji, si mora predhodno pridobiti soglasje upravljavca.
15. člen
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi kakršenkoli objekt, ki bi lahko povzročil škodo na javni kanalizaciji ali oviral njeno normalno delovanje in vzdrževanje, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem upravljavca drugače določeno.
16. člen
Izvajalec gradnje objektov, rekonstrukcijskih, vzdrževalnih ali drugih del na objektih in površinah ob javni kanalizaciji, uporabnik ter izvajalec javne službe morajo pri izvajanju del skrbeti, da ne poškoduje obstoječe javne kanalizacije oziroma kakorkoli onemogočijo njeno brezhibno delovanje.
Če izvajalec gradnje objektov, rekonstrukcijskih, vzdrževalnih ali drugih del na objektih in površinah ob javni kanalizaciji, uporabnik ter izvajalec javne službe po lastni krivdi poškoduje javno kanalizacijo ali onemogoči njeno brezhibno delovanje (npr. zamašitev ipd.), je dolžan pokriti vse stroške za odstranitev poškodb in usposobitve za brezhibno delovanje (npr. odmašitev).
17. člen
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe na svoje stroške poskrbeti za prilagoditev k javni kanalizaciji, kakor tudi kanalizacijskega priključka, kjer niveleta spremeni pogoje odvodnjavanja, novemu stanju na terenu.
VI. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
Obveznost priključitve na javno kanalizacijo
18. člen
V naseljih ali delih naselja v Občini Tišina, kjer je zgrajena javna kanalizacija in le-ta obratuje, je za objekte, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, priključitev na javno kanalizacijo obvezna. V naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možna tehnična izvedba priključka, ni dovoljeno graditi greznice ali male komunalne čistilne naprave.
19. člen
Obstoječe stavbe, ki niso priključene na že zgrajeno javno kanalizacijo, pa so za to dani vsi tehnični pogoji, morajo lastniki oziroma uporabniki priključiti na javno kanalizacijo v roku enega leta od pridobitve uporabnega dovoljenja javne kanalizacije posameznega prispevnega območja.
20. člen
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna tudi za stavbe zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
Na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti le stavb zunaj naselja ali dela naselja, pri katerih je letna obremenitev zaradi komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda potrebnega za kanalizacijski priključek, manjša od 0.02 PE, odvajanje odpadne vode pa ni možno brez naprave za prečrpavanje (črpališča).
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se za te stavbe uredi v skladu s VII. poglavjem tega odloka.
21. člen
Kjer se na novo gradijo kanali oziroma se razširja obstoječa javna kanalizacija, je obvezna sočasna priključitev in uporaba storitev javne službe.
Postopek v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo
22. člen
Investitor objekta na območju, kjer je načrtovana ali že zgrajena javna kanalizacija, si mora za izgradnjo objekta (bodoči vir onesnaževanja) pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.
23. člen
Bodoči uporabnik mora najmanj 8 dni pred začetkom izgradnje kanalizacijskega priključka upravljavcu prijaviti začetek izgradnje ter si od njega pridobiti soglasje s tehničnimi smernicami za gradnjo kanalizacijskega priključka in pogoji za priključitev.
Za pridobitev soglasja mora predložiti:
– obrazec vloge
– situacijski načrt z vrisom predvidene izvedbe kanalizacijskega priključka
– v primeru, da kanalizacijski priključek poteka po tujem zemljišču, soglasja lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek
– potrdilo o poravnanih finančnih obveznostih za kanalizacijo.
24. člen
Bodoči uporabnik mora imeti pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo poravnane finančne obveznosti za kanalizacijo v okviru pogodbe, sklenjene z Občino Tišina ali upravljavcem (obstoječi objekti), ali v okviru komunalnega prispevka (novogradnje).
25. člen
Če je prijava popolna in če bodoči uporabnik izpolni vse zahtevane pogoje za priključitev iz prejšnjega člena tega odloka, mu je upravljavec dolžan najpozneje v osmih (8) dneh izdati soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec bodočega uporabnika seznaniti z razmerami in pogoji (npr. predčiščenje za tehnološke odpadne vode na stroške lastnika vira onesnaževanja, z gradbenim dovoljenjem predpisani pogoji za priključitev …), pod katerimi bo priključitev možna.
Upravljavec lahko zavrne priključitev na javno kanalizacijo, kadar komunalna odpadna voda presegla mejne vrednosti, kot to določajo predpisi.
26. člen
Priključitev na javno kanalizacijo se lahko izvede le pod nadzorom upravljavca.
Upravljavec opravi nadzor nad pravilno izvedbo kanalizacijskega priključka v skladu z izdanim soglasjem in tehničnimi smernicami ter pogoji in uporabniku izda potrdilo o strokovni izvedbi. Potrdilo je podlaga za sklenitev pogodbe o priključitvi na javno kanalizacijo in uporabi storitev javne službe.
27. člen
Uporabnik mora ob izdaji potrdila z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijo in uporabi storitev javne služba (v nadaljevanju: pogodba). Sklenjena pogodba z upravljavcem je podlaga za priključitev uporabnika na javno kanalizacijo.
Pogodba je tudi podlaga za vnos kanalizacijskega priključka v evidenco priključkov in uporabnikov.
Izvedba kanalizacijskega priključka in uporaba
28. člen
Kanalizacijski priključek (spojni kanal z objekti in napravami na zemljišču) zgradi bodoči uporabnik na svoje stroške.
Prvo postavitev priključnega jaška (za neposredno priključitev na javno kanalizacijo) zagotovi uporabniku upravljavec na svoje stroške, nadaljnje vzdrževanje priključnega jaška je v pristojnosti uporabnik.
Izgradnja kanalizacijskega priključka mora biti v skladu s tehničnimi smernicami in pogoji priključitve, določili tega odloka in tehničnega pravilnika.
Priključitev na javno kanalizacijo pa se lahko izvede le pod nadzorom upravljavca, ki predhodno preveri pravilnost izvedbe kanalizacijskega priključka.
29. člen
Če je priključek izveden brez soglasja upravljavca ali ni strokovno izveden (v skladu s tehničnimi smernicami in pogoji priključitve), upravljavec priključek ukine za čas do pridobitve soglasja in izpolnitve tehničnih smernic in pogojev za priključitev.
Trajna oziroma začasna ukinitev priključka se izvede na stroške uporabnika.
30. člen
Za vsak vir onesnaženja ali sklop virov onesnaženja na isti lokaciji, ki so v lasti enega (istega) uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
31. člen
Uporabnik, ki ima že zgrajen kanalizacijski priključek, ne sme dovoliti drugemu uporabniku, da se preko njegovega kanalizacijskega priključka priključi na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih.
Izjemni primeri nastopijo, ko ni možna drugačna tehnična izvedba priključitve objekta na javno kanalizacijo. Za takšno priključitev je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca.
32. člen
Priključitev greznic na javno kanalizacijo ni dovoljena.
Uporabnik mora pretočno ali nepretočno greznico najpozneje v šestih mesecih po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti, izprazniti in očistiti in jo vzdrževati v skladu s predpisi, pristojnim službam pa omogočiti nadzor nad njenim stanjem.
33. člen
Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbe dodatnega dela priključka ali ukinitve priključka, na željo uporabnika, se obravnava po enakem postopku, kot velja za nov kanalizacijski priključek.
34. člen
Kanalizacijski priključek mora biti vedno dostopen upravljavcu ter ostalim izvajalcem, ki opravljajo dela po njegovem pooblastilu.
Na njem ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca.
35. člen
Uporabnik storitev javne službe je dolžan vsako okvaro, ki jo opazi na javni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku, takoj prijaviti upravljavcu.
Tehnološka odpadna voda
36. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati samo tehnološko odpadno vodo, ki po sestavi ustreza komunalni odpadni vodi oziroma veljavnim predpisom o emisiji snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki uporablja v tehnološkem postopku vodo iz naravnih virov, mora imeti na svojem kanalizacijskem priključku, pred priključkom na javno kanalizacijo, zgrajene naprave za predčiščenje in merilno mesto za merjenje količine in odvzem vzorcev za kontrolo kvalitete odpadne vode.
Za odvajanje tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca, v katerem se tudi določijo meritve kvalitete odpadne vode (obratovalni monitoring).
V primeru odvajanja tehnoloških odpadnih voda v javno kanalizacijo, mora upravljavec, na stroške uporabnika, zagotoviti analize oziroma meritve kvalitete tehnološke odpadne vode (obratovalni monitoring) v skladu s predpisi, določili tega odloka in tehničnega pravilnika.
Izvajalec meritev se določi v skladu z 38. členom tega odloka.
Upravljavec lahko odredi tudi pogostejše ali izredne analize kvalitete odpadne, za te primere veljajo določila 40. člena odloka in tehničnega pravilnika.
Meritve onesnaženja komunalne odpadne vode
37. člen
Lastnosti komunalne odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo in iz nje morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
38. člen
Meritve onesnaženja komunalne odpadne vode, ki se izvajajo kot meritve obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda, lahko izvaja le za to pooblaščeni izvajalec, v skladu s predpisi.
Meritve obratovalnega monitoringa lahko izvaja tudi uporabnik sam, le če je pooblaščen za izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma jih zagotovi sam, če mu za to izda upravljavec soglasje.
39. člen
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih voda je pooblaščeni izvajalec (oziroma uporabnik) dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavlja poročila o meritvah kvalitete odpadne vode.
40. člen
V primeru suma, da posamezni uporabnik odvaja v javno kanalizacijo neustrezno odpadno vodo, lahko upravljavec zahteva takojšnjo izvedbo izredne analize. Če rezultati analize pokažejo, da uporabnik krši veljavne predpise o dovoljenih emisijah snovi odpadne vode, nosi stroške analize uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
Upravljavec ima v tem primeru od uporabnika (povzročitelja škode) pravico zahtevati povračilo povzročene škode na objektih in napravah javne kanalizacije in čistilnih napravah in ostalih stroškov povezanih z motnjami v odvajanju in čiščenju odpadne vode (npr. v biološkem postopku čiščenja ipd.).
41. člen
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu predpisi, in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek, če mu je bilo odvajanje začasno prekinjeno.
42. člen
Uporabnik mora za padavinsko vodo, ki odteka s streh objekta ali urejenih površin (dvorišča ipd.), zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali s ponikanjem v tla.
Če iz površin odteka tako onesnažena padavinska voda, da se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vode, mora uporabnik to vodo zajeti in očisti.
V javno kanalizacijo (ločen sistem) ni dovoljeno odvajati padavinskih vod, drenažnih vod, podtalnice, zalednih vod, vod odprtih vodotokov, izvirov, vodohramskih prelivov ipd.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo
43. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta (vira onesnaženja).
Uporabnik vira onesnaženja, ki se ruši, odjavo priključka sporoči upravljavcu v pisni obliki, najpozneje 14 dni pred ukinitvijo priključka.
44. člen
Ukinitev kanalizacijskega priključka lahko izvede le upravljavec ali drug usposobljeni izvajalec pod nadzorom izvajalca javne službe.
Stroški ukinitve kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo bremenijo uporabnika, ki je podal predlog za odjavo priključka.
Upravljavec po ukinitvi priključka le-tega vodi v evidenci neaktivnih priključkov, uporabnika pa izbriše iz evidence uporabnikov.
Ponovna priključitev neaktivnega kanalizacijskega priključka je možna na podlagi pisnega soglasja upravljavca in ob plačilu stroškov ponovne priključitve.
Začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode
45. člen
Izvajalec javne službe lahko s predhodnim pisnim opozorilom prekine odvajanje odpadne vode uporabniku, če s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javne kanalizacije, v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode uporabnik povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadna voda uporabnika prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev ali če je uporabnik brez soglasja spremenil način izvedbe svojega kanalizacijskega priključka,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih vode, neprimerne za izpust v kanalizacijo.
46. člen
Upravljavec ima pravico, da prekine odvajanje in čiščenje odpadnih vod za krajši čas zaradi izvedbe načrtovanih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike. V primeru, da je zaradi dalj časa trajajočih vzdrževalnih del uporabnikom moteno odvajanje in čiščenje odpadne vode, jim mora odvajanje in čiščenje zagotoviti upravljavec na drug način.
V primeru nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije lahko izvajalec javne službe prekine odvajanje in čiščenje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in jim, če je možno, zagotoviti odvajanje oziroma čiščenje na drug način.
47. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo oziroma onesnaženje vodnih virov, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.
V tem primeru mora upravljavec obvestiti uporabnike ter čimprej vzpostaviti javno kanalizacijo v prvotno stanje in zagotoviti izvajanje javne službe.
VII. ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
48. člen
Na območjih, kjer v skladu z 20. členom tega odloka ni obvezna oziroma ni možna priključitev na javno kanalizacijo, je obvezna izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočnih greznic.
Za več stavb na geografsko zaokroženem območju, katerih skupna letna obremenitev presega 50 PE, se lahko odpadna komunalna voda čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi.
Če je letna obremenitev stavb, za katere ni obvezna priključitev na javno kanalizacijo, manjša od 50 PE, se komunalna odpadna voda lahko zbira v nepretočni greznici in odvaža na čiščenje na komunalno čistilno napravo.
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možna tehnična izvedba priključitve vira onesnaženja, ni dovoljeno graditi greznice oziroma male komunalne čistilne naprave
Soglasje k gradnji nepretočne greznice ali male čistilne naprave poda upravljavec.
49. člen
Prevzeta odpadna voda iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav se mora obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za ta namen.
50. člen
Praznjenje nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav zagotavlja izvajalec javne službe sam ali drug izvajalec po pooblastilu in pod nadzorom izvajalca javne službe po programu praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti sprejem gošč iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri upravljavcu čistilne naprave, ki ima za ta namen proste zmogljivosti in o tem obvesti uporabnike, katerim je dovoljena gradnja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
VIII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
51. člen
Storitve javne službe so obvezne za uporabnike vsakega vira onesnaženja, na celotnem območju Občine Tišina, v katerih nastajajo komunalne odpadne vode, zaradi bivanja ali zaradi opravljanja dejavnosti.
52. člen
Uporabniki so dolžni predvsem:
– zgraditi kanalizacijo v viru nastajanja komunalnih odpadnih voda, z vsemi objekti in napravami v skladu s tehnično dokumentacijo,
– se priključiti na javno kanalizacijo le s soglasjem upravljavca in izvesti kanalizacijski priključek v skladu s pogoji iz soglasja in tehničnim pravilnikom,
– redno vzdrževati hišno kanalizacijo (notranjo kanalizacijo z vsemi objekti in napravami in kanalizacijski priključek s priključnim jaškom) tako, da je omogočeno normalno odvajanje komunalne odpadne vode iz vira onesnaževanja,
– stalno izpolnjevati predpisane pogoje za izliv komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo po določilih Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), tehničnega pravilnika oziroma v skladu z ostalimi veljavnimi predpisi,
– prijaviti izvajalcu javne službe vsako večjo spremembo količine in kvalitete komunalne odpadne vode,
– v primeru okvar na interni kanalizaciji ali kanalizacijskem priključku ali v primeru izlivov škodljivih snovi izvesti ukrepe za preprečevanje škode na javni kanalizaciji in čistilni napravi in o tem obvestiti upravljavca,
– javljati upravljavcu vsako spremembo na objektih in napravah kanalizacijskega priključka, interne kanalizacije pa, če vpliva na delovanje javne kanalizacije,
– upravljavcu omogočiti dostop in pregled kanalizacijskega priključka in kontrolo sestave odpadne vode,
– zagotoviti redno praznjenje greznice, do priključitve na javno kanalizacijo,
– redno plačevati račune za storitve javne službe,
– poravnati stroške odprave škode zaradi nepravilnega ravnanja,
– pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javno kanalizacijo,
– po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti obstoječo greznico.
53. člen
Uporabnikom ni dovoljeno predvsem:
– v javno kanalizacijo (ločen sistem) odvajati:
1. komunalne odpadne vode v primerih, ko le-ta presega mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo po Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), po tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji oziroma po zahtevah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in predpisov o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz objektov in naprav za posamezne panoge ali dejavnosti oziroma z drugimi predpisi, ki urejajo to področje,
2. padavinske vode, hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice (drenažno vodo),
3. trdih odpadkov, ki so s predpisi opredeljeni kot komunalni odpadki ali celo nevarni odpadki,
– priključiti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, brez soglasja izvajalca javne službe,
– posegati v objekte in naprave javne kanalizacije,
– prekiniti odvod komunalne odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
IX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA (IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE) IN DRUGIH
54. člen
Obveznosti upravljavca (izvajalca javne službe) so predvsem, da:
– skrbi za redno vzdrževanje in normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, in pravočasno ukrepa, kadar je to potrebno,
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije in gradnjo kanalizacijskih priključkov,
– izdaja soglasja v skladu s tem odlokom,
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo komunalne odpadne vode,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter o drugih pojavih, ki so povezani z javno službo,
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
– vodi evidenco uporabnikov ter skrbi za obračun storitev javne službe,
– pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu v primeru višje sile,
– zagotavlja redno praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav uporabnikom, za vire onesnaženja, kjer v skladu s tem odlokom priključitev na javno kanalizacijo ni obvezna,
– zagotavlja meritve na dotoku in iztoku iz komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje,
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike.
55. člen
Izvajalec javne službe je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih javne kanalizacije kot posledica nestrokovnega ter malomarnega upravljanja in vzdrževanja, ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile.
56. člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov ter podobno si morajo za ta dela v bližini javne kanalizacije pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tam delom nastale stroške vključno z upravičljivim nadzorom. Pri opravljanju teh del mora izvajalec zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodb so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodb ali prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, električnega, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja ipd.) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih v bližini javne kanalizacije pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tam delom nastale stroške vključno z upravičljivim nadzorom. Pri opravljanju teh del morajo zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodb so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodb ali prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode.
X. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN STORITEV
JAVNE SLUŽBE
57. člen
Viri financiranja javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda po javni kanalizaciji in na čistilni napravi, odvoz in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter druge storitve),
– plačila (bodočih) uporabnikov za kanalizacijski priključek (posebni prispevek ali v okviru komunalnega prispevka),
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva Evropske unije,
– različne dotacije in subvencije,
– takse in druge dajatve,
– sredstva iz drugih virov, namenjenih za izgradnjo in delovanje objektov in naprav javne kanalizacije.
58. člen
Odvajanje in čiščenje odpadne vode so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadno vodo v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir iz katerega se oskrbujejo (javna kanalizacija ali lastni vir).
59. člen
Količina komunalne odpadne vode, odvedene v javno kanalizacijo posameznega vira onesnaženja, se ugotavlja na osnovi porabljene pitne vode, odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, v prostorninski enoti m3.
Količino komunalnih odpadnih voda ugotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
V primeru, da uporabniki nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov, jih morajo namestiti pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode se smiselno uporabljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
60. člen
Ostala določila v zvezi z merjenjem odvedene odpadne vode, oblikovanjem cene, obračunavanjem storitev javne službe, oprostitve in ostalo se podrobneje uredijo s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka sprejme Občinski svet Občine Tišina.
61. člen
Viri onesnaženja, za katere ni obvezna priključitev na javno kanalizacijo in imajo za zbiranje komunalnih odpadnih voda urejene nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave, dostopne s specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na podlagi določil pravilnika iz prejšnjega člena tega odloka.
62. člen
Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev javne službe.
Ceno storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine Tišina, na podlagi predloga in stroškovnih kalkulacij izvajalca javne službe, ki jih le-ta oblikuje v skladu z veljavnimi državnimi predpisi za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.
XI. POROČANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM
JAVNE SLUŽBE
63. člen
Izvajalec javne službe je dolžan voditi evidence v skladu z 20. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter poročati v skladu s predpisi.
64. člen
Izvajalec javne službe mora vsaj enkrat letno predložiti občinskemu svetu letno poročilo o izvajanju javne službe, finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov ter naprav odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter, v primeru spremembe cene, elemente za oblikovanje cen storitev.
65. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava in pristojne inšpekcijske službe.
XII. GLOBE ZA PREKRŠKE
66. člen
Z globo do 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba kot izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju s 5. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 11. do 13. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 16. in 17. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 25. in 26. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju od 38. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 40. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 44. do 47. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 50. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 54. in 55. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 59. do 62. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 63. in 64. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 69. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 70. členom tega odloka
– ravna v nasprotju z 72. in 73. členom tega odloka
Z globo do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju z določili členov, ki so navedeni v 80. členu tega odloga.
67. člen
Z globo do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekrške uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 14. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 15. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 18. do 21. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju od 22. do 27. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju od 28. do 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 39. in 41. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 42. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 43. in 44. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 45. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju od 48. do 49. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju od 51. do 53. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 58. in 59. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 68. in 69. členom tega odloka,
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
V naseljih, kjer je v skladu z 19. členom priključitev na kanalizacijo obvezna, je do roka, določenega v tem členu, dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE.
Na območjih zunaj naselij, kjer v skladu z 20. členom priključitev na kanalizacijo ni obvezna, je do izgradnje male komunalne čistilne naprave dovoljeno odvajati odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE. Rok za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav je določen v pravilniku o ovajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
69. člen
Določila 23., 25. in 29. člena tega odloka ne veljajo za kanalizacijske priključke, ki so jih uporabniki zgradili pred uveljavitvijo tega odloka (zaradi ureditve okolice ipd.).
V tem primeru mora uporabnik kanalizacijski priključek prijaviti upravljavcu. K prijavi mora priložiti situacijski načrt izvedbe kanalizacijskega priključka in potrdilo o poravnanih finančnih obveznostih za kanalizacijo. Po prijavi upravljavec opravi pregled izvedenega priključka. Če je izveden v skladu s tehničnimi smernicami in pogoji za priključitev, uporabniku izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo in z njim sklene pogodbo iz 27. člena tega odloka. Če izvedba ni v skladu s tehničnimi smernicami in pogoji priključitve, naloži uporabniku izvedbo kanalizacijskega priključka v skladu z njimi, v nasprotnem primeru priključitev na javno kanalizacijo ni možna. Za vse nadaljnje postopke veljajo določila odloka.
70. člen
Za uporabnike, ki se priključijo na javno kanalizacijo v času poskusnega obratovanja čistilne naprave, veljajo določila pogodbe, iz 27. člena tega odloka, ki se nanašajo na obračunavanje in plačevanje kanalščine in čiščenja, za obdobje rednega obratovanja čistilne naprave, in ne veljajo za čas poskusnega obratovanja.
71. člen
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji iz 11. člena tega odloka in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije iz 60. člena tega odloka sprejme občinski svet pred začetkom rednega obratovanja javne kanalizacije oziroma najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
72. člen
Izvajalec javne službe pripravi načrt ravnanja z blatom v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
73. člen
Izvajalec javne službe pripravi letni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, v skladu z 19. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), do 31. 12. za naslednje leto.
74. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 31/98).
75. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-37/06
Tišina, dne 25. septembra 2006
Župan
Občine Tišina
Jožef Poredoš l.r.