Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006

Kazalo

220. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), stran 488.

Na podlagi 94. člena Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 23/99, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02, 31/03, 10/05) je Občinski svet Občine Žirovnica na 26. seji dne 17. novembra 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica, ki obsega:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/01),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 71/05).
Št. 35015-0001/2004
Breznica, dne 17. novembra 2005
Župan
Občine Žirovnica
Franc Pfajfar l.r.
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica
(uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Občini Jesenice, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko naloge UI 1878.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 ter vsebuje 26 listov,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorsko ureditveni prostori določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
4. člen
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENEMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega Krajevno skupnost Žirovnica ter del krajevnih skupnosti Hrušica, Planina pod Golico, Plavž, Sava, Javornik-Koroška Bela v Občini Jesenice.
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, je prikazana v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu (merilo 1:5000) in poteka od severozahodne točke (list Mojstrana 37) parcele št. 399/1 k.o. Hrušica po zahodni meji k.o. Hrušica do severnega robu naselja Hrušica, od tu poteka proti vzhodu tako da seka južni del parcele 349/1, poteka po severnem robu parcel 339, 342, 331, 330, 423 (pot), deli parcelo 343/13, deli parcelo 424 (pot) in poteka po njenem severnem robu, deli parcelo 344/1, poteka po severnem robu parcel 48, 49 in 485/4 (pot), deli parcelo 485/4 in 345/2, poteka po severnem robu parcele 425/4 (pot), deli parcelo 3345/3, poteka po severnem robu parcele 425/4(pot) in 78/1 (vse k.o. Hrušica) ter po severnem robu parcele 528/6 k.o. Prihodi.
Na listu Mojstrana 48 meja poteka po severnem robu parcele 528/6, jo deli in poteka po njenem severovzhodnem robu, poteka po severnem robu parcel 528/7, 528/8, 528/9, 528/10 in 528/11, poteka po zahodnem robu parcele 849 (pot) in jo deli, poteka po severnem robu parcel 527/18 in 527/21, deli parceli 527/6 in 527/28, poteka po zahodnem robu parcele 865/2, poteka po severnem robu parcele 526/2, deli parcelo 525/1 (pot), poteka po severnem robu parcele 523/22, deli parceli 523/16 in 845 (pot), poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 521/17 ter po vzhodnem robu parcele 521/16 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 8 meja poteka po vzhodnem robu parcel 521/16 521/1 (pot), po vzhodnem robu parcele 522/3, po severnem robu parcel 521/11 in 444/1, deli parceli 444/13 in 444/14 (vse k.o. Prihodi).
Na listu Bled 9 meja deli parcelo 444/15, poteka po zahodnem robu parcele 444/42 (pot), deli parcelo 444/19, poteka po zahodnem, severnem in vzhodnem robu parcele 444/23, deli parcelo 835 (pot) in poteka po njenem severnem robu, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 443/2, po južnem robu parcele 830, po severnem in vzhodnem robu parcele 325/22, po vzhodnem robu parcele 325/21, po severnem robu parcel 862/5 (pot), 325/21, 325/20, 325/156, 325/49 in 325/18, po vzhodnem robu parcele 325/150, po severnem robu parcele 325/163 (vse k.o. Prihodi) ter po severnem robu parcele 248/85 k.o. Javorniški rovt.
Na listu Bled 10 meja poteka po severnem robu parcele 248/85, po zahodnem robu parcele 248/43, deli parcelo 248/41, poteka po zahodnem robu parcele 252, deli parcele 248/41, 252/1 in 248/40, poteka po vzhodnem robu parcele 248/40, deli parcelo 493, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 254/2, deli parcelo 512 in poteka po njenem severnem robu (vse k.o. Javorniški rovt), poteka po severnem robu parcel 597/237 in 405, deli parcelo 597/418 (pot), poteka po njenem vzhodnem robu in jo ponovno deli, poteka po vzhodnem robu parcele 597/242 in jo deli, poteka po severnem robu parcele 691/1 (pot), po zahodnem robu parcele 35, severnem robu parcele 33, deli parcelo 597/245, poteka po severnem robu parcel 597/398, 23, 19, 693 in 12, deli parcelo 597/248, poteka po severnem robu parcele 6, deli parcelo 693, poteka po severnem in vzhodnem robu parcele 3/1, deli parcelo 15/2, deli parcelo 715/2 (potok) in poteka po njenem južnem robu, poteka po vzhodnem robu parcel 177/5, 177/1, 181, 182, 184/1, 692/1, 199, 200, 204 in 203, deli parcelo 694(pot), poteka po vzhodnem robu parcel 207, 212, 213, 595(pot), 592, 593 in 594, deli parcelo 597/343, poteka po vzhodnem robu parcel 591/1, 585/3, 594, po severnem in zahodnem robu parcele 582/1, po zahodnem robu parcel 581 in 718, poteka po vzhodnem robu parcele 579 (vse k.o. Koroška Bela) do vzhodnega robu k.o. Koroška Bela; od tu poteka meja po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela v smeri proti jugu.
Na listu Bled 20 meja poteka po vzhodnem robu k.o. Koroška Bela do meje s k.o. Blejska Dobrava in nato po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu.
Na listu Radovljica 11 meja poteka po severnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti vzhodu, nato po vzhodnem robu k.o. Blejska Dobrava v smeri proti jugu in sledi občinski meji z Občino Bled po strugi reke Save, nato poteka proti severovzhodu po občinski meji z Občino Radovljica do državne meje preko listov Bled 12, 13, 14, 4 do lista Radovljica 5. Državni meji sledi proti zahodu preko listov Radovljica 5, 4, 3, 2, 1, Borovlje 41 in 31 ter Mojstrana 40, 39, 38 in 37 do začetne točke.
6. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:
– Moste zahod – območje urejanja J6 S2/5 (zazidalni načrt Moste – cona M1 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04)), J6/S5 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/77),
– središče Smokuča- območje urejanja J6 S8/2 (ureditveni načrt središče Smokuča, Uradni list RS, št. 20/94),
– HE Moste – stikališče – območje urejanja J6/P2 (zazidalni načrt HE Moste-stikališče, J6/P1, UVG, 24/79),
– avtocesta- območje urejanja T1/3 odsek Moste-Vrba in T1/4 odsek Vrba (lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke-Bregana, odsek Hrušica-Vrba, Uradni list SRS, št. 20/89).
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
1.1 Namembnosti območij in površin
8. člen
Funkcije območij in površin
Na vseh zemljiščih so dopustne:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave),
– naprav za zveze ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih in rekreacijskih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
V območjih za stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– počitniška stanovanja, vendar le kot sprememba namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dopustne,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so:trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice in katerih zazidana površina ne presega 300 m²,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 200 m².
V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah v- vas so dopustni tudi posegi za kmetijstvo.V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah e – enodružinska zazidava so dopustni posegi za kmetijstvo le, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– počitniške hiše in
– gostinstvo
koristna bivalna površina ne sme preseči 120 m².
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne ureditve in naprave za potrebe športa in rekreacije. Objekti niso dopustni.
V območjih za promet (T) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. Sistemov zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
Na površinah razpršene gradnje (z) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti.
Na kmetijskih zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč, ki bi presegala 1000 m² bruto etažnih površin.
9. člen
Dopustne vrste posegov
Na vseh zemljiščih, razen v območjih za počitniške hiše (W) in v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so:
– za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 4. členu tega odloka,
– na stavbnih zemljiščih dopustne dopolnilne gradnje,
– na stavbnih zemljiščih dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– izven stavbnih zemljišč dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, ograje so dopustne le za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije.
V območjih za počitniške hiše (W) so za obstoječe počitniške hiše dopustna le vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni pa dopustno povečanje kapacitet ali povečanje števila počitniških stanovanj ter spreminjanje namembnosti.
1.2 Varstvo okolja
10. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
V območjih počitniških hiš do izgradnje kanalizacije ni dovoljena priključitev na vodovod; v teh območjih tudi niso dopustne cisterne za kurilno olje.
V skladu s predpisi o varstvu pred požarom je na vseh območjih treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Zaradi virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje je treba na odcepu vodovoda Završnica nad Smokučem izvesti že predviden vodohram za zagotavljanje zadostne količine požarne vode.
1.3 Rezervati in varstvena območja
11. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč), v varovanih gozdovih (Gv), v gozdovih posebnega pomena (Gn) ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 9., 39., 47. in 48. členu tega odloka.
Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda za napetostni nivo 110 kV je 30 m (15 m na vsako stran od osi DV). Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektroenergetskega sevanja.
Za vse plinovode je treba upoštevati Energetski zakon. Za poseganja v varovani pas plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar. Pri nadaljnji obdelavi je treba upoštevati plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in za vse posege znotraj tega pasu pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o.
Zaradi varovanja vodnega režima in stanja voda je v skladu s predpisi o varstvu voda pri posegih v prostor treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– širina priobalnega zemljišča Save Dolinke je 15 m od vodnega zemljišča, za ostale vodotoke pa 5 m od vodnega zemljišča;
– na vodnih in priobalnih zemljiščih, na močvirjih, na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo, gradnja objektov in ureditev ni dovoljena, razen tistih, ki so skladni s predpisi o varstvu voda;
– na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru;
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje;
– nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
1.4 Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
12. člen
Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave na obstoječih objektih in napravah in nadomestne gradnje stanovanjskih hiš na lokaciji obstoječega objekta, pogoji za oblikovanje dovoljenih gradenj so enaki kot za območje enodružinske zazidave,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 8. člena tega odloka dopustne v tem območju,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav,
– novogradnje stanovanjskih hiš pred sprejetjem LN za pozidavo območja pod Ajdno so dopustne le na zemljiščih s parc. št. 1140/1 in 1140/8 k.o. Žirovnica, ki sta na meji že pozidanega območja; pogoji za oblikovanje so enaki kot za območje enodružinske pozidave.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Občine Žirovnica na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
1.1 Urbanistično oblikovanje
13. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove, živice, drevesa in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika.
V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in ohranjanje rastlinskih sestojev.
14. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
15. člen
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.
Pomožne infrastrukturne objekte, enojne kozolce z odprto lopo, dolžine največ čez 3 brane, čebelnjake in gnojne jame je dopustno postavljati tudi na območjih kmetijskih zemljišč izven grajenega in pogojno grajenega območja kmetije, v kolikor to zaradi prostorskih in okoljskih omejitev v poselitvenih območjih ni možno. Drugi pomožni objekti, vključno z dvojnimi kozolci, seniki, rastlinjaki, zaprtimi kmečkimi lopami, silosi in skednji, morajo biti postavljeni v grajenem območju kmetije (30 m od osnovnega objekta – kmetije) oziroma pogojno grajenem območju kmetije (20 m od grajenega območja kmetije) tako, da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij in se jih na drugih kmetijskih zemljiščih ne sme postavljati, razen s pisnim potrdilom kmetijske svetovalne službe, da se zainteresirani graditelj ukvarja s tako zvrstjo kmetijske dejavnosti, ki opravičuje postavitev enega od naštetih pomožnih objektov na dislociranem kmetijskem zemljišču.
1.2 Arhitekturno oblikovanje
16. člen
Oblikovanje stavbne mase
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom;
nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.
17. člen
Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah, vilah in dvorcih.
18. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
19. člen
Rušitev
V primeru, da so ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
20. člen
Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Objekti niso dopustni, tudi te ureditve ne smejo biti vir odpadnih voda.
21. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebeleno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
Glej tudi 24. člen tega odloka in obrazložitev k njemu.
22. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
Pri urejanju kmetijskih in gozdnih zemljišč je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo;
– pri posegih v prostor, ki vplivajo na šope gozdnega drevja ali posamezne skupine gozdnega drevja izven površine gozda, je treba upoštevati tudi predpise s področja urejanja in varstva gozdov;
– ohranjati in obnavljati gozdni rob oziroma ga nanovo zasaditi ali okrepiti, okvirno v širini povprečne stojne višine, stopničasto in večslojno;
– v čim večji meri ohranjati gozdne komplekse, morebitne krčitve, ki so dopustne le ne površinah, kjer niso s prvo stopnjo poudarjenosti prisotne ekološke ali socialne funkcije gozdov, izvajati tako, da se ohrani stabilnost ostalega gozda;
– pri lociranju objektov je treba upoštevati zahtevane odmike od stalne gozdne površine, v skladu z usmeritvami in pogoji Zavoda za gozdove Slovenije Območna enota Bled;
– novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do gozda lastnikom po dosedanjih poteh oziroma je potrebno omogočiti nadomestno prometnico;
– posegi v gozdnem prostoru ne smejo sprožiti erozijskih procesov oziroma porušiti ravnotežja na labilnih tleh.
23. člen
Manjši peskokopi in gramoznice so dopustni na okoljsko neproblematičnih in na vidno neizpostavljenih legah. Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (gozd,kmetijske površine).
24. člen
Nasipe, okopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovane.
25. člen
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovalnih dreves, ki so določena v grafičnem prikazi. V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
26. člen
Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
1.3 Pogoji za oblikovanje v tipih ureditvenih enot
Ureditvena enota enodružinska zazidava(e)
27. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Odmik ograje ali žive meje do roba cestišča mora biti tolikšen, kot za posamezen primer določi upravljavec ceste oziroma najmanj 0,5 m. Po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je cestišče del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,80 m.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Ureditvena enota vas(v)
28. člen
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º,
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki si vidne z javnih površin.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali v njuno neposredno bližino.
Vrtne lope morajo biti lesene; strehe vrtnih lop so lahko šotoraste.
Postavljanje kioskov in podobnih prikolic ni dopustno.
Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, ali z zidovi iz kamna.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legammi) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10º). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžne strehe.
Strešine farčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Barva in material fasade se mora zgledovati po tradicionalnih primerih in ne sme izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (naprimer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasajene z živo mejo.
Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višina kamnite ograje pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,80 m.
Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
Sajene žive meje, vrste strnjeno nasajenega grmičevja ali nizko drevje in grmičevje naj sestavljajo avtohtone rastlinske vrste, kot so gaber, javor, lipa, liguster, dren, brogovita, dobrovita, leska.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidalnih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).
Ureditvena enota posamični objekti s svojevrstnim oblikovanjem (x)
29. člen
V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.
Na območjih z oznako »Z-x KO« so dopustne gradnje kmetije in prostorske ureditve v zvezi s konjerejo.
Na območjih z oznako »Z-x MHE« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z malimi hidro elektrarnami.
Na območjih z oznako »Z-x ČN« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z s čistilnimi napravami.
Na območjih z oznako »Z-x GO« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z golf igriščem.
Ureditvena enota parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p)
30. člen
V ureditveni enoti parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih(p) gradnja objektov ni dopustna. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
31. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m². Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m².
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Dovoz do gradbenih parcele je v primeru, če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3,0 m.
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
32. člen
Prometno urejanje
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
Z vidika urejanja državnih cest je treba pri posegih v prostor upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov, cestnih priključkov oziroma križišč ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v zračnem prostoru, varovalnem pasu državne ceste ali v cestnem telesu so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste in s pridobitvijo projektnih pogojev;
– varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– parkirne površine pri poslovnih in ostalih objektih morajo biti dimenzionirane in izvedene glede na dejavnost, upoštevati pa je treba tudi njihovo število v skladu s predpisi,
– zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih državnih cestah, stabilnost cest in njihovi interesi, preglednost na območju državnih cest in cestnih priključkov,
– meteorna in druga odpadna voda z objektov, parcel, cestnih priključkov in zunanjih ureditev ne sme pritekati na državne ceste oziroma na njih celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega telesa, v kolikor bi bilo s tem ogroženo odvodnjavanje državnih cest.
Za vsak objekt, lociran v železniškem varovalnem pasu, ki sega 200 m od osi železniške proge, je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav. Prav tako je potrebno pridobiti soglasje s strani Javne agencije za železniški promet RS.
33. člen
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
34. člen
Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
35. člen
Sistemi zvez
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimeterskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine niso dopustne postavitve anten za sisteme brezžičnih zvez.
Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
36. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da< se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 35º do 45º in prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
37. člen
Odvajanje odpadnih voda
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice Meteorne vode s parkirišča je potrebno odvajati preko lovilcev olj.
Do izgradnje javne kanalizacije je komunalno odpadno vodo dovoljeno odvajati neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE, skladno s standardoma SIST DIN 4261-del in SIST EN 752-1.
Greznice morajo biti locirane tako, da je možno priključiti objekt na predvideno kanalizacijo in morajo biti dostopne vozilom za praznjenje.
V primeru nastajanja odpadne vode pri opravljanju raznih dejavnosti, ki se priključujejo na javno kanalizacijo, morajo vode ustrezati kvaliteti, ki jo za iztok določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
V skladu s posameznimi posegi v prostor je potrebno obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočilo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
38. člen
Energetska oskrba
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
V kolikor se pokažejo potrebe po povečanju odjema električne energije glede na spremenjene namembnosti obstoječih objektov ali izgradnjo novih, je potrebno pri načrtovanju predvideti izgradnjo novih transformatorskih postaj s pripadajočimi povezavami na SN omrežje, oziroma razširitev obstoječih transformatorskih postaj.
Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.
Pri načrtovanju novih zazidalnih območij je treba upoštevati priključitev objektov na plinovodno omrežje.
39. člen
Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte kulturne dediščine.
40. člen
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirišč. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje-zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
6. Pogoji za varstvo voda
41. člen
Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaževanjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
Varstvo in ureditev vodotokov ureja tudi odlok o vodah v občini.
42. člen
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti najmanj 10-metrski odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnega organa za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo naravne dediščine.
Na priobalnem zemljišču naj se v čim večji meri ohranja obvodno vegetacijo, v širini 5 – 10 m, glede na značilnosti vodotoka.
43. člen
Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag, in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov voda na vplivnem območju.
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti strojnica postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica nahaja v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35º do 45º. Ograje okrog strojnice niso dopustne.
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
44. člen
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu 'Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Žirovnica' (ZRSVN, OE Kranj, december 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Žirovnica.
Območja ohranjanja narave so:
– zavarovana območja: vaška lipa v Vrbi kot naravni spomenik,
– območja predlagana za zavarovanje: Karavanško Kamniško Savinjski regijski park kot predlog za regijski park,
– naravne vrednote državnega pomena: Begunjščica greben, Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko, Brje pri Zasipu – mokrišče,
– naravne vrednote lokalnega pomena: Završnica, Primožičeva peč, Ajdna, Vrba – lipa, Stol – klasično nahajališče Zoisove vijolice, Bled – povirje pri Višnarju, Doslovška planina – lipi, Breg pri Žirovnici – nahajališče lehnjaka, Rodine – hrast, Zasip – povirje, Žirovnica – lipa, Peči pri Žirovnici,
– območja pričakovanih naravnih vrednot: Karavanke – Nahajališča permokarbonskih fosilov; polimetalno orudenje, Radovljica – Vršaj – fluvioglacialni nanosi,
– ekološko pomembna območja: Julijske Alpe, Karavanke, Sava Bohinjka in Sava Dolinka – širše območje sotočja, Breznica,
– posebna varstvena območja, območja Natura 2000: Breznica, Zasip, Rodine, Karavanke.
V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba ohranjati, razvijati in ponovno vzpostavljati krajinsko pestrost in tiste elemente krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V čim večji meri je treba ohranjati in obnavljati gozdne robove, tradicionalne visokodebelne sadovnjake, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini ter drevesne živice.
44.a člen
Varstvo kulturne dediščine
Za vsak poseg na enoto ali območje KD je potrebno na ZVKDS OE Kranj pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Ob enotah in območjih KD, ter v vplivnih območjih KD ni dovoljeno postavljanje enostavnih objektov z izjemo enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet kulturne dediščine.
V smeri vedut iz komunikacijskih poti na kulturno dediščino ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali drugih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen kulturne dediščine.
Na območjih ne zaznamovanih vojnih grobišč iz časa ob koncu II. Svetovne vojne do izvedbe potrebnih raziskav ni dovoljeno izvajati zemeljskih del: Poharjev travnik vzhodno od Žirovnice, Bavdov travnik pod Ajdno, med hribom Požarnica in potokom Ratibovec, Belejeva lipa – travnik zahodno od Vrbe, Smokuški most v dolini Završnice pod Stolom – ob desni strani v smeri Zelenice.
Upoštevati je potrebno varstvene režime, ki so bili podani v okviru Strokovnih podlag za razglasitve kulturnih spomenikov v občini Žirovnica (občini posredovano z dopisom ZVKDS OE Kranj št. II-79/1 – 2004 z dne 14. 12. 2004) in varstvene režime za posamezne vrste dediščine, ki so razvidni iz Strokovnih podlag (oktober 2001).
Seznam območij in enot kulturne dediščine:
– Breg: domačija Breg 39, Gospodarsko poslopje pri hiši Breg 8, Poznoantična naselbina in staroslovansko grobišče, Razpelo v južnem delu vasi, cerkev sv.Radegunde,
– Breznica: Cerkev Žalostne Matere božje, Domačija Breznica 24, Grob Dragoljuba Milovanovića, Grobišče borcev in talcev v NOB, Hiša Breznica 8, Janšev čebelnjak, kapelica, Kapelica južno od Breznice, pokopališče, ruševina cerkve sv. Nikolaja, spomenik padlim v prvi sv. vojni, spominska plošča Antonu Janši, Znamenje ob stari cesti,
– Doslovče: domačija Doslovče 11, domačija Doslovče 12, domačija Doslovče 18, kapelica zahodno od vasi, napajalno korito pri hiši Doslovče 14, rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja, spodnja Smokuška planina, spominska plošča Dragoljubu Milovanoviću, spominski plošči padlim in partizanskemu taboru, Spominsko znamenje Antonu Dolarju – Mišku, Doslovče – vas, vaški napajalnik,
– Lipje nad Žirovnico – naselbina,
– Moste: arh. najdišče Male gore pod Žičico, arh. najdišče Medvedova jama, arh. najdišče Žumrova njiva, arh. najdišče ob cerkvi sv. Martina, cerkev sv. Martina, domačija Moste 51, domačija Moste 71, grob Jožeta Kodra na Malem Stolu, Matuhova žaga, naselbina Gorička, Nekropola Rožičev vrt, partizansko taborišče Titova vas, protiturški tabor, spomenik NOB v dolini Završnice, spominska plošča Julki Jenstrle, spominska plošča kurirjem na Jamovcu, spominska plošča kurirjem v Završnici, spominska plošča Marti Tavčar Riji, spominska plošča na Prešernovi koči na malem Stolu, spominska plošča na železniškem mostu, spominska plošča padlima graničarjema, spominska plošča partijski konferenci jeseniškega okrožja, spominska plošča partizanskemu taboru v Žingaricah, spominska plošča ustanovitvi Cankarjevega bataljona, spominska plošča Vojku Školarisu na Žirovniški planini, Valvasorjev dom, vila Moste 62, vila Moste 63a, Žirovniška planina, Predilnica, spomenik talcem,
– Potoki pri Žirovnici: arheološko najdišče Ajdna,
– Rodine: cerkev sv. Klemena, domačija Rodine 21, freska na hiši Rodine 9, grob Janeza Jalna, grob nemških vojakov, hiša Rodine 11, hiša Rodine 12, hiša Rodine 14, hiša Rodine 15, hiša Rodine 25, kapelica jugovzhodno od vasi, pokopališče, razpelo ob cesti, rojstna hiša Janeza Jalna, vas, villa Rustica,
– Selo pri Žirovnici: cerkev sv. Kancijana, domačija Selo pri Žirovnici 34, prazgodovinska naselbina Lebenice, spominska plošča Franciju Krču, spominska plošča Ignacu Zupanu, Selo pri Žirovnici – vas,
– Smokuč: arh. najdišče Smokuč, domačija Smokuč 3, domačija Smokuč 39, domačija Smokuč 43, gospodarsko poslopje pri hiši Smokuč 6, grobišče, hiša Smokuč 19, kapelica sredi vasi, napajalno korito, razpelo južno od hiše Smokuč 43, razpelo južno od vasi, rojstna hiša Toma Zupana, spominsko znamenje Vinku Hrovatu, Smokuč – vas, Smokuč – vaško napajalno korito, vaško perišče,
– Smokuška planina: arheološko najdišče,
– Vrba: arh. najdišče za Stagnami, arh. območje, spomenik dr. Francetu Prešernu, cerkev sv. Marka, rojstna hiša dr. Franceta Prešerna, rojstna hiša Janeza Zlatousta Pogačarja, spominska plošča Franciju Talarju – Mirotu, Vrba na Gorenjskem – vas, Kraljeva klubska hiša golf igrišča Bled, vaška lipa,
– Zabreznica – aleja slavnih rojakov, kapelica Sočutne, kapelica sv. Martina, naselbina na Selcah, ruševine cerkve sv. Lovrenca, Selško – Zabreška planina, spominska plošča padlim gasilcem, spominska plošča na Prešernovi koči na malem Stolu,
– Završnica: hidroelektrarna Završnica,
– Žirovnica: hiša Žirovnica 1, hiša Žirovnica 12, hiša Žirovnica 69 – kraj prvega partijskega sestanka, kapelica sv. Marije z Jezusom, poznoantično grobišče, rojstna hiša Marije Svetina, rojstna hiša Matije Čopa, spominska plošča sestanku OF, spominska plošča železniški postaji, Žirovnica – vas, Žirovnica – vodovodni zbiralnik.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
45. člen
J5 W4 Javorniški rovt
– Gradnja stanovanjskihv hiš in sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna pod pogojem, da so objekti priključeni na kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo.
46. člen
J6 S1 Potoki
– V nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča do potoka je potrebno pri novih posegih ohranjati značilno orientacijo v smeri sever-jug.
47. člen
J6 S2/2 Moste
– Prosto stoječi pomožni objekti niso dopustni.
V celotnem območju naj individualna gradnja sledi morfološkim značilnostim vaških območij v občini Žirovnica. Jugozahodni del parcele 921 naj ostane nepozidan. Pri razširitvi ceste za dostop oziroma dovoz v dolino Završnice in SV del Most se ob urejanju cestišča nivo cestišča ne sme višati.
48. člen
J6 S2/4 Moste
– Mline in žage v soteski Završnice je potrebno ohranjati. V soteski zahodno od železniškega mostu so dopustne hrupne dejavnosti, novogradnje stanovanjskih objektov niso dopustne.
– V smeri pogledov z juga na cerkev sv.Martina, označenih v grafičnih prikazih, niso dopustne novogradnje in nadzidave objektov, dozidave so dopustne le v smeri proč od cerkve.
49. člen
J6 S3/2 Žirovnica
– V območju križišča magistralne ceste s cesto proti Zabreznici oziroma Begunjam so na parcelah št. 22/2, 22/3, 22/4 in 22/5 dopustne postavitve objektov zgolj za namene terciarnih in kvartarnih dejavnosti, vendar tako, da se ohranijo pogledi na cerkev sv. Marina.
50. člen
J6 S5 Zabreznica
– Nadzidave stanovanjskih blokov niso dopustne.Pri rekonstrukciji strehe je dopustna ureditev mansardnih stanovanj.
– V nizu objektov ob cesti med regionalno cesto in vaškim trgom je potrebno ohranjati značilno orientacijo objektov v smeri severozahod-jugovzhod ter podedovano gradbeno črto.
– Za objekt na parceli št. 32/105 k.o. Doslovče niso dopustne dozidave, nadzidave, postavitve pomožnih objektov in postavitve ograj, dopustna je zasaditev žive meje do višine1,5 m.
50.a člen
J6/Z1 Breznica – upravni center
Do izvedbe občinskega lokacijskega načrta so na območju dopustni posegi v skladu z določbami 12. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98). Ohranjati je treba obstoječo vegetacijo.
Pri izdelavi občinskega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– območje je treba zasnovati kot odprti javni prostor parkovnega značaja za objekte Občina, cerkev, pokopališče, poslovilne vežice, kulturni dom, Janšev čebelnjak;
– območje je treba zasnovati tako, da se ohrani poglede na obstoječi rob naselja, ki ga ne smejo zakrivati nove zasaditve in objekti, vključno s spomeniki, reklamnimi tablami in drugimi enostavnimi objekti;
– območje je treba zasnovati tako, da se poleg utrjenih površin predvidi tudi zelene površine ter da se v čim večji meri ohrani obstoječo vegetacijo, predvsem dele visokodebelnih sadovnjakov;
– glede na to, da se območje nahaja v območju Natura 2000, zato je treba izvesti presojo sprejemljivosti prostorskega akta oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo, kot je določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
51. člen
J6 S6 Breznica
– Na parcelah št. 32/ 73 in 32/ 74 je dopustna razširitev pokopališča ali ureditev javnih zelenih površin.
– Potrebna rekonstrukcija ceste Žirovnica-Breznica se mora odmakniti od zidu pokopališča, da bo možna ureditev peš oziroma kolesarske steze in potekati tako, da se izboljša preglednost ovinka pred cerkvijo.
– Na parcelah št. 73 in 74 južno od ceste Žirovnica-Breznica ni dopustna nova gradnja.
52. člen
J6 S8/3 Smokuč – novi del
Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov je dopustna za:
– spremljajoče dejavnosti, razen gostinstva, ki ni dovoljeno, kvartarne dejavnosti, proizvodne dejavnosti – vse pod pogojem, da so vse te dejavnosti mirne in nemoteče za okolje, ne povzročajo dodatnega hrupa in onesnaževanja okolice, vode, zraka in tudi ne dodatne prometne obremenitve in se opravljajo v notranjosti objektov ter ne presegajo površine 200 m²;
– počitniška stanovanja (novogradnja počitniških hišic niso dopustne).
Obvezna je smer slemena vzporedno s pobočjem in naklon strešin 35º.
Kritina je cementni strešnik.
Ograje so dopustne le kot živa meja, visoka največ 0,8m.
Posek zdravih avtohtonih dreves ni dopusten.
53. člen
J6 S9 Rodine
Na parceli št. 1062 in 1683/1 k.o. Doslovče je dopustna le razširitev pokopališča. Zid pokopališča mora biti izveden sorodno zidu okrog parcele št. 1063 k.o. Doslovče.
Na parceli št. 1063 k.o. Doslovče niso dopustne gradnje novi objektov.
Prostor s pogledi z jugozahodne strani na cerkev sv. Klemena je nezazidljiv.
Za ureditveno enoto e+ veljajo naslednje določbe:
a) Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov je dopustna za:
– spremljajoče dejavnosti, razen gostinstva, ki ni dovoljeno, kvartarne dejavnosti, proizvodne dejavnosti – vse pod pogojem, da so vse te dejavnosti mirne in nemoteče za okolje, ne povzročajo dodatnega hrupa in onesnaževanja okolice, vode, zraka in tudi ne dodatne prometne obremenitve) in se opravljajo v notranjosti objektov ter ne presegajo površine 200 m²;
– počitniška stanovanja (novogradnja počitniških hišic niso dopustne).
b) Obvezna je smer slemena vzporedno s pobočjem in naklon strešin 35º.
c) Ograje so dopustne le kot živa meja, visoka največ 0,8 m.
d) Posek zdravih avtohtonih dreves ni dopusten.
54. člen
J6 S10 Breg
– Pri cerkvi sv. Radegunde na sosednjih mejnih parcelah niso dopustne dopolnilne gradnje objektov in nadzidave, dozidave so dopustne le v smeri od cerkve.
– Posegi preko zahodnega roba vasi, ki bi vplivali na naravno podobo terase in na gozdni rob, niso dopustni.
54.a člen
J6/R4 Breg – igrišče
– Za območje je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se zasnuje celovito parkovno ureditev z igralnimi in športno rekreacijskimi površinami.
– V čim večji meri je treba ohranjati obstoječo drevesno vegetacijo s podrastjo. Dovoljen je le higienski posek in čiščenje rastja v obstoječih mejicah. Pri gradbenih delih je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje obstoječih dreves.
– Pri zasnovi zasaditve in umeščanju programov je treba upoštevati poglede proti odprti krajini.
– Omogoči se navezava na okoliške pešpoti. Prost dostop na območje igrišča se omogoči preko ene od zazidljivih parcel med območjem igrišča in ceste.
– Grajeni in tlakovani del ureditve naj se umesti na rob obstoječega naselja.
– Pri umeščanju programov naj se upošteva ustrezne odmike ali načrtuje druge ukrepe, za čimbolj nemoteč odnos do sosednjih zemljišč z obstoječimi stanovanjskimi objekti.
54.b člen
Z – x ČN Breg
Območje je namenjeno izključno za gradnjo centralne čistilne naprave za Občino Žirovnica, ki vključuje odprte bazene za čiščenje odpadne vode, pokrite objekte za obdelavo blata in objekt uprave in vzdrževanja.
Dokončno zasnovo odvajanja odpadnih in fekalnih voda ter zasnovo ureditve ožjega območja čistilne naprave se opredeli v strokovnih osnovah za projektno dokumentacijo. Pri izdelavi strokovnih osnov in projektne dokumentacije se upošteva Programsko zasnovo, ki je sestavni del Sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Jesenice za Občino Žirovnice (UVG, št. 22/04).
Zaradi lege v območju naravne vrednote (NV št. 268 – Sava Dolinka; lehnjakotvorno povirje) je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebno pridobiti hidrogeološko mnenje o možnih vplivih na bližnja povirja.
Oblikovanje tehnoloških objektov mora izhajati iz tehnologije in funkcije posamezne stopnje, vendar naj bodo posamezni objekti oblikovani tako, da celota predstavlja oblikovno, usklajeno, zaključeno celoto. Vsi objekti, tako tehnološki kot tudi drugi naj izpričujejo vrednote in dogajanja sodobne arhitekture z upoštevanjem specifičnosti lokalne tipike gorenjske arhitekture.
Objekti, napeljave, naprave in oprema naj bodo umeščeni v prostor tako, da bodo predstavljali čim manjšo vizualno motnjo v prostoru. Robovi platoja CČN naj ostanejo čim bolj porasli z obstoječim drevjem, ki naj se po možnosti ohranja tudi med posameznimi objekti.
55. člen
J6 S11 Vrba
– Na parceli št. 627 dozidave niso dopustne v smeri proti jugu.
– Na parceli št. 1165 dozidave v smeri proti cerkvi sv. Marka niso dopustne.
– Potrebno je varovanje in ohranjanje vaške lipe s kamni. Potrebno je varovanje in ohranjanje vaške lipe s kamni. Prepovedano je poškodovati, spreminjati rastiščne pogoje in obstoječo osončenost vaške lipe. Na vse dele drevesa je prepovedano postavljati ali obešati tuja telesa in graditi stalne objekte na območju rastišča. Sanacija vaške lipe v Vrbi naj poteka v sodelovanju z zavodom RS za varstvo narave.
V odprti prostor vasi, v njegove tlorisne značilnosti, zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, opremo in spominske plošče so dovoljeni le posegi, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno – varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Novogradnje in nadomestne gradnje znotraj naselja morajo ohraniti značaj vaškega naselja. Velikost objektov ne sme presegati tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječih stavb. Prevladujoči so pravokotni tlorisi z dvokapnimi strehami, dovoljena je izvedba klasičnih strešnih odprtin s kukrli in na plašč (trikotne in pravokotne niso dopustne), strešne odprtine ne smejo presegati tretjino dolžine strehe, kritina je obvezno siva, pri oblikovanju fasad je obvezna uporaba tradicionalnih materialov (ometi, les). Fasade morajo biti beljene v svetlih, pastelnih tonih.
Za vplivno območje spomenika velja, da v njegovem južnem in vzhodnem delu ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. V območju je treba ohranjati potrebno obstoječo parcelacijo, živico med Vrbo in Zabreznico, kozolce, sadovnjake in posamezna drevesa. Dejavnosti, ki za svoje izvajanje zahtevajo večje pokrite površine, kot so povprečne površine stanovanjskih objektov, niso dopustne.
56. člen
J6/R1 GO Golf
Severni del ureditvenega območja je namenjen za širitev obstoječega golf igrišča Bled z 9 luknjami. Zasnova igrišča mora upoštevati obstoječo prostorsko strukturo, navezavo na stična območja in značilnosti avtohtonih vegetacijskih sestojev. V čim večji meri je treba ohranjati obstoječe mejice. Pri gradbenih delih je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje obstoječih dreves. Peščene ovire se oblikuje iz gradiva, ki se nahaja v dotičnem območju. Za zasaditve se praviloma ne uporablja tujerodnih rastlinskih vrst. Upoštevati je treba sprehajalne poti zunaj nevarnega območja ter lokalne turistične rekreacijske potrebe.
Južni del območja Z-x GO, parcele št. 1135/6, 1135/7 in 1135/8 k.o., je namenjen za obstoječe objekte uprave igrišča in vzdrževalnih dejavnosti ter za gradnjo novega objekta poslovno apartmajskega tipa s potrebnimi spremljevalnimi programi, tehničnimi in pomožnimi prostori ter garažnimi površinami v kletni etaži. Pred Izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor je treba izdelati celovito urbanistično, arhitekturno in krajinsko arhitekturno idejno zasnovo območja, v kateri se upošteva naslednje usmeritve:
– območje se zasnuje kot funkcionalno in oblikovno skladno celoto;
– novi poslovno apartmajski objekt se locira zahodno od dovozne ceste do Kraljeve hiše, z zadostnim odmikom od ježe Save Dolinke, tako da se z gradnjo ne posega v brežino;
– višina objekta je največ P + 1 + 2M oziroma tolikšna, da le ta ni viden s ceste proti Bledu;
– pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva načela oblikovanja stavbnih mas in elementov, materialov in barv, ki so značilni v tem delu prostora, s tem da naj zasnova odseva tudi sodobni duh časa;
– pri krajinsko arhitekturnem oblikovanju območja se upošteva obstoječo oblikovno zasnovo celotnega golf igrišča, s tem da naj zasnova odseva tudi sodobne principe oblikovanja in materiale ter posebnosti ambientov;
– pri zasnovi se upošteva kulturno varstvene usmeritve pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na severovzhodnem delu območja Z-x GO, na stavbnem zemljišču parcele št. 1135/3 k.o. je dopustna le postavitev objektov za potrebe vzdrževanja športnih in rekreacijskih površin.
57. člen
J6 R2 Završnica
– V času prireditev je dopustna postavitev začasnih objektov in naprav, ki pa jih je potrebno odstraniti takoj po zaključku prireditve.
– Dopustne so le ureditve za rekreacijske dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti ravni hrupa, kot jih za I. stopnjo varstva določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
– Na območju je ob obstoječi cesti dopustno urediti površine za parkiranje osebnih vozil, ki morajo biti zasnovane tako, da se v čim večji meri vključujejo v naravno okolje in hkrati zadoščajo pogojem za varstvo okolja.
– Vzhodni del območja, z oznako Z- x MHE, parcela 62/5 k.o. Žirovnica, je namenjen za postavitev male hidroelektrarne Bukovje. Pri lokaciji objekta je dopustno odstopanje, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehničnih, geoloških in hidroloških razmer ugotovi, da je primernejša lokacija na sosednjem zemljišču s parc. št. 62/4 k.o. Žirovnica. S prestavitvijo se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
– Objekt MHE je dopustno zasnovati kot dvo namenski objekt z gostinsko ponudbo, v sklopu katerega se locira tudi sanitarne prostore za obiskovalce celotnega območja. V primeru dvo namenskega objekta le ta ne sme biti lociran na vodnem in priobalnem zemljišču. Okvirne tlorisne dimenzije objekta so 6,50 x 7,00 m. Objekt je največ P + M, vzdolžno zasnovan, s simetrično dvokapnico, krito z drobno strukturno strešno kritino cementno sive do temno sive barve.
– Za umestitev MHE Bukovlje se na podlagi predhodnih meritev pretokov določi ekološko sprejemljiv pretok, katerega količina se zaradi ohranjenosti odseka poveča za 20%.
58. člen
J6 R3 Skakalnice Završnica
– Z ureditvami ni dovoljeno sprožiti erozijski procesov. Vse naprave morajo biti izvedene tako, da tudi njihova uporaba ne povzroča erozije.
– Dopustne so le ureditve za rekreacijske dejavnosti, kine presegajo mejnih vrednosti ravni hrupa, kot jih za I. stopnjo varstva določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
– V času prireditev je dopustna postavitev začasnih objektov in naprav, ki pa jih je potrebno odstraniti takoj po zaključku prireditve.
59. člen
Pašniki na Rebri
– Potrebno je ohranjanje kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa skupine dreves nad Zabreznico in nad Smokučem ter gozdiček na terasi med Doslovčami in Smokučem.
60. člen
Pobočja Stola in Belščice
Na pobočjih Stola in Belščice so dopustna le zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sanitarna sečnja. Na zazidanih stavbnih zemljiščih so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter odstranitve obstoječih objektov in naprav.
60.a člen
Območje Ajdna in Rodine
Območji Z-x k Rodine in Z- x k Ajdna je dopustno urediti tako, da se ustrezno predstavi kulturno dediščino.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98) vsebuje naslednje končne določbe:
61. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za vasi pod Stolom-planska celota J6 (Uradni list RS, št. 15/91) in tiste določbe prostorskih ureditvenih pogojev za območje planinskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni list RS, št. 15/91), ki se nanašajo na planinske celote J2, J3 in J5.
62. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Jesenice, pristojnem za urejanje prostora, in pri krajevnih skupnostih Planina pod Golico, Javornik Koroška-Bela in Žirovnica.
63. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
64. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/01) vsebuje naslednje uvodne in končne določbe:
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98) za Občino Žirovnica.
Spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice se nanašajo samo na tekstualni del odloka (besedilo odloka) in veljajo le za Občino Žirovnica.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v občini Jesenice za občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 71/05) vsebuje naslednje uvodne in končne določbe:
1. člen
(podlaga za prostorsko ureditvene pogoje)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/04) sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/01).
(2) Spremembe in dopolnitve je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d. Ljubljana, pod št. naloge 5692.
2. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev)
(1) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve odloka, ki se nanašajo na Mejo območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, Skupne pogoje za posege v prostor in Posebne določbe za posege v prostor. Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:5000 in so prikazane na 12 listih.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v Spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
(3) Spremembe in dopolnitve veljajo le za Občino Žirovnica.
31. člen
(končne določbe)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.