Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998

Kazalo

929. Zakon o športu (ZSpo), stran 1422.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o športu (ZSpo)
Razglašam zakon o športu (ZSpo), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 1998.
Št. 001-22/37/98
Ljubljana, dne 12. marca 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ŠPORTU (ZSpo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javni interes v športu)
Delovanje v športu je interesno in prostovoljno.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa v športu.
2. člen
(obseg javnega interesa)
Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa, ki se opredelijo v Nacionalnem programu športa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in programih športa lokalnih skupnosti, zlasti na področju:
– športne vzgoje,
– športne rekreacije,
– kakovostnega športa,
– vrhunskega športa,
– športa invalidov.
Športna vzgoja po tem zakonu je dejavnost otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa, ne glede na njegovo pojavno obliko.
Športna rekreacija po tem zakonu je športna dejavnost odraslih vseh starosti in družin.
Kakovostni šport po tem zakonu je priprava in tekmovanje posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in jih program športne rekreacije ne zadovoljuje.
Vrhunski šport po tem zakonu je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.
Šport invalidov po tem zakonu je dejavnost invalidov vseh starosti, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
3. člen
(uresničevanje javnega interesa)
Država uresničuje javni interes v športu tako, da:
– zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa,
– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti,
– načrtuje, gradi in vzdržuje javne športne objekte,
– vodi stimulativno davčno politiko.
Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu tako, da:
– zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa,
– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti,
– načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte.
Sredstva za uresničevanje javnega interesa na ravni države in lokalnih skupnosti se zagotavljajo iz državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna sredstva).
4. člen
(naloge v športu)
Naloge v športu lahko opravlja vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba kot pridobitno ali nepridobitno dejavnost, če zakon ne določa drugače.
II. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA
5. člen
(nacionalni program)
Način uresničevanja javnega interesa v športu se opredeli z nacionalnim programom, ki ga sprejme Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Pred določitvijo predloga nacionalnega programa si mora vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: Olimpijski komite Slovenije).
Če Olimpijski komite Slovenije in vlada ne dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih, vlada predloži nacionalni program v obravnavo Državnemu zboru, če z njim po ponovni obravnavi soglaša Strokovni svet Republike Slovenije za šport.
6. člen
(vsebina)
Nacionalni program določa zlasti:
– izhodišča in usmeritve športa,
– vsebino in obseg posameznih pojavnih delov dejavnosti v športu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, kot so športna vzgoja, športno rekreativna dejavnost, vrhunski šport, kakovostni šport, šport študentov in šport invalidov,
– razvojne in strokovne naloge v športu,
– upravljanje športa,
– okvirna merila za finančno ovrednotenje.
III. LETNI PROGRAM ŠPORTA
7. člen
(letni program)
Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim programom, ki ga sprejme vlada in letnimi programi, ki jih sprejmejo lokalne skupnosti.
Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu in proračunih lokalnih skupnostih.
Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom, se zagotavljajo javna sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin:
– interesna športna vzgoja otrok in mladine,
– športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
– športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),
– športna dejavnost študentov,
– kakovostni šport,
– vrhunski šport,
– športna rekreacija,
– šport invalidov,
– šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
– izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,
– delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije, zvez športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezne športne panoge (v nadaljnjem besedilu: nacionalne panožne športne zveze) in drugih asociacij v športu ter izvedba njihovih programov,
– informatika v športu,
– znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu,
– informiranje o športu v medijih,
– založniška dejavnost v športu,
– propagandna dejavnost v športu,
– razvojno-raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja,
– eksperimentalni programi v športu in
– mednarodna dejavnost v športu.
Pred sprejemom letnega programa si mora vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije.
8. člen
(izvajalci letnega programa športa)
Izvajalci letnega programa športa po tem zakonu so:
– športna društva,
– nacionalne panožne športne zveze in zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza v Avstriji in Zveza Slovencev na Madžarskem,
– Olimpijski komite Slovenije,
– zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
– ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
– vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.
Delovanje izvajalcev iz prvega odstavka tega člena poteka po pravilih, ki jih izvajalci določijo s temeljnim aktom in v skladu s tem zakonom.
Če je za športno panogo ustanovljenih več nacionalnih panožnih športnih zvez, ima v skladu s tem zakonom določene pravice in obveznosti le tista, ki je včlanjena v Olimpijski komite Slovenije ali v mednarodno športno zvezo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport.
9. člen
(normativi in standardi)
Za izvajanje letnega programa, ki ga v skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejme vlada, podrobnejša merila določi minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.
Za izvajanje letnih programov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejmejo lokalne skupnosti, določijo podrobnejša merila lokalne skupnosti.
Merila iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo:
– razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino,
– razvrstitev športnih panog glede na razširjenost in uspešnost,
– programe, ki so v javnem interesu in njihov obseg,
– višino sofinanciranja izbranih programov, ki so v javnem interesu.
10. člen
(javni razpis)
Izvajalca letnega programa na državnem nivoju izbere ministrstvo, pristojno za šport, na podlagi javnega razpisa.
Izvajalce letnega programa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega razpisa.
11. člen
(pogodba)
Z izvajalcem letnega programa sklene ministrstvo pogodbo, v kateri se določi:
– vsebina in obseg programa,
– čas realizacije programa,
– pričakovani dosežki,
– obseg sredstev, ki se zagotovijo iz državnega proračuna,
– druge medsebojne pravice in obveznosti.
Z izvajalcem programa športa v lokalni skupnosti sklene pogodbo pristojni organ lokalne skupnosti.
12. člen
(izvršilni predpis)
Način in postopek izbora izvajalcev letnega programa, sofinanciranje in spremljanje izvajanja programov športa podrobneje določi minister.
IV. STROKOVNI SVET
13. člen
(strokovni svet)
Za odločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov vlada ustanovi Strokovni svet Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).
Člane strokovnega sveta imenuje vlada za šest let in so lahko ponovno imenovani.
14. člen
(organiziranje delovanja)
Za posamezna področja svojega delovanja lahko strokovni svet oblikuje komisije, ekspertne skupine in druga delovna telesa.
Organiziranje in način dela strokovnega sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.
Strokovne in administrativne naloge za strokovni svet opravlja ministrstvo. Sredstva za delovanje strokovnega sveta se zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna.
15. člen
(sestava)
Strokovni svet ima predsednika in 16 članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa, ter iz vrst zasebnikov oziroma podjetnikov na področju športa, od tega enega na predlog nacionalnih panožnih športnih zvez, ki niso vključene v Olimpijski komite Slovenije in sedem na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije.
Predsednika imenuje strokovni svet izmed svojih članov.
16. člen
(pristojnosti)
Strokovni svet:
– določa programe usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu, nosilce usposabljanja ter način preverjanja usposobljenosti,
– določi ustrezno strokovno izobrazbo za strokovne delavce v športu,
– ugotavlja in določa, katera nacionalna panožna športna zveza ima pooblastilo iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona,
– določi kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnih dosežkov in trajanje naziva vrhunski športnik,
ter
daje mnenja in predloge:
– k določitvi predloga nacionalnega programa,
– k določitvi nalog v športu,
– k letnemu programu,
– k normativom in standardom za izvajanje letnega programa,
– k postopku za preverjanje uživanja nedovoljenih poživil,
– k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo področje športa,
– in k drugim strokovnim nalogam nacionalnega pomena.
Strokovni svet posreduje mnenja in predloge iz prejšnjega odstavka ministru in vladi.
V. ŠPORTNI OBJEKTI
17. člen
(športni objekti)
Športni objekti so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
18. člen
(javni športni objekti)
Javni športni objekti po tem zakonu so športni objekti, ki so državna lastnina ali lastnina lokalnih skupnosti.
19. člen
(mreža javnih športnih objektov)
Mreža javnih športnih objektov obsega obstoječe javne športne objekte, merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov.
20. člen
(namembnost)
Javni športni objekt se mora uporabljati v javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen in urejen.
Če se javnemu športnemu objektu namembnost spremeni, se mora zagotoviti nadomestni javni športni objekt.
21. člen
(prednost pri uporabi)
Športna društva, ki izvajajo letni program imajo za izvajanje nacionalnega programa, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci.
Obvezni športni programi šolske športne vzgoje, ki se izvajajo v (na) javnih športnih objektih, imajo prednost pred izvajalci letnega programa.
Način vzdrževanja, uporabe, upravljanja in koriščenja javnih športnih objektov se opredeli s pogodbo.
22. člen
(normativi, standardi, priporočila)
Normative, standarde in priporočila za načrtovanje, graditev, opremljanje in vzdrževanje športnih objektov, ki jih uporabljajo izvajalci letnega programa, predpiše minister po pridobljenem mnenju ministra, pristojnega za prostor.
Normativi, standardi in priporočila iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi za športne objekte, ki so zasebna lastnina in v katerih se izvaja profitna dejavnost v športu.
VI. JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT
23. člen
(javni zavod)
Javne zavode za šport (v nadaljnjem besedilu: zavod) lahko ustanovi država ali lokalna skupnost za opravljanje administrativnega, strokovnega, organizacijskega, tehničnega in drugega dela.
Soustanovitelji zavodov so lahko tudi druge pravne in fizične osebe.
Če je ustanoviteljev več, morajo biti njihove medsebojne pravice in obveznosti določene v aktu o ustanovitvi.
24. člen
(pristojnost)
Pristojnosti zavoda so:
– spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov,
– dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje stanja v športu,
– priprava strokovnih gradiv za ustanovitelje,
– opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za potrebe osrednje športne zveze,
– sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine,
– dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa,
– sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi institucijami in skupinami,
– načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v športu,
– svetovanje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih športnih objektov,
– zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu.
25. člen
(svet)
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki:
– ustanovitelja,
– delavcev zavoda in
– izvajalcev letnega programa.
Sestavo, način imenovanja ali izvolitve članov sveta zavoda, trajanje mandata in pristojnosti sveta zavoda se določi z aktom o ustanovitvi.
VII. STROKOVNI DELAVEC V ŠPORTU
26. člen
(strokovni delavec)
Strokovni delavec v športu je tisti, ki opravlja v športu vzgojno-izobraževalno ali strokovno-organizacijsko delo (v nadaljnjem besedilu: strokovno delo).
Strokovni delavec v športu mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost.
27. člen
(izvršilni predpis)
Ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost iz drugega odstavka prejšnjega člena določi strokovni svet, po pridobljenem mnenju Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport in pristojne nacionalne panožne športne zveze.
28. člen
(vzgojno-izobraževalno delo v športni vzgoji)
Kdor opravlja vzgojno-izobraževalno delo v športni vzgoji in je v rednem delovnem razmerju, mora imeti visokošolsko izobrazbo športne smeri.
29. člen
(strokovni izpit)
Strokovni delavec, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in neposredno opravlja vzgojno-izobraževalno delo, po končanem pripravništvu opravlja strokovni izpit.
Strokovnemu delavcu, ki je opravil strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja ali ima naziv visokošolskega učitelja, ni treba opravljati strokovnega izpita v skladu s tem zakonom.
Podrobnejše določbe o pripravništvu in strokovnem izpitu predpiše minister.
30. člen
(potrdilo o usposobljenosti)
Strokovni delavec, ki je ustrezno usposobljen, si pridobi potrdilo o usposobljenosti.
Potrdilo o usposobljenosti izda nosilec usposabljanja.
31. člen
(licenca)
Na podlagi potrdila o usposobljenosti izda licenco za opravljanje strokovnega dela Olimpijski komite Slovenije.
Kriterije za izdajanje licenc iz prejšnjega odstavka pripravi Olimpijski komite Slovenije na predlog ustrezne nacionalne panožne športne zveze.
32. člen
(napredovanje)
Strokovni delavci v športu, ki imajo višjo izobrazbo športne smeri in so v rednem delovnem razmerju, lahko napredujejo v naziv mentor in svetovalec, če imajo visokošolsko izobrazbo, pa tudi v naziv svetnik.
Pogoje, način in postopek za napredovanje v nazive iz prejšnjega odstavka določi minister.
33. člen
(gostujoči tuji strokovni delavci)
Gostujoči tuji strokovni delavci, ki za določen čas opravljajo dele programa v športu ali sodelujejo pri izvajanju teh programov, morajo izpolnjevati pogoje, kakršni se zahtevajo za to delo v državi, iz katere prihajajo.
VIII. ZASEBNO DELO V ŠPORTU
34. člen
(zasebni športni delavec)
Posameznik lahko opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če:
– ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti,
– ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana,
– mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti,
– obvlada slovenski jezik,
– ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Zasebni športni delavec je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu. Vodenje tega razvida predpiše minister.
35. člen
(poklicni športnik)
Posameznik lahko opravlja naloge v športu kot poklicni športnik, če:
– je dopolnil starost petnajst let,
– je aktiven športnik,
– je član nacionalne športne zveze,
– ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Poklicni športnik je vpisan v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu. Vodenje tega razvida predpiše minister.
36. člen
(vpis v razvid in izbris)
Zasebni športni delavci in poklicni športniki so se dolžni vpisati v razvid pri ministrstvu. Pri tem morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Zasebni športni delavec ali poklicni športnik se lahko izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih športnikov na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi:
– da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev,
– da mu je s pravomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v športu,
– da se ne ravna v skladu z mednarodnimi pravili in pravili nacionalnih športnih zvez ter v skladu z normami športne etike in morale.
IX. ŠPORTNIK IN VRHUNSKI ŠPORTNIK
37. člen
(športnik)
Športnik po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je registrirana pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
38. člen
(vrhunski športnik)
Naziv vrhunskega športnika si pridobi državljan Republike Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti.
Kriterije za vrhunski športni dosežek iz prvega odstavka in trajanje naziva določi strokovni svet na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije, oziroma pristojne nacionalne športne zveze.
Naziv iz prvega odstavka tega člena dodeli Olimpijski komite Slovenije na podlagi kriterijev iz drugega odstavka tega člena.
39. člen
(pravice)
Vrhunski športnik si lahko pridobi pravico do:
– zdravstvenega zavarovanja,
– nezgodnega zavarovanja,
– porodniškega varstva,
– pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
– prilagoditve opravljanja obveznosti iz izobraževalnega programa.
Postopek pridobitve in trajanje pravic iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
40. člen
(prispevki iz državnega proračuna)
Vrhunskemu športniku se na njegovo zahtevo iz državnega proračuna odobri plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, za nezgodno zavarovanje, za porodniško varstvo ter za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ima naziv vrhunskega športnika svetovnega razreda in njegovi dohodki ne presegajo trikratnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji.
Podrobnejše pogoje in postopek za odobritev plačila prispevkov predpiše vlada.
O zahtevi za odobritev plačila prispevkov odloči minister.
Pogoji iz prvega odstavka tega člena se ugotavljajo vsako leto.
41. člen
(dolžnosti)
Vrhunski športnik se mora:
– na povabilo udeleževati nastopov reprezentanc Republike Slovenije,
– ravnati v skladu z mednarodnimi pravili in pravili nacionalnih panožnih športnih zvez ter normami športne etike in morale.
Vrhunskemu športniku, ki neupravičeno ne izpolnjuje svojih dolžnosti, lahko minister, po pridobljenem mnenju pristojne nacionalne panožne športne zveze, omeji ali odvzame pravice, ki mu pripadajo iz naziva vrhunski športnik.
X. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠPORTNIKOV
42. člen
(zagotovitev zdravstvenega varstva)
Izvajalci letnega programa morajo zagotoviti, da športno udejstvovanje ne škodi zdravju aktivnih udeležencev v športu.
43. člen
(zdravstveni pregledi)
Prehodni in obdobni zdravstveni pregledi, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so obvezni za športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez.
Natančnejše pogoje za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov določi minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za šport.
44. člen
(treniranje, tekmovanje)
Nihče ne sme od športnika zahtevati, da trenira ali tekmuje v času bolezni ali poškodbe.
45. člen
(mednarodna pravila)
Športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delavci morajo spoštovati določila Evropske konvencije proti dopingu in določila Mednarodnega olimpijskega komiteja.
XI. ŠPORTNE PRIREDITVE
46. člen
(športne prireditve)
Športne prireditve po tem zakonu so organizirana športna srečanja in tekmovanja.
47. člen
(varnost udeležencev)
Organizator športne prireditve mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev in gledalcev in zagotoviti nujno medicinsko pomoč.
48. člen
(točenje alkoholnih pijač)
V športnem objektu, v katerem poteka športna prireditev, je prepovedano točenje alkoholnih pijač eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo.
49. člen
(osebe, ki so pod vplivom alkohola)
Osebam, ki so pod vplivom alkohola, organizator ne sme dovoliti vstopa na športno prireditev.
50. člen
(reklamiranje zdravju škodljivih proizvodov)
Na športnih prireditvah je prepovedano objavljanje, prikazovanje in kakršnokoli reklamiranje zdravju škodljivih proizvodov.
51. člen
(pirotehnična in druga sredstva)
Na športno prireditev je prepovedano prinašati in tam uporabljati pirotehnična ali druga sredstva, zaradi katerih bi bila lahko ogrožena varnost športnikov in gledalcev.
52. člen
(velike mednarodne športne prireditve)
Velike mednarodne športne prireditve po tem zakonu so:
– olimpijske igre,
– sredozemske igre,
– univerziade,
– svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska),
– svetovni pokali,
– grand prix mitingi in turnirji.
53. člen
(kandidiranje in organiziranje velikih mednarodnih športnih prireditev)
Kandidati za organizatorje velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji morajo:
1. oblikovati iniciativno telo za celostno pripravo kandidature za izpeljavo prireditve,
2. izdelati in predložiti ministrstvu študijo o organiziranju in financiranju prireditve,
3. pridobiti soglasje ustrezne nacionalne panožne športne zveze, če za prireditev ne kandidira Olimpijski komite Slovenije,
4. pridobiti predhodno soglasje za vložitev kandidature pri mednarodni športni zvezi ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih sredstev od:
– Državnega zbora Republike Slovenije za olimpijske igre, za sredozemske igre in univerziade,
– vlade za svetovna in evropska prvenstva,
– ministra za svetovne pokale, grand prix mitinge in turnirje.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka veljajo za vse velike mednarodne športne prireditve, četudi organizator sam zagotovi sredstva.
Podrobnejše pogoje o postopku za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji predpiše vlada.
XII. INŠPEKCIJA V ŠPORTU
54. člen
(inšpekcija v športu)
Inšpekcija v športu opravlja nadzor nad:
– izpolnjevanjem pogojev za opravljanje nalog v športu nacionalnega pomena,
– namensko porabo javnih sredstev,
– upravljanjem in namensko uporabo javnih športnih objektov,
– izpolnjevanjem standardov in normativov za izvajanje letnega programa,
– izpolnjevanjem z zakonom določenih pravil za organizacijo tekmovanj,
– opravljanjem prehodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov in
– zlorabo temeljnih človekovih pravic športnikov.
55. člen
(inšpektorat za šolstvo in šport)
Inšpekcijo opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
56. člen
(letni program dela)
Glavni inšpektor v soglasju z ministrom določi letni program dela inšpektorata v športu in organizira njegovo izvajanje.
57. člen
(inšpektorji za šport)
Nadzor v mejah pristojnosti opravljajo inšpektorji za šport (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor mora imeti najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj v športu ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
Inšpektor mora vsako četrto leto opraviti preizkus strokovne usposobljenosti. Vsak preizkus se lahko opravlja največ dvakrat.
Če inšpektor ne opravi preizkusa iz prejšnjega odstavka, glavni inšpektor predlaga njegovo razrešitev.
Vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev predpiše minister.
XIII. INFORMATIKA V ŠPORTU
58. člen
(razvid)
Za organizirano in sistematično spremljanje stanja v športu in njegovega razvoja ter za vodenje dolgoročne politike razvoja v športu vodi ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: upravljalec razvidov) naslednje evidence (v nadaljnjem besedilu: razvid):
1. razvid vrhunskih in drugih športnikov,
2. razvid poklicnih športnikov,
3. razvid zasebnih športnih delavcev,
4. razvid strokovnih delavcev v športu,
5. razvid izvajalcev letnega programa,
6. razvid športnih objektov,
7. razvid velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji,
8. razvid javnih zavodov v športu.
Razvid vrhunskih in drugih športnikov vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo, stopnjo kategorizacije, športne rezultate, dosežene na uradnih mednarodnih tekmovanjih in državnih prvenstvih.
Razvid poklicnih športnikov vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo.
Razvid zasebnih športnih delavcev vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, področje športne dejavnosti, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.
Razvid strokovnih delavcev v športu vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, naziv delodajalca, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.
Razvid izvajalcev letnega programa vsebuje: ime, sedež, ime in priimek zastopnika, naziv športne panoge ali dejavnosti.
Razvid športnih objektov vsebuje: zemljiškoknjižni izpisek, ime in naslov lastnika, homologacijo športnega objekta, pregledni nulti karton objekta.
Razvid velikih mednarodnih športnih prireditev vsebuje: športno panogo, nivo, ime organizatorja, države udeleženke.
Razvid javnih zavodov v športu vsebuje: ime in sedež, ime in priimek direktorja, njegov poklic in izobrazbo, imena in priimke drugih zaposlenih, njihove poklice in izobrazbo.
59. člen
(uporaba razvidov)
Osebni podatki iz prejšnjega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe upravljalca evidenc, v drugih primerih pa le v skladu z zakonskimi predpisi.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta vrhunskih in drugih športnikov, poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev in strokovnih delavcev v športu ni razvidna.
60. člen
(shranjevanje razvidov)
Razvidi iz 58. člena se trajno hranijo pri upravljalcu razvidov.
61. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz razvidov po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
– delodajalec, ki zaposli posameznika, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe ali ni ustrezno usposobljen za opravljanje strokovnih del v športu (drugi odstavek 26. člena in 28. člen),
– pravna oseba, ki ne poskrbi za izvajanje aktivnega zdravstvenega varstva športnikov, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez (prvi odstavek 43. člena),
– pravna oseba ali posameznik, ki od športnika zahteva, da trenira ali tekmuje v času bolezni ali poškodbe (44. člen),
– športnik, organizator oziroma prireditelj tekmovanj, izvajalec letnega programa ali pristojni zdravstveni delavec, ki ne ravna v skladu s pravili Evropske konvencije proti dopingu in pravili mednarodnega olimpijskega komiteja (45. člen),
– pravna oseba, ki ne poskrbi za varnost in ne zagotovi nujne medicinske pomoči na športni prireditvi (47. člen),
– pravna oseba, če toči alkoholne pijače v nasprotju z 48. členom, dovoli vstop osebam, ki so pod vplivom alkohola v nasprotju z 49. členom, dovoli prinašati na tekmovanje in tam uporabljati pirotehnična ali druga sredstva, zaradi katerih bi bila ogrožena varnost športnikov, gledalcev ali drugih udeležencev športne prireditve v nasprotju z 51. členom, ali ki dovoli reklamiranje zdravju škodljivih proizvodov v nasprotju s 50. členom.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz druge, tretje, pete ali šeste alinee prejšnjega odstavka.
63. člen
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek zasebni športni delavec in poklicni športnik, če v določenem roku ne sporočita spremembe v zvezi s pogoji za vpis (36. člen).
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(družbena lastnina)
Športni objekti, ki so družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu, postanejo društvena lastnina, razen objektov, ki jih pristojni organ lokalne skupnosti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona določi za športne objekte občinskega pomena. Tudi bivša družbena zemljišča na katerih so športne površine in so prešla po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v državno last, postanejo s sprejemom tega zakona last lokalne skupnosti.
Objekti, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom določeni kot objekti občinskega pomena, postanejo lastnina lokalnih skupnosti. Društvo, druga pravna ali fizična oseba lahko uveljavljajo lastninsko pravico na objektu, ki je opredeljen kot objekt občinskega pomena, če svoj zahtevek priglasijo pristojnemu organu lokalne skupnosti v roku, določenem v prejšnjem odstavku oziroma najkasneje v šestih mesecih potem, ko pristojni organ lokalne skupnosti opredeli objekte občinskega pomena.
Športni objekti, ki jih pristojni organ lokalne skupnosti ne določi za objekte občinskega pomena, postanejo lastnina društev s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti oziroma najkasneje po preteku roka iz prvega odstavka tega člena.
Če se društvo odreče pravici do lastnine oziroma ne priglasi svojega zahtevka v roku iz drugega odstavka tega člena, postane športni objekt lastnina lokalne skupnosti.
Za objekte, ki postanejo lastnina društev v skladu z določili tega zakona, se uporabljajo določbe, ki veljajo za javne športne objekte.
65. člen
(izobrazba)
Strokovni delavec, ki ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev o izobrazbi, lahko še naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo na področju športne vzgoje, če si v osmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobi predpisano izobrazbo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko delavec, ki ima za eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je predpisana s tem zakonom, pa ob uveljavitvi tega zakona opravlja dela delavca v športni vzgoji že najmanj deset let, še naprej opravlja delo na področju športne vzgoje.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko delavec, ki ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev o izobrazbi in je ob uveljavitvi tega zakona opravljal delo delavca v športni vzgoji najmanj deset let, še naprej opravlja delo na področju športne vzgoje, če je pri svojem delu dosegel izjemne uspehe in mu to, na predlog nacionalne športne zveze, dovoli strokovni svet.
66. člen
(strokovni izpit)
Strokovni delavec, ki do uveljavitve tega zakona ni opravil strokovnega izpita, lahko še naprej opravlja strokovno delo v športu, če v dveh letih opravi strokovni izpit.
67. člen
(vodenje razvidov)
Ministrstvo začne voditi razvide iz 58. člena tega zakona v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
68. člen
(prvi nacionalni program)
Ne glede na določbo 5. člena tega zakona si mora vlada pri sprejemanju prvega nacionalnega programa pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasje Olimpijskega komiteja Slovenije pred predložitvijo nacionalnega programa Državnemu zboru v drugo obravnavo.
Če Olimpijski komite Slovenije in vlada ne dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih, vlada predloži nacionalni program v obravnavo Državnemu zboru, če z njim po ponovni obravnavi soglaša Strokovni svet Republike Slovenije za šport.
69. člen
(podzakonski akti)
Podzakonski akti za izvrševanje tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
70. člen
(strokovni svet)
Strokovni svet Republike Slovenije za šport se ustanovi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
71. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskega akta)
Do sprejema podzakonskega akta iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona se uporablja sklep o postopku za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/93), razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom.
72. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79).
73. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-01/90-2/7
Ljubljana, dne 4. marca 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.