Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13. 6. 2006

Kazalo

2621. Odlok o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Žiri, stran 6696.

Na podlagi 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 100/05) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet Občine Žiri na svoji 16. redni seji dne 1. 6. 2006 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih in priznanjih
Občine Žiri
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Istovetnostni simboli (v nadaljevanju simboli) Občine Žiri so grb, zastava, potrditvene prvine (štampiljka, žig in pečat), županska veriga, občinska himna ter občinski praznik in spominski dan.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Žiri.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Žiri.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Žiri.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občine, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovna in administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (offset tisk, sitotisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov. Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi Občine Žiri v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter za določen rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Žiri, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojnih bedžih, našitkih na oblačilih …),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem trajanju ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Žiri.
Uporaba simbola (grba) Občine Žiri v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba, splošno: Grb Občine Žiri je upodobljen na ščitu poznogotskega stila s tem, da ga deli srebrna valovnica; na zgornjem zelenem polju so trije zlati bukovi žiri, v spodnjem modrem pa je zlati lintvern.
Predstavitev grba – BLAZON: Grb Občine Žiri je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike s tem, da ga deli srebrna valovnica s petimi vali; v zgornjem zelenem polju so trije bukovi (fagus sylvatica) žiri, (2 + 1); v spodnjem polju je na modrem zlati lintvern z razprostrto perutjo in enkrat zaobrnjenim puščičastim repom.
Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, v miniaturi in pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami, so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki je kot takšna sestavni del tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
– v potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Žiri,
– v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Žiri, oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe,
– z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih, grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so plakete, listine, tabelna priznanja, kipci itd.
V drugih primerih se grb lahko uporablja pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma se jih udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije, se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, 14/99, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu tako, da ne kvari ugleda Občine Žiri.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: Zastava Občine Žiri je modre in rumene barve z glavnim atributom iz občinskega grba, tremi zlatimi bukovimi žiri, na njenem prvem modrem delu.
Opis zastave: Zastava Občine Žiri je pravokotne oblike, razmerje višine »H« proti dolžini »L« je 1: 2,5 oziroma ena proti dve celi in pet desetin s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela.
V sredini prvega, modrega, kvadratnega dela zastavine rute, je predstavljen glavni atribut iz občinskega grba, trije zlati bukovi žiri (2 +1).
Drugi del zastavine rute je horizontalno deljen na tri enako široke barvne proge, od katerih sta prva in tretja rumene barve, druga oziroma srednja proga je v modri barvi in se zliva s kvadratnim poljem v modro barvno celoto.
Celotni atribut ne sme biti nižji od dveh tretjin (2/3) višine zastavine rute in ne večji od osem desetin (8/10) imenovane višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape z istovetnostnimi simboli, ki je priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti tudi sredinsko modro progo vodoravno, na prvem modrem kvadratu pa je atribut (trije rumeni, navzdol obrnjeni bukovi žiri) postavljen v heraldični obliki (2+1).
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalno) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalni obešeni zastavini ruti tudi modro sredinsko progo vertikalno; na zgornjem modrem kvadratu pa je atribut postavljen v heraldični obliki (2+1 v obliki navzdol obrnjenega enakostraničnega trikotnika).
15. člen
Uporaba zastav
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena in komemoracijah,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih, navedenih v drugi točki tega člena, se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije in zastavo Evropske zveze na način, ki ga določa zakon.
Zastave se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Žiri je stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Način uporabe zastave Občine Žiri ob različnih priložnostih in primerih je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanem v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Žiri (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Žiri.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Republike Slovenije in Evropske zveze, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Žiri.
IV. HIMNA
18. člen
Himna Žirov je pesem Darinke Končan »Oj mi smo pa tam na žirovskem doma«, ki jo je uglasbil Anton Jobst.
Himna se koristi kot uvod v najrazličnejša praznovanja na območju Občine Žiri.
V. POTRDITVENE PRVINE
19. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu:
So okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo, znotraj katere je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano ime »ŽIRI«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje-vinjeta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Žiri.
20. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Žiri štampiljke z naslednjimi gesli:
– Občina Žiri, velika                      premer 35 mm
– župan, velika                            premer 35 mm
– občinska uprava                          premer 35 mm
– občinski svet                            premer 35 mm
– občinska volilna komisija                premer 35 mm
– nadzorni odbor                           premer 35 mm
– režijski obrat                           premer 35 mm
– svet za preventivo v cestnem
prometu                                    premer 35 mm
– Občina Žiri, srednja (»virmanska«)       premer 25 mm
– župan, srednja                           premer 25 mm
– Občina Žiri, mala potrditvena
(seecret)                                  premer 20 mm
21. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
VI. ŽUPANSKA VERIGA
22. člen
Predmetno je županska veriga iz bolj ali manj žlahtne (»srebrne« ali »zlate«) kovine, umetelno skovana in pletena okrasna veriga. Županji oziroma županu je položena preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z vgraviranim napisom ter barvnim občinskim grbom.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana,
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in predstavlja,
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu,
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim forumom,
– simbol županske časti.
23. člen
Uporaba
Županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na prisotnost funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol – verigo odloži v etui in odda v hrambo.
VII. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
24. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občine in inšpekcijske službe.
VIII. OBČINSKI PRAZNIK
25. člen
Občina Žiri ima svoj občinski praznik.
Praznik Občine Žiri je 25. junij, ki je tudi Dan državnosti.
26. člen
Občina Žiri obeležuje svoj praznik z različnimi prireditvami in s slavnostno sejo, na kateri se praviloma podeli priznanja Občine Žiri.
IX. SPOMINSKI DAN
27. člen
Občina Žiri ima svoj spominski dan.
Dan spomina občine je 23. oktober, v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz Žirov in so bile Žiri kot eden prvih večjih krajev na Gorenjskem osvobojene.
Občina Žiri obeležuje svoj spominski dan s spominskimi, kulturnimi ali športnimi prireditvami.
X. OBČINSKA PRIZNANJA
28. člen
Občina Žiri podeljuje naslednja priznanja:
– ČASTNI OBČAN-ČASTNA OBČANKA OBČINE ŽIRI
– PRIZNANJE OBČINE ŽIRI
– PRIZNANJE ŽUPANJE-ŽUPANA OBČINE ŽIRI
29. člen
Najvišje častno priznanje Občine Žiri je naziv ČASTNI OBČAN oziroma ČASTNA OBČANKA. Naziv je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se ga za trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojnoizobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima to trajen pomen.
Naziv se podeljuje z originalno umetniško izdelano listino v velikosti A3 formata, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno. Krasi jo grb občine, ter štampiljka oziroma pečat občine. Listina naj bo primerno uokvirjena.
Priznanje ČASTNI OBČAN oziroma ČASTNA OBČANKA se podeljuje izjemoma, vendar ne več kot eno na leto.
30. člen
PRIZNANJE OBČINE ŽIRI se podeljuje posameznikom, gospodarskim organizacijam, javnim ustanovam, društvom ali skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem razdobju ali uspešno realizirali za razvoj ali ugled občine pomemben enkraten projekt. Priznanje ima značaj zahvale ter vzpodbude posameznikom in skupinam za opravljeno delo.
PRIZNANJE OBČINE ŽIRI se podeljuje z umetniško izdelano listino v velikosti A3 formata, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno. Krasi jo grb občine ter štampiljka oziroma pečat občine. Listina naj bo primerno uokvirjena.
PRIZNANJA OBČINE se podeljujejo vsako leto, vendar ne več kot tri.
31. člen
PRIZNANJE ŽUPANJE-ŽUPANA OBČINE ŽIRI ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. Podeljuje jo županja-župan po svoji presoji posameznikom, zlasti mlajšim občankam in občanom, v posebnih primerih tudi starejšim, pretežno za enkratne dosežke na različnih področjih delovanja. PRIZNANJA ŽUPANJE-ŽUPANA se podeljujejo ob občinskem prazniku, lahko pa tudi priložnostno.
Priznanje je trodimenzionalna plastika avtorja akademskega slikarja Tomaža Kržišnika. Na plastiki je napis PRIZNANJE ŽUPANJE-ŽUPANA. Spremlja jo listina z zapisom o priznanju župana. Kot dodatek k temu priznanju se lahko izroči še knjižno darilo s posvetilom župana.
32. člen
Kandidate za častnega občana Občine Žiri in za priznanje Občine Žiri na podlagi javnega poziva predlagajo posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za priznanje župana Občine Žiri lahko izbere župan po lastni presoji.
33. člen
O podelitvi naziva častnega občana Občine Žiri in priznanja Občine Žiri odloča Občinski svet na predlog Komisije za volitve in imenovanja.
34. člen
Komisija za volitve in imenovanja, ki je organ občinskega sveta in jo le-ta imenuje v začetku mandata za čas trajanja mandata, zbira vsako leto od 1.1. do 31.5. predloge za občinska priznanja in jih predlaga občinskemu svetu v sprejem. Komisija dela po poslovniku, ki podrobneje ureja njene pravice in dolžnosti.
35. člen
Naziv ČASTNI OBČAN oziroma ČASTNA OBČANKA in PRIZNANJE OBČINE ŽIRI se praviloma podeljujejo enkrat letno v okviru občinskega praznika ali drugi primerni priložnosti.
PRIZNANJE ŽUPANJE-ŽUPANA Občine Žiri se lahko podeljuje večkrat letno.
36. člen
Zbirka podatkov o dobitnikih priznanj se vodi v sprejemni pisarni Občine Žiri.
Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco – register, ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta,
– kratek povzetek sklepa o podelitvi priznanja,
– kraj in datum vročitve priznanja.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
37. člen
Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Žiri,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Za izvajanje sankcij po tem členu je zadolžen medobčinski inšpektorat občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri.
XII. KONČNA DOLOČBA
38. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Z začetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Žiri, objavljen v Uradnem listu RS, št. 26 z dne 12. 4. 2001 pod št. 1611.
Št. 0071-6/2006
Žiri, dne 8. junija 2006
Župan
Občine Žiri
Bojan Starman l.r.