Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006

Kazalo

157. Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih prosto živečih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba, stran 429.

Na podlagi prvega odstavka 21. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04 in 84/05) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih prosto živečih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba
1. člen
(1) Ta pravilnik določa posege in dejavnosti, ki vznemirjajo in bistveno posegajo v življenjske procese zavarovanih prosto živečih vrst ptic (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste ptic), na območju Kraškega roba kot pomembnem delu njihovega življenjskega prostora, in ureja prepovedi ter omejitve izvajanja teh posegov in dejavnosti.
(2) Ta pravilnik se nanaša zlasti na naslednje zavarovane vrste ptic: planinski orel, sokol selec, velika uharica in puščavec.
2. člen
(1) Območje Kraškega roba obsega območje naravnih skalnih apnenčastih sten (v nadaljnjem besedilu: apnenčaste stene), ki se raztezajo od državne meje z Italijo pri Ospu in Socerbu proti jugovzhodu do državne meje s Hrvaško pri Mlinih in Rakitovcu. Na spodnjem delu poteka meja območja od Kala na italijanski meji, kjer se od nje loči v smeri proti Ospu, nadaljuje po robu doline Osapske reke do Stare Gabrovice, Črnega Kala in naprej proti Bezovici, kjer se priključi cesti proti Podpeči. Od tu se spusti do železniške proge pod Svetim Štefanom in poteka po njej do Dola pri Hrastovljah, nato pred tunelom prečka progo in se pri Velikem Gradežu obrne proti zahodu na Kuk. Meja se nadaljuje po grebenu severovzhodno nad naseljem Smokvica do Vrh Križa, kjer se spusti v Smokavsko valo, prečka cesto Gračišče–Smokvica in se po njenem odcepu nadaljuje proti Brgotu, naprej pa po cesti Gračišče–Mlini vse do meje s Hrvaško. Na zgornjem robu območje meji na Zgornji kras, nato meja pri naselju Kastelec prečka cesto Črni Kal–Kozina in se nadaljuje proti Gabru. Po robu Srednjega Krasa in Velikega Krasa mimo Črnotič se nadaljuje po celotnem zgornjem robu stene pri Gardišču in naprej mimo Praproč na Škrbino, Jampršnik, Kameniščik čez Gradišče na Lipnik, Kavčič in do državne meje.
(2) Za gnezdenje zavarovanih vrst ptic iz drugega odstavka prejšnjega člena so na območju iz prejšnjega odstavka manj pomembne naslednje apnenčaste stene: Mišja peč, Stena nad vasjo, Babna, Velika stena nad Ospom, razen njenega desnega dela, Črnikalska stena, Stena med naseljema Črni Kal in Loka.
(3) Meja območja iz prvega odstavka tega člena je določena na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:50.000, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
(4) Meje apnenčastih sten iz drugega odstavka tega člena so določene na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1: 5.000, ki sta kot prilogi 2a in 2b sestavni del tega pravilnika.
(5) Temeljni topografski načrti iz prejšnjih dveh odstavkov se v izvirniku hranijo in so na vpogled na ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Kopije teh načrtov se hranijo in so na vpogled tudi na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave ter na Upravni enoti Koper.
3. člen
(1) Na območju iz prvega odstavka prejšnjega člena je v apnenčastih stenah prepovedano:
– plezati in se kakorkoli drugače zadrževati v ali izven obstoječih plezalnih smeri,
– nadelavati in označevati nove plezalne smeri, kar pomeni zabijati kline v apnenčasti steni izven obstoječe plezalne smeri, in označevati nove planinske pešpoti, brez predhodnega soglasja ministrstva.
(2) Na območju iz prvega odstavka prejšnjega člena je prepovedano:
– v desnem delu apnenčaste stene Velika stena nad Ospom dostopati do stene iz južne strani,
– v apnenčasti steni Podpeška stena uporabljati planinsko plezalno pot iz Podpeči na Vrh stene,
– v apnenčasti steni Štrkljevica uporabljati planinsko pešpot med Zanigradom in Podpečjo, ki vodi ob vznožju apnenčaste stene Štrkljevice, in
– v apnenčasti steni Veli Badin uporabljati planinsko pešpot pod zahodnim delom apnenčastih sten Velega Badina in Kroga ter plezalno pot čez steno.
(3) Ne glede na prepovedi iz prve alinee prvega odstavka tega člena je dovoljeno plezati in se kakorkoli drugače zadrževati v ali izven obstoječih plezalnih smeri tekom celega leta v apnenčastih stenah iz drugega odstavka prejšnjega člena ter v desnem delu apnenčaste stene Velika stena nad Ospom v predelu levo od smeri Italijanska in na njej.
(4) Ne glede na prepovedi iz druge alinee prvega odstavka tega člena je v apnenčastih stenah iz drugega odstavka prejšnjega člena ter v desnem delu apnenčaste stene Velika stena nad Ospom v predelu levo od smeri Italijanska in na njej dovoljeno vzdrževati obstoječe plezalne smeri, kar pomeni zabijati kline v apnenčasti steni v obstoječi plezalni smeri.
(5) Ne glede na prepovedi iz druge alinee prvega odstavka tega člena je brez predhodnega soglasja ministrstva dovoljeno nadelavati in označevati nove plezalne smeri tekom celega leta v stenah iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je apnenčasta stena Velika stena nad Ospom na desno zamejena s smerjo Medo.
(6) Ne glede na prepovedi iz druge alinee prvega odstavka tega člena se brez predhodnega soglasja ministrstva lahko spelje in označi:
– novo planinsko pešpot ob apnenčasti steni Štrkljevica tako, da poteka mimo te stene,
– novo planinsko pešpot v apnenčasti steni Veli Badin tako, kot da poteka do največjega spodmola, nato pa z obvozom mimo naravnega mosta in se nadaljuje za robom te stene.
(7) Posegi v naravo iz prejšnjih dveh odstavkov se ne štejejo za posege v naravo, katerih izvedba bi lahko pomembno vplivala na zavarovane vrste ptic v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovana območja.
(8) Območje desnega dela apnenčaste stene Velika stena nad Ospom iz tretjega odstavka tega člena in desni del območja apnenčaste stene Velika stena nad Ospom iz četrtega odstavka tega člena sta shematsko prikazani na kartah, ki sta kot prilogi 3a in 3b sestavni del tega pravilnika.
4. člen
Območje Kraškega roba se označi v naravi z znaki v skladu s predpisom, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot, v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.
5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja eno leto.
Št. 007-01-126/2005
Ljubljana, dne 22. decembra 2005
EVA 2005-2511-0170
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor