Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2006 z dne 25. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2006 z dne 25. 7. 2006

Kazalo

3407. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve, stran 8395.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto
na odseku Pluska–Ponikve
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje ACER Novo mesto, d. o. o., pod številko projekta J-1/05, junij 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in kartografsko prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Trebnje.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo:
– parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje trase avtoceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami);
– parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, obnovitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja avtoceste), in
– parcele oziroma dele parcel, ki ležijo nad predorom Leščevje.
(2) Območje trase avtoceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Štefan: 1391/2, 1391/1, 813/2, 808/12, 814/2, 814/1, 819/8, 819/7, 825/4, 1252/12, 1252/21,1252/20, 1252/22, 1252/26, 824/8, 824/7, 824/6, 824/5, 824/4, 1252/12, 1252/30, 1252/19, 1252/25, 822/4, 822/1, 1301, 948/1, 972, 948/2, 950/2, 973, 936/1, 950/1, 952, 971/2, 971/1, 969/1, 968, 953/2, 936/2, 953/1, 960, 1303, 1252/13, 1252/27, 942/7, 941, 934/2, 933/2, 854/5, 854/7, 854/9, 854/6, 1305, 925/2, 924/2, 1219/1, 1221/1, 1309/2, 1214/1, 904, 912, 921/2, 921/1, 1384, 924/1, 925/3, 926/2, 915, 918, 919, 925/1, 926/1, 931/1, 933/1, 931/2, 931/6, 931/3, 934/1, 954/1, 951, 954/2, 931/5, 931/4, 959, 958, 1000/1, 961, 1003, 1004, 1005/1, 1032/3, 1007, 1311, 930, 1310, 1011, 1015, 1010, 1016, 1019, 1009/2, 1009/3, 1013, 1014, 1009/1, 1017, 1018, 1021, 1025/1, 1027/1, 1058/1, 1027/2, 1027/3, 1058/2, 1058/3, 1175, 1026, 1158, 1159, 1157/1, 1160/2, 1160/1;
– k.o. Trebnje: 960, 957, 959, 954, 955, 961, 966, 965, 962, 967, 996/1, 996/2, 995, 964, 994, 968, 969, 989, 990, 970, 988/2, 988/1, 987, 986, 985, 1021, 1023, 984, 1024, 983, 1025, 982, 1026, 972/2, 974, 895, 893, 981, 1027, 1039, 1030, 1041, 889, 887, 890/1, 890/2, 980, 979, 1028, 1083, 1029, 1084/1, 1084/2, 1087, 1088, 1112, 1091, 1092, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098, 1099, 1100, 1101, 1102, 1143, 1147, 1103, 1132, 1133, 1146, 1171/1, 1200, 1145, 1196/1, 1197, 1198, 1153/1, 1144, 1204, 1202/2, 1202/4, 1202/3, 1203/1, 1203/2, 1205, 1206, 1231, 1232, 1233, 1234, 1259, 1260, 1257, 1256, 1255, 1254, 1253, 1252, 1251, 1250, 1249, 1248, 1247, 1246, 1245, 1225, 1210, 1209, 1211, 1212, 784, 1208, 1213, 1215, 1216, 1217, 1218, 1221,783, 346 (vodni svet), 785/3, 785/2, 780, 785/1, 786, 787, 782, 788, 348, 685/1, 813, 694/1, 694/2, 694/3, 693/1, 700/2, 698, 701/2, 369/2, 369/5, 815/1, 518/3, 519/4, 815/4, 521/11, 521/3, 521/13, 523/9, 523/5, 526/7, 526/5, 527/1, 369/3, 692, 691/1, 691/2, 689/1, 689/2, 688, 690/1, 690/2, 815/3, 528/2, 529/2, 815/6, 527/2, 527/3, 815/7, 539, 550, 815/22, 669, 687, 682, 816/1, 816/2, 678, 673/2, 671, 627, 620, 667/1, 670/1, 670/3, 628/1, 628/2, 817;
– k.o. Češnjevek: 1078, 1077, 1001, 1011, 1079/1, 1079/2, 1079/3, 1080/3, 1080/2, 1080/1, 1083, 1069/1, 1074, 1069/2, 1068, 1067, 1070/1, 1032, 1070/2, 1064, 1063, 1061, 1088/1, 1089/2, 1089/1, 1054, 1088/2, 1087, 1202, 1200, 1097, 1094/1, 1089/2, 1049, 1050, 1051, 1060, 1055, 1058, 1033, 1198, 1036/1, 1037, 1059, 1056, 1057, 1043/5, 1043/8, 1043/9, 1043/16, 1043/14, 1043/10, 1043/11, 1038/1, 1043/12, 1043/13, 956/1, 956/2, 966, 958, 948/2, 951/1, 951/2, 1201, 1224, 953, 948/1, 947, 945, 946, 944, 942, 940/1, 940/2, 892/1, 893/1, 892/2, 893/2, 938, 931, 930, 1219, 1223/1, 895, 897, 912/1, 915, 913/1, 918/1, 918/2, 1212/3, 1214, 878/3, 1212/2, 919/1, 1218, 917, 928/1, 920/1, 921/1, 924/1, 926/1, 647/2, 647/3, 639/3, 1220, 1221, 639/2, 638/2, 635/2, 1168, 638/1, 635/1, 634/19, 634/20, 634/10, 634/11, 634/23, 634/14, 634/16, 1166/1, 1166/2, 231/17, 634/15, 231/1, 231/2, 231/3, 231/4, 231/21, 231/22, 231/23, 231/8, 231/9, 231/10, 231/11, 231/12, 231/26, 168/7, 168/6, 168/4;
– k.o. Ponikve: 121/2, 104, 105/1, 1270/1, 103/1, 103/2, 100, 72, 1297/1,1301, 1289, 71, 67, 70/1, 1287/3,, 64, 50, 1300, 48, 1284/3, 39/7, 39/6, 38/1, 36/4, 1284/1, 51/1, 51/2, 53, 39/1, 36/1, 1273, 36/2, 36/7, 36/8, 33, 36/9, 36/3, 36/5, 36/6, 32/1, 32/2, 29, 19, 16/1, 16/2, 1274/1, 1274/2, 13, 1/1, 11, 8, 1/2, 1/3, 1/4, 478/2, 478/1, 487/1, 488/4, 489/2, 493/6.
(3) Območje prestavitev, novogradenj, obnovitev oziroma odstranitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja avtoceste, obsega te parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
a) elektrovodi:
– k.o. Velika Loka:1082, 100/1, 1074/1, 97/1, 111, 96/2, 96/1, 89/1, 89/2, 1047, 90/2,
– k.o. Trebnje: 1112, 1094, 1095, 1030, 975, 325, 315, 314, 310, 316/1, 322, 312/4, 322, 364, 317, 318, 320, 366, 813, 688, 690/2, 690/1,
– k.o. Češnjevek: 1042, 1043/13, 1043/14, 1037, 1036/4, 1036/1, 1036/3, 1023, 985, 984/2, 1194/2, 1195/1, 978/4, 978/3, 982/1, 970, 971, 972, 973/3, 941, 946, 948/1, 970, 969/1, 966, 910/2, 910/3, 1200, 973/1, 940/1, 892/1, 893/1, 894, 973/6, 1219, 1223/1, 898, 899/1, 899/2, 900/1, 903/1, 905/4, 1222/1, 871/2, 871/5, 880/1, 880/3, 1212/4, 1212/5, 1215/2, 1221, 1222/2,1223/3, 880/4, 880/3, 1223/2, 1195/2, 910/2, 659/2, 659/4, 659/5, 659/1, 658/1, 654/1, 655/1, 652/1, 652/2, 648/1, 647/2, 647/12, 647/5, 1166/1, 233/13, 1170, 630/1, 629/1, 628/1, 627/4, 623/1, 622/1, 619/1, 618/3, 618/1, 615/1, 615/2, 609/1, 609/2, 233/2, 600/1, 600/2, 600/3, 1169/1, 1145, 606/2, 603, 605/8, 605/6, 605/7, 605/9, 605/2, 605/3, 605/10, 233/13, 1166/2, 231/13, 231/14, 231/15, 231/4, 231/21, 231/22, 231/23, 231/8, 231/9, 168/6, 168/1, 168/5, 231/10, 231/11, 167/3, 165/2, 165/3, 231/12, 1165,
– k.o. Ponikve: 100, 103/1, 103/2, 1279/1, 1279/2, 498/1, 498/2, 1273, 495/6, 495/5, 491/1, 491/5, 491/6, 491/3, 491/4,
– k.o. Knežja vas: 1393/1, 1393/2, 1393/3,
– k.o. Štefan: 817/1, 817/2, 819/4, 819/5, 819/6, 822/4, 1252/25, 252/26, 828/3, 825/3, 1252/28, 825/4, 1252/30, 1004, 1005/1, 1311, 1030/1, 1032/3, 1007, 1309/2, 1009/2, 1009/1, 1027/1, 1017, 1018, 1021, 1310, 1020/2, 1019, 1020/3, 917/3, 1020/1, 930, 917/1, 917/2, 917/4, 1160/2, 1160/1, 1162/2, 629/1, 1333/1, 1328, 1333/2, 599/1, 598/2, 595/2, 595/3, 1327/2, 595/6;
b) vodovod:
– k.o. Štefan: 1160/2, 1160/1, 1167/4, 1167/1, 1165/1, 1137, 1380/1, 1380/2, 1167/2, 1315/2, 1130/8, 1315/1, 1311, 1226, 1223, 1206, 1311, 1120, 1122/1, 1124,
– k.o. Trebnje: 811, 348, 620, 816/1,
– k.o. Češnjevek: 1036/1, 1198, 1036/3, 1027, 1024/1, 1024/2, 1195/1, 1023, 985, 984/2, 982/3, 984/1, 982/1, 989/3, 989/7, 978/4, 978/3, 886/4, 886/3, 1195/1, 974/2, 973/2, 1200, 973/6, 1219, 1222/1, 1223/1, 905/1, 1195/2, 905/8, 883, 1194/2, 1222/2, 1212/1, 870/1, 871/5, 871/2, 1215/1, 1215/2, 1214, 1194/1, 869/2, 868/2, 1193, 1036/1, 982/1, 974/1;
c) telekomunikacijski vodi:
– k.o. Trebnje: 1225, 1224, 1226, 1227, 1228, 1229, 1230, 1231, 1208, 1222, 1215;
d) meteorna kanalizacija:
– k.o. Češnjevek: 930, 1219, 928/1,
– k.o. Ponikve: 72, 1297/1;
e) odstranitev elektrovodov:
– k.o. Knežja vas: 1393/2,
– k.o. Štefan: 817/1, 819/4, 822/1, 822/2, 1301, 948/1, 974/1, 973, 1015, 1010, 1310, 1009/1, 1017, 1018, 1021, 1025/2, 1025/1, 1175, 1174, 1167/4, 1311, 1160/1, 1160/2, 1162/2, 1016, 1019, 1020/2, 1020/3, 1020/1, 917/3, 917/1, 928, 931/1,
– k.o. Trebnje: 1094, 331, 322, 333, 335,
– k.o. Češnjevek: 654/2, 652/2, 652/3, 652/1, 648/1, 647/2,
– k.o. Ponikve: 39/4, 39/7, 39/6;
f) odstranitev vodovoda:
– k.o. Štefan: 1032/3, 961, 1303, 931/3, 928, 929, 917/1,
– k.o. Ponikve: 46, 51/2, 53.
(4) Območje nad predorom Leščevje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k.o. Štefan: 1160/2, 1157/1, 1162/2, 1165/2, 1165/1, 1144, 1315/1, 1152/1, 1152/2, 1152/3, 1145/1, 1145/2, 1317, 1146, 1150, 1083, 1148, 1079/4, 1130/2, 1084, 1080/3, 1126, 1080/2, 1080/1, 1130/6, 1126, 1080/2, 1080/1, 1130/6, 1125, 1115, 1114, 1113, 1324/6 (vodni svet), 1318, 1316, 1080/4, 1087/7, 1087/5, 1087/4, 1087/13, 1087/18, 1087/19, 1087/20, 1096/3, 1096/1, 1096/2, 1086, 1087/21, 1087/22, 1152/4.
(5) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Pri odstopanjih med navedenimi parcelami v tej uredbi in grafičnim prikazom državnega lokacijskega načrta se šteje kot veljaven prikaz v grafičnem delu.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
a) območje avtoceste z naslednjimi cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami: deviacije cest in poti, predor, podvozi, nadvozi, viadukti, nadhod, most ter podporni zid in naprave za odvodnjavanje in čiščenje, priključki, južni spremljajoči objekt Dul in severni spremljajoči objekt Grm;
b) območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč;
c) območja ureditve oziroma prestavitve obstoječih vodotokov in ureditve regulacij;
d) območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav in
e) območja okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(tehnični elementi avtoceste)
(1) Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom.
(2) Dolžina obravnavanega odseka je 7,598 km. Trasa načrtovane avtoceste se pri Pluski odcepi od koridorja obstoječe hitre ceste H1 in poteka južneje v smeri pobočij Bukovja. Do priključka 2-1 Trebnje zahod se spušča z 2,0%, od tu naprej se začne dvigati v blagem vzponu 1,05%. Najvišjo koto 338 m n. m. doseže v km 6,8 + 20. Tu se niveleta začne spuščati z 2,75% proti dolini Temenice in jo prečka z viaduktom 6-2 pri Gorenjih Ponikvah.
(3) Pri vertikalni in horizontalni tehničnih elementih se upošteva računska hitrost 120 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 800 m, največji podolžni nagib pa 2,75%. Najmanjša dolžina prehodnice je 120 m. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 20.600 m in najmanjši polmer konkavnih vertikalnih krivin 20.000 m. Največji prečni nagib je 6,6%, najmanjši prečni nagib pa 2,5%.
(4) Projektirani normalni prečni profil je 26,60 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,75 m, dva prehitevalna pasova širine 3,75 m, dva robna pasova širine 0,50 m, dva odstavna pasova širine 2,50 m, ločilni pas širine 2 × 1,50 m in dve bankini širine 1,30 m.
6. člen
(priključek in križišča)
(1) Na avtocesti se izvede priključek Trebnje zahod v obliki trombe s kraki priključkov, ki so projektirani za hitrost 40 km/h. Največji podolžni nagib krakov priključka znaša 6%. Avtocestni priključek se na obstoječo hitro cesto H1 priključuje s krožiščem premera 50 m.
(2) Krožišči premera 50 m sta načrtovani tudi na povezavi čez dolino Temenice, od tega eno krožišče na obstoječi hitri cesti H1, drugo pa na križišču obstoječih regionalnih cest: R1 215/1456, R1 215/1162 in R3 561/1198.
(3) Vsa preostala nivojska križišča na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta so na obstoječi hitri cesti H1 projektirana s pasovi za levo zavijanje. Dodaten pas za levo zavijanje je predviden tudi na deviaciji 1-3.
7. člen
(promet med gradnjo)
Promet med gradnjo avtoceste poteka po obstoječi hitri cesti H1.
8. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi gradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije kategoriziranih cest:
– 1-1: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 492 m (trenutna kategorizacija H1/0220 Korenitka–Trebnje),
– 1-2: regionalna cesta širine 7,90 m v dolžini 44 m (trenutna kategorizacija R3 650/1160 Pluska–Trebnje (Štefan)),
– 1-3: regionalna cesta širine 7,90 m v dolžini 161,00 m (trenutna kategorizacija R3 650/1160 Pluska–Trebnje (Štefan)),
– 1-5: lokalna cesta LC 425011 širine 7,90 m v dolžini 366,00 m,
– 1-6: lokalna cesta LC 425031 širine 7,90 m v dolžini 203,00 m,
– 1-7: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 396,00 m (trenutna kategorizacija H1/0221 Trebnje–Karteljevo),
– 1-8: regionalna cesta širine 13,60 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m in dvosmerno kolesarsko stezo širine 2,30 m v dolžini 292,00 m,
– 1-9: regionalna cesta širine 9,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,60 m v dolžini 169,00 m (trenutna kategorizacija R1 215/1162 Trebnje–Mokronog),
– 1-10: lokalna cesta širine 10,80 m (mestna cesta z obojestranskim pločnikom širine 1,60 m) v dolžini 213,00 m (trenutna kategorizacija R1 215/1456 Trebnje),
– 1-11: lokalna cesta širine 10,80 m (mestna cesta z obojestranskim pločnikom širine 1,60 m) v dolžini 286,00 m (trenutna kategorizacija R3 651/1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas)),
– 1-12: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 339,00 m (trenutna kategorizacija H1/0221 Trebnje–Karteljevo),
– 1-13: lokalna cesta širine 7,90 m v dolžini 188,00 m,
– 1-14: lokalna cesta širine 7,90 m v dolžini 115,00 m (trenutna kategorizacija R3 651/1198),
– 1-15, 1-15a: lokalna cesta širine 7,90 m (ureditev križišča) v dolžini 139 + 73 = 212,00 m (trenutna kategorizacija R3 651-1198),
– JP-1 javna pot JP 925003 širine 7,00 m v dolžini 774,00 m,
– JP-2 javna pot JP 926501 širine 7,00 m v dolžini 364,00 m,
– JP-6 javna pot JP 926501 širine 7,00 m v dolžini 128,00 m,
– JP-8 javna pot JP 926503 širine 4,00 m v dolžini 133,00 m.
(2) Zaradi gradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije nekategoriziranih cest:
– JP-3 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 329,00 m,
– JP-4 (javna pot) širine 4,00 m v dolžini 422,00 m,
– JP-7 (javna pot) širine 7,90 m v dolžini 136,00 m,
– JP-9 gozdna vlaka širine 3,00 m v dolžini 505,00 m,
– JP-10 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 86,00 m,
– JP-11 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 356,00 m,
– JP-12 gozdna vlaka širine 3,00 m v dolžini 1323,00 m,
– JP-13 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 137,00 m,
– JP-14 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 579,00 m,
– JP-15 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 257,00 m,
– JP-16 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 933,00 m,
– JP-17 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 119,00 m,
– JP-18 (javna pot) širine 4,00 m v dolžini 109,00 m.
(3) Deviacije kategoriziranih cest se izvedejo v asfaltni izvedbi. Deviacije javnih in gozdnih poti JP-3, JP-4, JP-8, JP-9, JP-10, JP-11, JP-12, J-13, JP-14, JP-15, JP-16, JP-17 in JP-18 se izvedejo v makadamu, preostale pa v asfaltni izvedbi. Normalni prečni profil posamezne deviacije, dolžina in lokacija so razvidni iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
9. člen
(cestni objekti)
(1) Na avtocesti ter na deviacijah kategoriziranih in nekategoriziranih cest se skupno izvedejo naslednji cestni objekti:
– 2 nadvoza (4-1 in 4-3) okvirne dolžine 72,00 in 33,00 m, širine 8,70 m in 11,90 m ter svetle višine 4,70 m;
– 4 podvozi (3-1, 3-3, 3-4 in 3-5) okvirnih dolžin od 51,00 do 61,00 m, okvirnih širin od 9,60 do 12,30 m in z višino prostega profila 4,70 m;
– 1 podhod (3-2) okvirnih dimenzij 41,60 x 11,60 m;
– 1 predor (8-1) z dolžino leve cevi 372,00 m in desne cevi 370,00 m z dovoljenim odstopanjem do 10%;
– 2 viadukta (6-1 in 6-2); eden na regionalni cesti čez železniško progo z višino prostega profila nad železnico 6,20 m, okvirne dolžine 177,00 m in širine 12,80 m, ter eden na avtocesti čez občinsko cesto in železniško progo z okvirnima dolžinama levega objekta 322,00 m in desnega objekta 319,00 m, okvirne širine 2 x 15,00 m, oba z dovoljenim odstopanjem do 10%;
– 1 nadhod (4-2) širine 3,30 m in dolžine 61,00 m;
– armiranobetonski podporni zid (PZ-1) okvirne dolžine 63,50 m.
(2) Podhod za deviacijo gozdne vlake JP9 v km avtoceste 4,8 + 12,362 in podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-6 v km avtoceste 6,9 + 74,996 se izvedeta v dimenzijah, ki zagotavljajo možnosti prehajanja divjadi.
(3) Vsi prepusti pod avtocesto so cevni s premerom 2,00 m.
(4) Dimenzije posameznih cestnih objektov in njihova lokacija so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
10. člen
(vkopi)
Globoki vkopi se izvedejo z razširitvijo spodnje berme do 6,30 m, prve brežine se oblikujejo v nagibu 1: 1, uvajalni del brežine je lahko obložen s kamnom v enakem naklonu. Vmesne berme širine 3,00 m si sledijo na vsakih 8,00 m višine. Zadnje brežine se izvedejo v naklonu 1: 2, kjer to omogoča nagib obstoječega terena, tako da se omogočita zatravitev in gostejša ter hitrejša zarast z gozdno vegetacijo. Kjer hribina zaradi trdnosti kamnine to omogoča, se izvedejo brežine v naklonu 2: 3. Horizontalni in vertikalni potek berm se na zgornjih delih brežin, kjer ne bi bilo mogoče oblikovati zvezne brežine, vsaj pri zgornjih dveh bermah vkopov z več kot dvema bermama prilagodi poteku zgornjega roba vkopa in ne izvede geometrijsko pravilno ali vzporedno z avtocesto, kar se podrobneje opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in na podlagi ugotovitev projektantskega nadzora pri izvajanju zemeljskih del.
11. člen
(nasipi)
Nasipi do višine 10,00 m se izvedejo v naklonu 2: 3, kjer so višji, pa se spodnji del izvede v naklonu 1: 2 z zaokrožitvijo nožice. Vmesne berme na nasipih se izvedejo za zagotovitev utrditev brežin, horizontalni potek berm pa ne sme biti geometrijsko pravilen ali vzporeden z niveleto ceste. V bližini naselij se nasipi izvedejo kot armirana brežina s strmejšimi nakloni in zaradi tega manjšim posegom v prostor.
12. člen
(spremljajoča objekta)
(1) Spremljajoči objekt Dul je umeščen južno od trase avtoceste med km 7,9 + 00 in km 8,1 + 60. Oskrbna postaja je tipa 3 z bencinskim servisom, restavracijo, parkirišči, prostorom za počitek in rekreacijo ter prostorom za avtodome v sklopu ureditve počivališča. Na tem območju je načrtovana tudi deponija za obrambne potrebe, ki se vizualno zakrije z zasaditvijo.
(2) Spremljajoči objekt Grm je umeščen severno od trase avtoceste med km 9,5 + 80 in km 9,8 + 20. Oskrbna postaja je tipa 3 z bencinskim servisom, restavracijo in parkirišči s prostorom za počitek in rekreacijo.
(3) Glede zasnove projektnih rešitev za arhitekturno in krajinsko oblikovanje spremljajočih objektov se uporabljajo določbe 14. člena te uredbe.
13. člen
(avtobusno postajališče)
Avtobusna postajališča so načrtovana na deviaciji 1-10 z dimenzijami, ki omogočajo ustavljanje enega avtobusa.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
14. člen
(spremljajoča objekta)
(1) Spremljajoča objekta Dul in Grm sta predvidena kot oskrbni postaji z naslednjimi objekti in površinami:
– bencinski servis (črpalka s trgovino in sanitarijami) tlorisnih dimenzij 45 m x 25 m in svetle višine najmanj 6 m ter z dovoljenim odstopanjem do 20%;
– gostinski objekt – restavracija s turistično pisarno, tlorisnih dimenzij 40 m x 40 m z višino do P + 2 (Grm) oziroma do P + 1 (Dul) in z dovoljenim odstopanjem do 20%;
– urejene in ustrezno opremljene zelene površine za rekreacijo na prostem s počivališči, pohodnimi površinami, zelenicami in igrali;
– parkirne površine za osebni, potniški in tovorni promet na spremljajočem objektu Dul (predvideno je približno število parkirnih mest, in sicer največje mogoče število: za osebna vozila 77 parkirnih mest, avtobuse 11 parkirnih mest ter za tovorna vozila in avtodome 22 parkirnih mest);
– parkirne površine za osebni, potniški in tovorni promet na spremljajočem objektu Grm (predvideno je približno število parkirnih mest, in sicer največje mogoče število: za osebna vozila skupno 72 parkirnih mest, avtobuse 10 parkirnih mest ter za tovorna vozila in avtodome 14 parkirnih mest) in
– deponija za obrambne potrebe na spremljajočem objektu Dul v velikosti 600 m2 s primerno utrjenim zgornjim ustrojem (najmanj 40 t) in ustreznim dovozom širine najmanj 6 m.
(2) Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremljajoča objekta Dul in Grm morata biti izdelana kot enovita projekta ter morata obsegati načrt celotne zunanje ureditve in načrt vseh objektov (načrt krajinske arhitekture, načrt arhitekture, načrt prometne ureditve, načrt gradbenih konstrukcij). Delna gradbena dovoljenja se ne smejo izdati brez tako izdelanega projekta.
(3) Gostinski objekti in objekti bencinskih servisov in pripadajoče zunanje ureditve se izvedejo v skladu s sodobnimi načeli arhitekturnega oblikovanja. Objekti morajo imeti sodobne in enostavne fasade ter ravne strehe. Na manjših strešinah se dovolijo enokapne strehe z najmanjšim mogočim naklonom in nadstreški, ki morajo biti oblikovno usklajeni z osnovnimi objekti in lahke konstrukcije. Najmanjše mogoče višine objektov naj bodo 6,00 m. Vsi arhitekturni objekti in zunanje ureditve na spremljajočih objektih morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Celotno območje spremljajočih objektov Dul in Grm se izdatno ozeleni z višjo vegetacijo, v obeh primerih tudi kot vzpostavitev novega gozdnega roba. Drevesa se na objektu Dul zasadijo kot vizualna pregrada ob deponiji za obrambne zadeve ter okoli območja za počitek in kot drevoredi med linijami parkirišč ter kot redek drevored vzdolž avtoceste. Na objektu Grm se drevesa zasadijo na nasipu vzdolž sedanje hitre ceste H1, kot drevoredi med linijami parkirnih mest in kot redek drevored vzdolž avtoceste. Ureditve za rekreacijo na spremljajočem objektu Grm se načrtujejo na območju ohranjenega obstoječega gozda ob gostinskem objektu. Pri načrtovanju prostorov za počitek in rekreacijo na spremljajočem objektu Dul ter na gostinskem objektu pa se zagotovijo ureditve, s katerih bo omogočen razgled na Trebnje z okolico. Na spremljajočem objektu Dul višine vertikalnih oznak ne smejo presegati 8 m. Znotraj spremljajočih objektov Dul in Grm se zagotovi tudi ureditev zelenih površin z drevjem.
15. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter preostalih prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključka, spremljajočih objektov Dul in Grm, ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in protihrupnih ter varovalnih ograj. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
– odbojne ograje na avtocesti so kovinske izvedbe v skladu s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Na kritičnih mestih se z vidika varnosti pred padanjem kamenja z brežin ob vozišču postavi montažna varnostna betonska ograja, ki se po utrditvi brežine odstrani. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,20 m se odmakne od nožice ali vrha nasipa oziroma zunanjega roba jarka za 1,00 m do 2,00 m in na bermah vkopov poteka ob zunanjem robu berme ali pod vrhom vkopne brežine. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp na priključkih ter terenu;
– nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga cestna oprema in protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Portali predora se oblikujejo skladno z dosedanjimi rešitvami pri že zgrajenih objektih na dolenjski avtocesti, z zaokroženimi linijami in mehkimi prehodi vkopov v obstoječi teren ter zatravitami in zasaditvami gozdne zarasti. Viadukt Ponikve in zasaditve ob reki Temenici pri mlinu pri Gorenjih Ponikvah ne smejo ogrožati njegove funkcije in ambienta. Podporni stebri viaduktov čez Temenico ne smejo posegati v sam vodotok. Nadhod za pešce pri gradu Trebnje se izvede v čim tanjši, lahki konstrukciji in se naveže na obstoječo gozdno pot; v njegovem izteku se na bermi oblikuje manjša razgledna ploščad z osnovno urbano opremo;
– protihrupne ograje se na pobočju Bukovja in na viaduktu Ponikve na odsekih, na katerih je trasa vidna iz Trebnjega, to je APO-6 od km 3,2 + 60 do km 3,3 + 80 in od km 3,5 + 40 do km 3,6 + 60, PO-8 od km 6,3 + 80 do km 6,5 + 80 in od km 6,8 + 80 do km 7,0 + 80, PO-9 od km 8,5 + 00 do km 8,6 + 60, APO-10 od km 8,9 + 00 do km 9,4 + 60 in APO-11 od km 8,9 + 20 do km 9,3 + 60, nad višino odbojne ograje izvedejo v transparentu in opremijo z nalepkami za odganjanje ptic. Oblikovanje in barva protihrupnih ograj se uskladita s predhodnimi odseki dolenjske avtoceste; uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zelenosive barve. Zgornji robovi protihrupnih ograj se izvedejo zvezno, vzporedno z niveleto ceste.
(2) Območje avtocestnega priključka se arhitekturno in krajinsko oblikuje tako, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in da objekti niso vidno moteči na bivalnem območju. Notranjost ramp na priključkih se reliefno oblikuje z zvezno speljavo brežin, pri čemer se uporabi nenosilni material za nasipanje depresij med nasipi. S saditvijo rastlin se območje priključka vizualno strukturira ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca na stičnem območju.
(3) Pri posegih v obcestni prostor in urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za oblikovanje reliefa:
– relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Kjer se vkopne brežine stikajo z oblikovano kulturno krajino, se vzdrževalne berme navežejo na obstoječe kulturne terase. Prestavljene lokalne poti delno potekajo po bermah, ki se zavarujejo pred padanjem materiala z brežine. Ohranjajo se naravni lom skale ter stabilne skalne samice in skalni žepi. Posebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri izvedbi vkopov in nasipov na območju priključka in na pobočju Bukovja, kjer je treba zagotoviti čim naravnejši videz vkopnih in nasipnih brežin;
– vkopi na desni (južni) strani vozišča med km 4,8 + 40 in km 5,0 + 60, med km 5,9 + 20 in km 6,3 + 00, med km 6,4 + 80 in km 6,7 + 40, med km 7,1 + 60 in km 7,6 + 40, med km 7,7 + 00 in km 7,8 + 40, med km 9,5 + 60 in km 9,9 + 20 ter vkopi na desni (severni) strani med km 7,2 + 00 in km 7,5 + 60 se oblikujejo tako, da se prva brežina izvede z naklonom 1: 1, vendar čim bolj sonaravno in neporavnano. Nad prvo bermo se uredi čim bolj naravno, zvezno oblikovana brežina z neporavnanim in spreminjajočim se naklonom, z ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Če zaradi geoloških oziroma geomehanskih razmer ureditev zvezne brežine ne bo mogoča, se izvedejo berme, katerih potek ne sme biti geometrijsko pravilen in ne vzporeden z niveleto in tlorisnim potekom roba avtoceste, pač pa naj sledi zgornjemu robu vkopa; posamezne brežine med bermami naj bodo neporavnane in s spremenljivimi nagibi. Niveletni potek berm mora zagotavljati odvodnjo čistih meteornih voda z izpustom na okolni teren in ne v meteorno kanalizacijo avtoceste;
– na območju navedenih vkopov se, kjer je to mogoče, prilagodi tudi niveleta avtoceste, javne poti pa se speljejo na načrtovane berme povsod tam, kjer s tem lahko zagotovimo ustrezen dostop do zemljišč, kar se podrobneje določi v projektni in izvedbeni dokumentaciji;
– nasipi na levi (severni) strani med km 4,3 + 40 in km 4,4 + 60, med km 8,1 + 00 in km 8,2 + 00, ki so načrtovani zunaj gozdnih površin, se izvedejo z zaokrožitvijo nožice, tako da se brežina nasipa zvezno spelje v teren. Nasipi v bližini naselij (med km 4,6 + 80 do 4,8 + 00 in med km 6,9 + 20 do km 7,0 + 40) se izvedejo kot armirana brežina s strmejšimi nakloni. Nasipi med km 4,6 + 40 in km 4,8 + 20, med km 6,3 + 40 in 6,5 + 80, med km 8,4 + 20 in 8,6 + 20 se oblikujejo z vmesnimi bermami, ki ne smejo biti geometrijsko pravilne in vzporedne z niveleto ceste, če je s tem mogoče zagotoviti trdnost nasipa;
– brežine ob portalih predora Leščevje se izvedejo tako, da se zvezno brez očitnih lomov navežejo na obstoječi teren;
– brežine ob cestah na območju navezave H1 na Mirnsko dolino se z blagimi nakloni in zvezno speljejo v obstoječi teren, pri čemer se ne posega v petmetrski pas ob Temenici.
(4) Pri odstranitvah obstoječe in zasaditvah nove vegetacije se upošteva naslednje: vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz Trebnjega in drugih naselij ob trasi. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni robovi, obvodna vegetacija, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin, ki se sadijo predvsem na območju oblikovanja gozdnih robov in ob armiranih nasipih. Na območjih, kjer trasa prečka gozdne površine, se vkopne brežine nad prvo bermo, brežine nasipov pa pod prvo bermo pogozdijo, poleg zasaditev pa tudi zasejejo z mešanico travnega semena in semena drevnine. Na območjih skalnih žepov in ponekod na novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine kot inicialna zarast. Na območju priključka se obcestni prostor v pretežnem delu zatravi, nova zasaditev pa se prilagodi krajinskemu vzorci na obrobju posegov. Utrditve brežin vkopov in nasipov se izvajajo z gradbenimi elementi in biološkoinženirskimi ukrepi, kot so popleti, rastna pulpa, biotorkret in dodajanje semena drevnine v travno mešanico zaradi čim hitrejše ozelenitve brežin in pogozditve tistih, ki so na območju gozdov. Brežine ob portalih predora Leščevje se zasadijo z avtohtonimi vrstami kot gozdni rob na stiku z ohranjenim gozdom, pri čemer naj se tik ob portalu sadijo izključno grmovne vrste. Brežine reke Temenice se na območjih regulacije zasadijo s hidrofilno vegetacijo. Protihrupne ograje in protihrupni nasipi se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo. Vse zasaditve morajo biti v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku.
(5) Pri urejanju vodotokov se regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije.
(6) Pri rekultivaciji se vsi odseki deviacij obstoječih lokalnih cest in poti oblikujejo v skladu z obstoječim stanjem. Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje in obratovanja avtoceste je treba zgraditi, prestaviti, zamenjati ali zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s smernicami za načrtovanje, mnenji ter projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
(2) Pred izvedbo posegov na ureditvenem, območju državnega lokacijskega načrta je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(3) Komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se rušijo, je treba ustrezno odstraniti.
17. člen
(vodovod)
(1) Na trasi avtoceste se lokalno prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo naslednji vodovodi:
– obstoječa vodovodno cev premera 2'' se prestavi in zamenja z vodovodno polietilensko cevjo PE d63 v razdalji 494 m. Obstoječa cev se do priključka na načrtovano cev opusti;
– obstoječa litoželezna cev DN 150 se prestavi in zamenja z vodovodno cevjo iz nodularne litine DN 150 v razdalji 429 m. Prestavljena cev poteka po južnem robu načrtovanega cestišča (krožišča);
– obstoječa salonitna cev DN 80 se prestavi in zamenja z vodovodno cevjo iz nodularne litine DN 100 v razdalji 372 m. Prestavljena cev poteka po severnem robu načrtovanega cestišča (krožišča);
– obstoječa salonitna cev DN 80 se prestavi in zamenja z vodovodno cevjo iz nodularne litine DN 80 v razdalji 207 m. Obstoječa cev se med priključkoma na načrtovano cev opusti.
(2) Zgradijo se priključki iz NL DN 100 za predor Leščevje v dolžini 476 m, za oskrbo počivališča Dul s pitno vodo in vodo za požarno varnost v razdalji 988 m ter za oskrbo počivališča Grm v razdalji 623 m.
(3) Vsa prečkanja cevovodov s povoznimi površinami morajo biti ustrezno zaščitena. Dimenzije posameznih komunalnih vodov in njihova lokacija so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
18. člen
(kanalizacija)
(1) Odpadna voda iz spremljajočih objektov Dul in Grm se prek čistilnih naprav odvaja v avtocestno kanalizacijo in se prek zadrževalnih bazenov izpušča v recipient.
(2) Za poznejšo izvedbo kanalizacije sanitarne vode za naselje Grič se pod traso avtoceste in pod deviacijo JP 6 položi cev premera 250 mm.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na trasi avtoceste se prestavi, zamenja ali zaščiti naslednje elektroenergetsko omrežje:
– V1: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje avtoceste v km 3,1 + 90,
– V1A – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje priključka 2-1 Trebnje zahod krak 2 v km 0,1 + 20,
– V1B – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje priključka 2-1 Trebnje zahod krak 1 v km 0,1 + 10,
– V1C – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje priključka 2-1 Trebnje zahod krak 3 v km 0,0 + 80,
– V1D – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje priključka 2-1 Trebnje zahod krak 12 v km 0,5 + 10,
– V1E – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje deviacije Pluska v km 0,2 + 10,
– V1F – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje deviacije Grič v km 0,1 + 40,
– V2 – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan,
– odcep za TP Vrhtrebnje – križanje avtoceste v km 6,2 + 80,
– V3 – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Dobrnič – križanje avtoceste v km 8,8 + 10,
– V4: gradnja dvostranskega napajanja nove transformatorske postaje 20/0,4 Trebnje vzhod,
– V5: križanje 20-kilovoltnega kablovoda transformatorska postaja CP Trebnje–transformatorska postaja Mercator in 20-kilovoltnega kablovoda transformatorska postaja CP Trebnje–transformatorska postaja Trimo s krožiščem Mirna,
– V6: križanje 20-kilovoltnega daljnovoda z deviacijo javne poti JP 18 v km 0,0 + 33 v dolžini 140 m,
– N1: 1,4-kilovoltni vod za napajanje objektov v vasi Grič – križanje avtoceste v km 3,4 + 90,
– N1A: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo Pluska v km 0,7 + 90,
– N1B: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo Grič v km 0,2 + 20,
– N1C: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo Grič v km 0,3 + 60,
– N2: nov nizkonapetostni kablovod iz transformatorske postaje Dolenji Podboršt za napajanje vasi Dolenji Podboršt,
– N3: 1,4-kilovoltni vod za napajanje naselij Brnek in Gorenje Ponikve s križanjem z avtocesto v km 9,1 + 80.
(2) Za napajanje spremljajočih objektov se izvedejo:
– nova transformatorska postaja Dolenji Podboršt, ki se napaja po 20-kilovoltnem kablovodu, iz nje pa se s kablom NN oskrbi spremljajoči objekt Dul,
– nov nizkonapetostni kabel iz transformatorske postaje Trebnje vzhod za napajanje spremljajočega objekta Grm,
– nova transformatorska postaja Grič, ki se napaja po 20-kilovoltnem kablovodu, iz nje pa se s kablom NN oskrbi avtocestni priključek Trebnje zahod,
– nova transformatorska postaja Predor, ki se napaja dvostransko po novem 20-kilovoltnem kablovodu z navezavo na transformatorsko postajo Tesnila Velika Loka in obstoječi 20-kilovoltni daljnovod do transformatorske postaje Grad Trebnje.
20. člen
(javna razsvetljava in semaforizacija)
(1) Javna razsvetljava se zgradi:
– na območju avtocestnega priključka Trebnje zahod (napajanje iz transformatorske postaje Grič),
– na območju spremljajočih objektov Dul (napajanje iz transformatorske postaje Dolenji Podboršt) in Grm (napajanje iz transformatorske postaje Trebnje),
– na območju vseh treh krožišč (krožišče na priključku Trebnje vzhod se napaja iz transformatorske postaje Grič, preostali dve krožišči pa iz transformatorske postaje Mercator),
– v predoru 8-1 Leščevje (napajanje iz transformatorske postaje Predor),
– v podvozu 3-3 (napajanje iz transformatorske postaje Grad Trebnje),
– na križišču deviacije 1-1 z deviacijo 1-3 (napajanje iz transformatorske postaje Grič),
– na območju deviacije 1-1 v skupni dolžini 360 m (napajanje iz transformatorske postaje Grič).
(2) Na križišču deviacij 1-1 in 1-3 se predvidi kabelska kanalizacija za poznejšo izvedbo semaforizacije.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na trasi avtoceste se prestavi in zaščiti naslednje telekomunikacijsko omrežje:
– v naselju Pluska se v km 2,6 + 80 obstoječe zračno krajevno in medkrajevno telekomunikacijsko omrežje nadomesti z zemeljskim kablom v zaščitni cevi;
– pri naselju Grič se zračno telekomunikacijsko omrežje nadomesti z zemeljskim omrežjem v zaščitni cevi;
– pri naselju Vrhtrebnje se zemeljski telekomunikacijski kabel tipa TK39P 15 x 4 x 0,6 nadomesti s kablom (TK59) enake zmogljivosti;
– v naselju Belšinja vas se obstoječe razvodno naročniško omrežje zračnega tipa nadomesti z zemeljskim;
– za počivališče Grm se izvede telekomunikacijsko omrežje od prodajnega objekta Mercator, kjer se obstoječe telekomunikacijsko omrežje prestavi zaradi obnovitve cestišča in gradnje krožišča.
(2) Za objekte na spremljajočih objektih Dul in Grm se izvede telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje pri objektu Mercator.
22. člen
(klic v sili)
(1) Na celotni trasi avtoceste se predvidi kabelska kanalizacija za sistem klica v sili. Celoten sistem klica v sili sestavljajo centrala v avtocestni bazi, stebrički ob trasi avtoceste ter kabli za napajanje in prenos informacij. Stebrički klica v sili so postavljeni na medsebojni razdalji 2.000 m. Stojna mesta stebričkov so načrtovana v km 3,7 + 40 levo, v km 3,7 + 80 desno, v km 4,4 + 40 desno, v km 4,4 +80 levo, v km 6,3 + 00 levo in desno, v km 8,0 + 40 desno, v km 8,2 + 40 levo, v km 9,7 + 00 levo in v km 9,9 + 80 desno.
(2) Na celotni trasi klica v sili se dodatno izvede cev PEHD premera 50 mm za polaganje kabla z optičnimi vodniki.
23. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Meteorna voda se z vozišča avtoceste in platojev spremljajočih objektov ter priključka odvodnjava prek vtočnih jaškov, navezanih na vodotesni kanalizacijski sistem avtoceste, ki se izvede na celotni trasi avtoceste in se prek zadrževalnih bazenov Z 1, Z 2 in Z 3 spušča v recipient. Območje od viadukta 6-2 do konca trase se naveže na odvodnjo odseka avtoceste Ponikve–Hrastje.
(2) Za sprejem padavinskih voda z avtoceste se zgradijo trije zemeljski objekti, ki se izvedejo kot suhi zadrževalniki s koalescentnimi filtri. Vsak bazen ima zagotovljen 20 m3 velik prostor za morebitno razlito olje. Do teh objektov se zagotovi dostop motornim vozilom po makadamskih poteh. Vsi objekti se varujejo z žično ograjo z vstopnimi vrati, in sicer bazena Z 1 in Z 2 v okviru varovalne ograje avtoceste, bazen Z 3, ki se uredi med železniško progo in sedanjo hitro cesto, pa se ogradi z ločeno varovalno ograjo. Okolica bazenov se zatravi in deloma zasadi z drevnino. Dimenzije posameznih zadrževalnih bazenov in njihova lokacija so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
(3) Pod avtocesto se izvedejo cevni prepusti prereza premera 200 cm, pod deviacijami in priključki se izvedejo cevni prepusti manjših prerezov.
(4) Na območjih vkopov je treba pripraviti sistem odvodnjavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje meteorne vode na tleh, odprtih z odkopom.
(5) Med gradnjo je treba zagotoviti ureditev površinskega odtoka z utrditvijo brežin vkopov in nasipov ter drugih na novo oblikovanih in poškodovanih površin, zato se močno zatravijo.
(6) V začetnem obdobju, preden se doseže ustrezna utrditev, se zagotovita stalno opazovanje in redno vzdrževanje vseh odvodnih jarkov, kanalizacije in zadrževalnih bazenov.
(7) Zagotovita se redno vzdrževanje in čiščenje obcestnih jarkov, kanalizacije in zadrževalnih bazenov.
(8) Za odvodnjavanje tampona oziroma posteljice se v vkopih pod zunanjimi segmentnimi jarki in v ločilnem pasu, v nasipih pa samo v ločilnem pasu, po potrebi izvedejo vzdolžne drenaže DN 150 do DN 250. Drenaže se priključijo na vtočne jaške.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH
DOBRIN
24. člen
(tla)
(1) Posegi v tla se morajo izvajati na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, in sicer tako da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, katerih območja se določijo pred začetkom del. Posegi med gradnjo se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.
(2) Lokacije začasnih in trajnih odlagališč izkopanega materiala se opredelijo vnaprej. Začasna in trajna odlagališča izkopanega materiala ter odstranjenih gradbenih elementov z obstoječih cestnih povezav se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, ki nastajajo zunaj območja gradnje obravnavanega cestnega odseka.
(3) Onesnažena tla ob morebitnem razlitju ali razsutju nevarnih tekočin ali drugega materiala je treba pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati in opredeliti pravilen način odlaganja ali drug načina odstranjevanja; pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča.
(4) Na celotnem območju gradbišča, prometnih in manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskega materiala in drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela.
(5) Na območju gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih površin, po katerih poteka prevoz odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila. Če oskrba vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene, ob povečanih količinah mokrih padavin pa tudi urejeni zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod.
(6) S prometnih in gradbenih površin ter odlagališč gradbenega materiala je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine.
(7) Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 28. člena te uredbe.
(8) Ob morebitnih prometnih nesrečah, pri katerih pride do razlitja tekočin ali razsutja drugih snovi, je treba opredeliti pravilen način odlaganja ali drug načina odstranjevanja onesnaženih tal.
(9) Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji sloj odlaga ločeno in se uporabi za humusiranje vkopnih in nasipnih brežin ter za rekultivacijo kmetijskih zemljišč. Živica se odstrani in premesti drugam tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Odlagališča živice se izvedejo v kupih višine do 1,20 m. Pri tem se mrtvica in živica ne smeta mešati. Odlagališča se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene rodovitne zemlje ter lokacijah za odlagališča in o nadaljnji uporabi za sanacijo. S presežkom rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi prostorskimi akti. S presežkom izkopanega prodnega materiala in humusnega materiala ni dovoljeno zasipavati obstoječih depresij in obvodnega prostora rekeTemenice.
25. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska zemljišča ves čas gradnje in po končani gradnji.
(2) Pri urejanju gradbišča je treba zagotoviti, da so posegi na kmetijska zemljišča med gradnjo z urejanjem dostopnih poti, odlagališč in drugih začasnih ureditev omejeni na čim ožji prostor ob načrtovanih ureditvah.
(3) Po končani gradnji mora investitor na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta zagotoviti izvedbo kmetijskih operacij, s katerimi se ponovno vzpostavijo možnosti za kmetijsko rabo.
26. člen
(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)
(1) Investitor mora omogočiti dostop na gozdna zemljišča ves čas gradnje in po njej ter po končani gradnji omogočiti gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kot doslej. Kjer bo z gradnjo avtoceste dosedanji način spravila onemogočen, se po potrebi zgradijo nove vlake in poti.
(2) Odvečen odkopan material in ostanki lesa, ki nastanejo pri gradnji, se ne smejo odlagati v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zasip.
(3) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se opravita na podlagi označitve drevja za posek, ki jo opravi pooblaščeni delavec pristojne enote zavoda, pristojnega za gozdove.
(4) Pri posegu v gozdni ekosistem se prepreči zemeljska erozija s sanacijo odprtih brežin in izvedbo zaobljene speljave vkopne brežine v raščeni teren.
(5) Odkrite površine, ki nastanejo zaradi gradnje, je treba takoj po končanih delih zasaditi z avtohtono vegetacijo in ponovno vzpostaviti gozd, vključno z oblikovanjem novega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih drevesnih vrst, ki jih določi strokovnjak pristojne institucije in se opredelijo v načrtu krajinske arhitekture. Sanirano stanje po posegu mora omogočiti gospodarjenje z gozdom in nemoten dostop.
(6) Po končani gradnji je treba odpraviti morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.
27. člen
(vodne ureditve)
(1) Na območju viadukta Ponikve se ob gradnji opore na brežini Temenice zagotovijo ureditveni ukrepi, po končani gradnji se brežina povrne v prvotno stanje.
(2) Zaledne vode se po cevnih prepustih odvodnjavajo ločeno s ponikanjem v najbližji naravni recipient.
28. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Posegi v strugo in brežine reke Temenice se lahko izvajajo le v obsegu, določenem s to uredbo.
(2) Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato mora investitor zagotoviti potrebne ureditve reke Temenice, ki se morajo izvajati sonaravno, z naravnimi materiali. Zaradi ureditvenih posegov se pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost ne smejo bistveno spremeniti. Pri izvajanju posegov se naravna struga reke Temenice z obvodnim prostorom čim bolj ohranja. Na območju objektov se struga ustrezno zavaruje s tlakom iz lomljenca in vegetativnim zavarovanjem. Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(3) Med gradnjo je treba preprečiti neposredne posege v strugo vodotoka z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo; pranje gradbenih strojev z rečno vodo ni dovoljeno.
(4) Na celotnem območju gradbišča je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod in drugega onesnaženega materiala, ki lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih snovi, ga preiskati in določiti način ukrepanja.
(5) Na celotnem odseku avtoceste ter spremljajočih objektov se odvodnjavanje cestnega telesa uredi tako, da se v strugo reke Temenice spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, in v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
(6) Gradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirnikom vod ter lovilnikom olj (možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), se predvidi že v programu gradbenih del.
(7) Izvajalec in vzdrževalec avtoceste morata imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob morebitnem razlitju onesnaževal (gorivo, olje in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno za čas gradnje in čas obratovanja avtoceste. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, načrtovane ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(8) Za čas gradnje je treba izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče (npr. gradnja viaduktov, zavarovanje struge, iztočni objekti), ki je v lasti Republike Slovenije, mora Vlada Republike Slovenije sprejeti sklep, s katerim prenese pravico upravljanja na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, na investitorja. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o prenosu pravice upravljanja lahko investitor gradi na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, pri čemer je treba le-tega pridobiti pred gradbenim dovoljenjem.
29. člen
(območja ohranjanje narave)
(1) Na območjih EPO Temenica in Vrhtrebnje, pSCI Vrhtrebnje – Sv. Ana in na območju naravnih vrednot ni dovoljeno odlagati odpadkov in urejati dodatnih dovoznih cest do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila.
(2) Pri regulaciji reke Temenice se upoštevajo ukrepi iz prejšnjega člena te uredbe.
(3) Zaradi zakraselosti območja je treba pred začetkom gradnje opraviti podroben pregled terena, predvsem mikrolokacije znanih kraških jam in morebitnih novih na ožjem vplivnem območju trase avtoceste ter oceniti stopnjo njihove ogroženosti z vidika načrtovanega posega.
(4) Ob izvedbi zemeljskih del je treba zagotoviti geološki nadzor. Ob morebitnih najdbah geoloških naravnih vrednot ali podzemeljskih naravnih vrednot je treba dela na takem odseku ustaviti, najdbe dokumentirati in jih po strokovni presoji ustrezno predstaviti ali odstraniti.
(5) Pri izdelavi projektne in tehnične dokumentacije se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz naravovarstvenih smernic, ki so izdelane za državni lokacijski načrt.
(6) Investitor obvesti pristojni območni zavod, pristojen za varstvo narave, o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotovi naravovarstveni nadzor pri gradnji na tem območju.
30. člen
(varovanje rastlinstva, živalstva in biotopov ter gozdnih zemljišč)
(1) Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva izvedeno kartiranje habitatnih tipov. Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov obrežno belovrbovje ob reki Temenici, visoko so vrednoteni tudi prevladujoči bukov gozd na območju Bukovja in mezotrofna travišča.
(2) Vegetacija se odstrani le na mestih, kjer bi zarast lahko neposredno ovirala izvajanje del.
(3) Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev. Zagotoviti je treba najmanjšo mogočo mero poseganja v gozdne površine in reko Temenico. Vsa križanja vodotokov z obstoječimi in načrtovanimi cestami se ustrezno zaščitijo. Manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi so zunaj območja vrednejših gozdnih in traviščnih habitatnih tipov.
(4) Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno, še zlasti ne na območjih prednostnega habitatnega tipa obrežna belovrbovja (44.13*) in v gozdnih habitatnih tipih.
(5) Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov oblikujeta tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje tal ter odprava poškodb vegetacije se izvedejo takoj po končanih delih. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi vrstami rastlin, ki se po končani gradnji redno vzdržujejo.
(6) Sečnja gozda in gradbena dela, ki povzročajo večje ravni hrupa (miniranje, pilotiranje), se po možnosti izvajajo zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. Posege v reko Temenico je treba izvajati predvsem zunaj drstitvene sezone oziroma v dogovoru s pristojno ribiško družino.
(7) Kjer se ureditve, načrtovane s to uredbo, približajo vodnim površinam reke Temenice, se vsa dela izvedejo tako, da čim manj ogrožajo vegetacijo, ribje vrste in druge organizme, ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. Vsaj 14 dni pred začetkom izvajanja del na vodotokih je treba obvestiti ribiško družino in z njihovim predstavnikom opraviti ogled lokacij ter določiti morebitne ukrepe za varovanje vodnih organizmov. Po potrebi se izvedeta intervencijski izlov rib in njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka. Med gradnjo je treba preprečiti nastanek razmer neprekinjene kalnosti. Ob morebitnem poginu rib zaradi ureditev, predvidenih s to uredbo, mora investitor pristojni ribiški organizaciji povrniti škodo.
(8) Za prehajanje živali se na obravnavanem odseku trase poleg dvocevnega predora Leščevje in viadukta Ponikve uredita še podhod za divjad v km avtoceste 4,8 + 12 in podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-6 v km avtoceste 6,9 + 75. Za prehajanje manjših sesalcev in dvoživk se uredijo tudi manjši objekti oziroma prepusti na avtocesti. Pri urejanju prehodov za živali se upošteva:
– načrtovani objekti za prehajanje živali čez cesto se izvedejo s prostim vhodom in z najmanjšim mogočim deležem umetne osvetlitve ali brez nje,
– na delih ceste okrog predora in nad njim ter v bližini objektov, urejenih za prehajanje živali, je treba prirediti varovalno ograjo višine 2,2 m, katere potek mora biti načrtovan tako, da bo živali usmerjala proti prehodu,
– pod viaduktom Ponikve mora biti pas, namenjen rasti obrežne vegetacije, širok vsaj 10 m na vsaki strani vodotoka,
– za prehajanje dvoživk in manjših sesalcev se izvedeta dva prepusta: prvi v km 5,2 + 80 in drugi v km 8,4 + 00. Prepusta pod cesto morata biti škatlasta, dimenzij 2 m x 2 m, brez umetne osvetlitve oziroma če to ni izvedljivo, cevna s premerom najmanj 2 m; v spodnjih delih obeh prepustov se izvede grobozrnati beton, da se ustvari površina za gibanje živali,
– v podhode (prepuste) za dvoživke mora živali usmerjati ustrezna obojestranska usmerjevalna ograja na obeh straneh prepusta (betonski tip v obliki črke U in višine 40 cm s pohodno površino najmanj 20 cm). Obojestranska usmerjevalna ograja za dvoživke je načrtovana tudi ob vhodu v podhod za živali v km avtoceste 4,8 + 12 v skupni dolžini 270 m.
(9) Potek varovalne ograje in njena višina, ki znaša najmanj 2,2 m, morata biti prilagojena razmeram na terenu. Višina ograje se meri na strani, od koder prihajajo živali. Na spodnji tretjini ograje se uporabi gostejša mreža. Vzdolž varovalne ograje se namesti električni pastir z dodatnima žicama, prvo na višini 50 cm od tal in drugo nad mrežo. Varovalna ograja se skupaj z električnim pastirjem vzdržuje in pregleduje vsaj enkrat letno, ob morebitnih poškodbah pa se takoj popravi.
(10) Območja pod viaduktoma, ki bodo ob gradnji razgaljena, se takoj po končanih delih zasadijo s primerno drevnino kot kritje živalim ob prehodu. Vse možne prehode za živali je treba redno vzdrževati. Območje pod viaduktom in podhodi ne smejo biti površine za shranjevanje gradbene opreme in strojev, kmetijskih strojev in drugih vozil, prav tako pod viaduktom ne smejo biti nameščene ograje ali ovire, ki bi preprečevale prehod živali.
(11) Za osvetljevanje cestišč se uporabijo zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje oziroma način razsvetljave, ki povzroča čim manjše svetlobno onesnaženje.
(12) Podvoz 3-4 za deviacijo lokalne ceste 1-6 in podhod 3-2 se z razsvetljavo ne opremita.
(13) Dimenzije posameznih objektov za prehajanje živali in usmerjevalnih ograj ter njihove lokacije so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
31. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) Celotni odsek avtoceste je treba pred gradnjo dokumentirati s fotografijami in videoposnetki prostora z dediščino. Dokumentiranje mora biti izvedeno pred začetkom zemeljskih del in tudi po končanju del. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in hranjena pri njem. Zagotoviti je treba načelno rezervatno varstvo arheološke dediščine.
(2) Investitor mora na podlagi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 7/99) in na podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, na območju trase avtoceste in na lokacijah vseh priključkov in spremljajočih objektov zagotoviti:
– izvedbo predhodne arheološke raziskave po metodi Skupine za arheologijo na avtocestah v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SAAS);
– izvedbo intenzivnih arheoloških pregledov po metodologiji SAAS povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potrebna izvedba naknadnih pogojev in ukrepov;
– izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno ogroženih odkritih arheoloških najdišč, vključno z vsemi izkopavalnimi postopki.
(3) Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, ureditve vodotokov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ureditve odlagališča presežka materiala, ureditve gradbišča za izvedbo ureditev, načrtovanih s to uredbo.
(4) Pri mlinu pri Gorenjih Ponikvah (EŠD 10179) je treba zagotoviti pazljivo ravnanje z gradbenimi stroji pri postavitvi gradbenega platoja in odlaganju izkopanega materiala, postavitev opore viadukta in ureditve Temenice pa predvideti tako, da bo čim manj moteča za ambient mlina in ne bo poslabšala njegove funkcionalnosti.
(5) Vkopne in nasipne brežine ter protihrupne ograje, zasaditve in druge ureditve, ki so vidno izpostavljene v pogledih na grad Trebnje (EŠD 7844) in z območja gradu ter v pogledih na mlin pri Gorenjih Ponikvah, morajo biti oblikovane tako, da bodo čim manj moteče.
(6) Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje. Investitor mora na ureditvenem območju lokacijskega načrta zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(7) Deset dni pred začetkom del je o tem treba obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(8) Pri izdelavi projektne in tehnične dokumentacije se upoštevajo strokovne zasnove, usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo kulturne dediščine, ki so v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.
32. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi napovedi prometa za leto 2028 se izvedejo naslednji aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:
– APO-1: absorpcijska protihrupna ograja višine 4,0 m, od km avtoceste 2,6 + 35 do km 2,9 + 00, dolžine 268 m, desno,
– N+APO-2: nasip višine 4,0 m, nadgrajen z absorpcijsko protihrupno ograjo višine 2,5 m, od km avtoceste 2,8 + 40 do km 3,1 + 00, dolžine 266 m, levo,
– APO-3: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste 3,0 + 50 do km 3,2 + 35, dolžine 187 m, levo,
– APO-4: absorpcijska protihrupna ograja višine 4,0 m, od km avtoceste 3,1 + 40 do km 3,4 + 00, dolžine 256 m, desno,
– PN-5: protihrupni nasip (nadvišanje vkopa) višine 2,5 m, od km avtoceste 3,4 + 00 do km 3,4 + 72, dolžine 72 m, desno,
– APO-5a: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste 3,4 + 72 do km 3,6 + 70 dolžine 198 m, desno,
– APO-6: absorpcijska protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 3,4 + 00 do km 3,6 + 70, dolžine 272 m; levo,
– PO-7: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 5,8 + 20 do km 6,0 + 40, dolžine 217 m, levo,
– PO-8: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 6,2 + 32 do km 7,1 + 80, dolžine 950 m, levo,
– PO-9: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 8,3 + 70 do km 8,6 + 70, dolžine 297 m, levo,
– APO-10: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste 8,9 + 00 do km 9,4 + 60, dolžine 560 m, levo,
– APO-11: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste 8,9 + 20 do km 9,3 + 60, dolžine 442 m, levo, in višine 2,0 m, od km avtoceste 9,3 + 60 do km 9,5 + 20, dolžine 158 m, desno,
– PN-12: protihrupni nasip (nadvišanje vkopa) skupne višine 3,0 m, od km avtoceste 9,9 + 32 do km 10,2 + 37, dolžine 300 m, desno.
(2) Protihrupne ograje in nasipi se oblikujejo skladno z določbami 15. člena te uredbe. Transparentne protihrupne ograje se oblikujejo tako, da se zagotovi razpršitev hrupa.
(3) Absorpcijska obrabna plast vozišča se predvidi na celotni trasi avtoceste, razen na rampah priključkov.
(4) Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo aktivnih zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi napovedi prometa za 10-letno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa ter v skladu z monitoringom, ki je določen v teh predpisih. Pri tem mora investitor upoštevati predpise, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. V skladu s tem so mogoča odstopanja od zgornjih lokacij in dimenzij.
(5) Za protihrupno zaščito rekreacijskih površin se v predlaganih gabaritih rezervira obcestni prostor za izdelavo protihrupne zaščite, in sicer ob realizaciji iz prostorskih aktov. PO-7 (območje R 4) se v celoti izvede ob realizaciji programa skladno z veljavnim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94), PO-8 (območji R 3 in R 4) se izvede ob realizaciji programa skladno z veljavnim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94), in sicer med km 6,2 + 40 in km 6,5 + 60 v delni dolžini 320 m in višini 2 m. Preostali del PO-8, ki je namenjen zaščiti naselja Odrga, se v dolžini 630 m izvede takoj.
(6) Za stanovanjske objekte Breza 19 (k.o. Štefan, parc. št. 937/4) levo od osi avtoceste v profilu 23 + 15 m, Breza 20 (k.o. Štefan, parc. št. 947/6) levo od osi avtoceste v profilu 17 in Breza brez hišne številke (k.o. Štefan, parc. št. 947/5) vzhodno od stanovanjskega objekta Breza 20, levo od osi avtoceste v profilu 18 + 10 m se v skladu s predpisanimi zahtevami predvidi pasivna protihrupna zaščita prostorov, občutljivih za hrup. Obseg pasivnih ukrepov se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Izvajalec mora zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in cest, po katerih potekajo glavni prevozi.
33. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo je treba sipki material in nezaščitene površine vlažiti. Preprečevati je treba raznos materiala z gradbišča ter prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišč. Pri prevozu po javnih prometnih površinah je treba sipke tovore prekrivati. Uporabljajo se tehnično brezhibni gradbeni stroji, delovne naprave in prevozna sredstva, ki se redno vzdržujejo. Po potrebi se opravljajo meritve emisij na stacionarnih objektih na gradbišču. Ob ustavljanju vozil, prevoznih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba ugasniti motor.
34. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav je treba upoštevati zadostne odmike objektov od vodnikov. Na spremljajočih objektih Dul in Grm se zagotovijo viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov. V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se v nadaljnjih fazah projektiranja izdela tudi elaborat požarne varnosti.
35. člen
(varstvo pred tresljaji)
(1) Pred začetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled dokumentacije, popis in dokumentiranje stanja objekta Belšinja vas 7, mlina pri Gorenjih Ponikvah, trebanjskega gradu in objektov v neposredni bližini gradbišča ter prevoznih poti, določenih z načrtom organizacije gradbišča. Med gradnjo mora izvajalec spremljati stanje teh objektov in vse ugotovljene nove poškodbe, ki bi morebiti nastale zaradi gradnje avtoceste, odpraviti, pri resnejših poškodbah zaradi tresljajev pa ustrezno prilagoditi tehnologijo gradnje.
(2) Pri zahtevnejših zemeljskih delih (miniranje, vrtanje predora) mora izvajalec zagotavljati stalne meritve na potencialno ogroženih objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri tehnologiji gradnje.
(3) Za gradnjo se lahko uporabljajo le stroji, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme za tresljaje, ki jih povzročajo gradbeni stroji.
(4) Zaradi izredno slabega stanja trebanjskega gradu, katerega stabilnost je ogrožena že sedaj, se opazovanja in meritve tresljajev izvedejo tudi na območju avtoceste od km 6,2 do km 6,7. Izvajalec mora zagotoviti, da med gradnjo ne pride do poškodb zaradi izvajanja del pri gradnji avtoceste.
36. člen
(presežek in odvzem materiala)
(1) Presežek izkopanega materiala se uporabi na trasi avtoceste.
(2) Za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev je treba zagotoviti dodatnih 470.000 m3, ki se pridobijo iz obstoječih površinskih kopov s pridobljenimi potrebnimi dovoljenji in pokrijejo vse količine potrebnega kamnitega materiala za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev.
(3) Med gradnjo in po njej se v strugo in obvodni prostor reke Temenice ter na druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali usklajene na podlagi nadzora ob izvajanju, ne sme odlagati nikakršen material.
37. člen
(posegi v obstoječe objekte)
(1) Na trasi avtoceste je treba porušiti naslednje objekte:
– provizoričen lesen gostinski objekt ob hitri cesti (k.o. Štefan, parc. št. 933/1),
– stanovanjski in pomožni objekt Prijateljeva cesta 1 (k.o. Trebnje, parc. št. 689/1, 689/2, 691/1, 691/2),
– stanovanjski objekt in gospodarski objekt Odrga 20 (k.o. Trebnje, parc. št. 1202/2),
– stanovanjski objekt Odrga 8 (k.o. Trebnje, parc. št. 1198),
– stanovanjski objekt in pomožni objekt Belšinja vas 8 (k.o. Štefan, parc. št. 1096/3),
– stanovanjski in pomožni objekt Gorenje Ponikve 26 (k.o. Ponikve, parc. št. 36/9).
(2) Kapelica (k.o. Ponikve, parc. št. 1284/1) se med gradnjo po dogovoru z lastnikom zaščiti in po potrebi prestavi na drug ustrezen kraj.
(3) Za nadomestitev nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov v skladu z zakonom zagotovi ustrezna nadomestna nepremičnina ali odškodnina.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
38. člen
(etape)
(1) Ureditve, določene s to uredbo, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– posamezni deli trase avtoceste z ureditvijo vkopov in nasipov ter drugih delov obcestnega prostora, lahko tudi z ustrezno racionaliziranimi normalnimi prečnimi profili,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodne ureditve, ki so potrebne za izvedbo načrtovanih posegov,
– gradnja avtoceste z vsemi objekti in ureditvami,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter prestavitve cest in poti,
– drugi ukrepi in ureditve,
– spremljajoča objekta Dul in Grm,
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Etape gradnje avtoceste, priključkov, spremljajočih objektov ter obnovitve in prestavitve cest so funkcionalno sklenjene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
39. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med obratovanjem in gradnjo avtoceste za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, narava, krajina) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in zgostitve vegetacije,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi.
(4) V skladu s prvim odstavkom tega člena je treba v času gradnje opraviti monitoring za hrup, tla, podzemne in površinske vode, vibracije in zrak. V času obratovanja avtoceste je treba izvesti monitoring za hrup, tla, naravo in krajino.
40. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe ceste in ureja čim manj novih dovoznih poti. Za gradbiščni promet se ne smejo uporabljati obstoječe lokalne ceste in poti v neposredni bližini trebanjskega gradu. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so tudi:
– etapnost gradnje se mora načrtovati tako, da se zagotovi prevoznost in dostopnost na obstoječih cestah za vse vrste vozil;
– zagotovitev ustreznega potekanja motornega prometa in pešprometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev vseh cest, ki so namenjene obvozu ali prevozu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa odprava morebiti nastalih poškodb;
– za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo, morebiti nastale poškodbe pa je treba odpraviti in vzpostaviti tako stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani gradnji pa odprava morebiti nastalih poškodb;
– ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev;
– dela na gradbišču morajo biti omejena na dnevni čas delovnikov med 7. in 19. uro.
41. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje investitor.
(2) Tisto infrastrukturo, ki ni avtocesta (deviacije regionalnih in lokalnih cest, komunalnih vodov, vodnih ureditev), morajo po končani gradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje njeni upravljavci.
42. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
(1) Investitor avtoceste in vseh drugih ureditev, povezanih z gradnjo in urejanjem, določenih s to uredbo, vključno z vsemi ureditvami, povezanimi z gradnjo navezave hitre ceste H1 na Mirnsko dolino, razen ureditev, katerih gradnja je v pristojnosti Občine Trebnje v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
(2) Za spremljajoča objekta Dul in Grm mora investitor avtoceste odkupiti vsa potrebna zemljišča, preostale ureditve pa so strošek prihodnjega najemnika.
43. člen
(dodatne obveznosti)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
– zagotoviti dostope do zemljišč in objektov, ki jih prekinjajo ureditve v državnem lokacijskem načrtu in so projektno utemeljeni,
– vzdrževati protihrupne naprave in varovalne ograje ter vegetacijo ob avtocesti,
– vzdrževati cestne prepuste za migracijo manjših živali,
– vzdrževati vse vodne ureditve, zgrajene izključno za potrebe avtoceste,
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– vzdrževati celoten obcestni prostor s posebnim poudarkom na vzdrževanju zasaditev na vkopnih in nasipnih brežinah do faze, ko bosta zagotovljeni utrjenost in spontan razvoj površinskega pokrova.
IX. ODSTOPANJA
44. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri izvedbi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Dovoljena so odstopanja glede oblikovanja reliefa in zasaditev, predvsem vkopnih in nasipnih brežin, pri čemer se obseg in vrsta odstopanja uskladita na gradbišču na podlagi projektantskega nadzora odgovornega vodje projekta ter geologa in krajinskega arhitekta.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Izvedejo se lahko tudi nova križanja objektov gospodarske javne infrastrukture, če niso v nasprotju s to uredbo in z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec avtoceste.
45. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoli postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.
46. člen
(cestninjenje)
Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja na območju urejanja, ki so v javnem interesu.
X. NADZOR
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
48. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 59/04 in 82/04);
– Odlok o Urbanistični zasnovi Trebnjega (Uradni list RS, št. 49/93);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94) in
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje (planske celote 1,3,4,5) (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, in Uradni list RS, št. 15/99, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04 in 21/05).
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-50/2006/6
Ljubljana, dne 13. julija 2006
EVA 2006-2511-0152
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik