Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/1994 z dne 16. 12. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/1994 z dne 16. 12. 1994

Kazalo

2830. Odlok o zazidalnem načrtu Tovarna zdravil Krka Novo mesto, stran 4447.

Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je Skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 1. 12. 1994 sprejela
O D L O K
o zazidalnem načrtu Tovarna zdravil Krka Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjen 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86 in 3/90), družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme zazidalni načrt Tovarna zdravil Krka Novo mesto. Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. pod št. ZN-38/93 v novembru 1994.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Meja območja zazidalnega načrta poteka od križišča magistralne ceste M 4 (parc. št. 1125/3) ob useku predvidene severne obvozne ceste in sicer preko parcele št. 992/41, nato po zunanjem robu parcele št. 992/42 v k.o. Bršljin ter preko parcel št. 750,749, 748, 830 pot, 743, 78 pot, 76, 74, 73, 79 pot in 70, se nato obrne in ob poti št. 72 vse k.o. Novo mesto, nato poteka do južnega vogala ograje merilno-regulacijske postaje Novo mesto. V nadaljevanju prečka pot št. 7736 in poteka preko parcel št. 889/1, 889/3, 889/6 pot, 872/1, 872/3, 894/1, 894/2 in 929/2 ter se nato obrne proti jugovzhodu in prečka pot s parc. št. 1127/1 ter parcele št. 989/3, 989/1, 989/2, 990/7, 990/9, 990/20, 990/16, 990/17, 990/30, 990/18 in 990/19. Ob magistralni cesti M 4 se obrne v smeri mesta in poteka po njenem zunanjem robu, jo nasproti industrijske čistilne naprave prečka in poteka ob zunanjem robu njene parcele s št. 1000/9 do reke Krke. Nadaljuje se po njeni brežini, nato pa poteka ob zunanjem robu parcele št. 1000/6 do magistralne ceste in ob njenem zunanjem robu do križišča in nato do izhodiščne točke, vse k.o. Bršljin.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno proizvodnji trdnih in tekočih zdravilnih učinkovin, kozmetičnih preparatov, razvojno-inštitutskim dejavnostim, upravi in administrativnim službam podjetja, tehničnim in servisnim dejavnostim ter prometnim, komunalnim in drugim ureditvam, potrebnim za funkcioniranje proizvodnje.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
A. Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja:
Celotno industrijsko območje naj se ureja kot zaključena prostorska enota v grajeni strukturi Novega mesta oziroma na meji grajene strukture s kmetijskimi nepozidanimi površinami, ozko namenjena osnovni proizvodni dejavnosti. Velika pozornost mora biti namenjena stičnim območjem, kjer so obravnavane ureditve v neposrednem ali posrednem stiku z grajeno strukturo bivalnega okolja oziroma z odprtimi površinami.
Koncept ureditve: Kompleks mora imeti videz urejene, visoko razvite, pa tudi ekološke in okolju prijazne proizvodnje. Zato je treba ohranjati kvalitetne prostorske značilnosti ter se jim s pozidavo čimbolj prilagajati, veliko pozornost pa posvetiti ureditvi nepozidanih površin in mejnih območij z mestom. Oblikovanje predvidenih objektov naj bo podrejeno obstoječim objektom v tovarniškem kompleksu, ki so ustrezni tako oblikovno kot funkcionalno.
Urbanistična ureditev: Kompleks naj ima čitljivo tlorisno shemo: vzdolž magistralne ceste in severne obvoznice naj bosta oblikovani dve dokaj sklenjeni fasadi (sestavljeni iz različnih tovarniških objektov), na severozahod in severovzhod pa naj se pozidava sprosti (naj ne tvori sklenjene linije).
5. člen
B. Urbanistično-arhitekturni pogoji za objekte:
6. člen
Oblikovanje objektov naj bo enostavno in poenoteno po celotnem območju. Tlorisni gabariti objektov so določeni predvsem glede na funkcionalne zahteve posameznega proizvodnega procesa, višinski gabariti pa delno tudi, delno pa morajo upoštevati zahteve lokacije in se prilagajati dejstvu, da fasade (pogledi na kompleks) vzdolž posameznih cest mejijo na ostale dele mestne strukture.
Zunanje fasade tovarniškega območja morajo biti zato usklajene s pogoji, ki veljajo za urbanistično arhitekturno oblikovanje mesta.
Maksimalni višinski gabarit, do katerega lahko sežejo objekti, je določen z absolutno koto in znaša 206 m.n.v. Nad to koto so dovoljeni le manjši valumni kot dimniki, strojnice dvigala ali drugi funkcionalni elementi objektov.
Objekti naj bodo, kljub različni notranji organizaciji, oblikovani sorodno:
fasade naj bodo svetle, morebitne členitve fasadnega plašča naj bodo v vertikalno-horizontalnem rastru, v enakem rastru naj bodo oblikovane tudi odprtine, vhodi in drugi fasadni elementi,
strehe naj bodo enotne, temne (lahko v odtenkih od temne do svetle sive barve),
vsi objekti "na tovarniškem dvorišču" naj bodo poenoteni v proporcih volumnov in členitvi fasad, po oblikovanju in uporabi materialov.
7. člen
C. Pogoji za zunanje in druge ureditve:
Oblikovanje zunanjih površin naj se prilagaja oblikovanju objektov in naj bo poenoteno. Kjer bo relief ali bodo druge značilnosti prostora bistveno predrugačene, je treba teren sanirati ali ga preoblikovati v funkcionalne in urejene zunanje površine. Pri tem niso dovoljeni visoki oporni zidovi, primernejši so bolj zložni višinski prehodi terena. Stično območje s stanovanjsko sosesko je treba zavarovati z estetsko oblikovano ograjo in zelenim tamponom, stično območje z mestno strukturo pa oblikovati mestotvorno.
Morebitna betonska ograja naj bo strukturirana oziroma rastrirana (kot fasade), predvsem pa naj bo med ograjo in javnim prostorom zeleni pas (listnato drevje). Zunanje ureditve na stiku z javnimi površinami naj se prilagodijo mestni urbani opremi.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
8. člen
Cestno omrežje:
Uvozi:
Območje urejanja se priključuje na magistralno cesto M 4 preko dveh priključkov. Obstoječi dovoz v tovarniško območje z magistralne ceste M 4 se po izgradnji severne obvozne ceste zmanjša s štirih na dva pasova širine 4 m in služi le kot servisni in peš dostop. Uvoz v upravni del tovarniškega območja ostane nespremenjen. Drugi priključek na magistralno cesto služi le kot interventni uvoz v območje.
Dovoz za tovorni promet se po izgradnji severne obvozne ceste izvede preko križišča pri MRP Novo mesto.
Notranje ceste:
Cestni sistem znotraj tovarniškega območja sestavljajo napajalni industrijski cesti, industrijske ceste ter požarne in dostopne ceste. Računska hitrost napajalnih industrijskih ter industrijskih cest je 30 km/h, požarnih in dostopnih pa 15 km/h. Osna obremenitev vseh cest je 25 ton.
Napajalni industrijski cesti (cesta 2-2 in 5-5) sta širine 2x3 m s hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankinama po 0,50 m.
Industrijske ceste (cesta 3-3, 4-4 in 6-6) so širine 2x3 m s hodnikom za pešce širine 1,60 m in obojestransko bankino, širine 0,50 m.
Zunanje ceste:
Magistralna cesta M 4 se rekonstruira in je širine 2x3,50 m z obojestransko kolesarsko stezo širine 1,60 m in hodnikoma za pešce širine po 1,60 m ter bankinama po 0,50 m. V območju križišča s predvideno severno obvozno cesto je potrebno izvesti razvrstilna pasova za levo in desno zavijanje širine 3,25 m. Skupni prečni profil ceste je 20,90 m. Računska hitrost je 60 km/h.
Sedanjo lokalno cesto ob severnem delu industrijskega območja je potrebno prestaviti. Kot cesta, označena z 1-1, ima značaj mestne napajalne ceste za dostop v predel stanovanjskega območja Ločne. Izvede se širine 2x2,75 m z bankinama po 0,50 m. Računska hitrost je 50 km/h, osna obremenitev pa 25 ton.
Severno ob cestnem telesu ceste 1-1 se predvidi poljska pot širine 3 m za dostope na zaledna kmetijska zemljišča.
Peš in kolesarski promet:
Za povezavo med proizvodnim in upravnim delom tovarne se izvede podzemni hodnik za pešce. V tovarniškem območju se loči peš promet od ostalega s hodniki za pešce.
Ob magistralni cesti se dodatno predvidi obojestranska kolesarska steza.
Parkirišča:
Parkiranje za potrebe zaposlenih in obiskovalcev je na obstoječih parkirnih mestih pri upravni stavbi. Ob povečanju števila zaposlenih je potrebno zgraditi parkirno hišo. Izvede se jo kot podzemni objekt v dveh etažah, s čimer se v končni fazi zagotovi približno 300 novih parkirnih mest. Nad parkirno hišo se na nivoju terena izvedejo odprta parkirišča.
Avtobusno postajališče ob vhodu v obstoječi tovarniški kompleks se premakne nasproti sedanjemu postajališču na levi strani magistralne ceste pri čistilni napravi.
9. člen
Oskrba s pitno, tehnološko in požarno vodo:
Za oskrbo območja s pitno vodo se ohranja sedanji priključek na primarni cevovod AC 500 Družinska vas - Novo mesto. V območju urejanja se za ustrezno oskrbo obstoječih in predvidenih novih objektov z vodo izvede rekonstrukcija dotrajanih delov cevovoda in delov cevovoda s premajhnimi kapacitetami. Pitno vodo je dovoljeno uporabljati le za sanitarne namene. Nove priključitve objektov je potrebno izvesti preko kontrolnih vodomernih jaškov.
Tehnološko hladilno in požarno vodo se zajema iz reke Krke iz obstoječega zajetja. Tehnološko vodo se uporabi tudi za pripravo biološko čiste in demineralizirane vode.
Kapaciteta črpališča je 2x55 l/s, kar zadostuje za istočasno gašenje na dveh mestih požara.
10. člen
Kanalizacija:
Kanalizacija je zgrajena v ločenem sistemu. Vse fekalne vode se preko obstoječe kanalizacije odvajajo v industrijsko (interno) čistilno napravo, kjer mora biti pred izpustom v reko Krko izvedeno biološko čiščenje vode.
Odpadne tehnološke vode je potrebno v objektu predčiščenja odpadnih voda delno predčistiti do stopnje, ki jo zahteva delovanje čistilne naprave.
Meteorne vode se preko obstoječega in novega izpusta pri komunalni čistilni napravi spuščajo v reko Krko. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj hladilne vode in vode s streh in drugih odprtih površin ter meteorne vode s cest, parkirišč in platojev preko lovilcev olj in maščob.
Za odvod zalednih vod se predvidi meteorna kanalizacija v cesti 3-3.
Za koriščenje tehnološke vode iz reke Krke si mora investitorka pridobiti koncesijo.
11. člen
Energetsko omrežje:
Za oskrbo območja z električno energijo se uporabijo obstoječe energetske naprave.
Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi v kabelski kanalizaciji ter na energetskih mostovih. Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava.
Za izvedbo predvidenega 110 kV daljnovoda kot zanke med RTP Gotna vas in RTP Bršljin je potrebno v elektrokabelski kanalizaciji zagotoviti ustrezno število prostih cevi.
12. člen
Plinovodno omrežje:
Sekundarni plinovod se navezuje preko MRP Novo mesto na obstoječe plinovodno omrežje.
Za oskrbo objektov s plinom pritiska 1 bar se zgradi oddorirna postaja in sekundarno plinovodno omrežje. Razvod plinovoda se predvidi po energetskem mostu.
Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 200 m zaščitnem pasu magistralnega plinovoda M 4/2 do MRP Novo mesto je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji upravljalca plinovodnega omrežja.
V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljalca plinovoda.
V cestnem telesu ceste 1-1 se predvidi mestni plinovod za smer Ločna-Mačkovec.
13. člen
TT omrežje in zveze:
Obstoječo kabelsko kanalizacijo je potrebno ohraniti, za potrebe novogradenj se izvedejo novi razvodi v kabelski kanalizaciji in energetskem mostu. Zračne linije je potrebno kablirati. Za optimalizacijo tt omrežja je v obstoječo kabelsko kanalizacijo med GATC Novo mesto in tovarniškim območjem uveden optični kabel.
Predvidi se dodatna zaščita obstoječih tk vodov ob magistralni cesti s kineto in kabelsko kanalizacijo. Za zaščito se izdelajo posebni projekti, ki jih predhodno potrdi upravljalec tk omrežja.
14. člen
Energetski most:
Za transport tople vode in pare, hladilne vode, rečne in demi vode, dušika, zemeljskega plina (2 cevovoda), oskrbe objektov z električno energijo in telefonskih linij ter komprimiranega zraka se izvede energetski most.
Energetski most se izvede iz jeklene škatlaste konstrukcije s prečkami na 6 m, cevi večjih premerov pa so podprte na razdalji 6 m. Spodnji rob mostu je od tal dvignjen najmanj 4,5 m. Svetla dimenzija mostu je 2,3x2,5 m. Most se opira na stebre v medsebojni razdalji od 18-28 m. Po sredini je most prehoden za montažo in transport.
15. člen
Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovcu. Odpadki, ki imajo značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Lužnice:
Lužnice, ki vsebujejo aceton, isopropanol, butanol, etanol, metanol in halogenirani ogljikovodiki, njihova količina in vrsta pa se zaradi narave proizvodnje spreminja, se morajo regenerirati in uporabiti v proizvodnji.
Posebni odpadki:
Do določitve končne dispozicije se posebni odpadki shranjujejo v samem industrijskem območju pod posebnim režimom, v za to predvidenem skladišču ob energetskem objektu.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
16. člen
Varstvo pred hrupom:
V območju zazidalnega načrta ravni hrupa ne smejo presegati dovoljenih ravni za industrijsko območje, v stičnem delu industrijskega s stanovanjskim območjem pa ravni hrupa za stanovanjsko območje.
Za zmanjšanje ravni hrupa izven industrijskega območja je potrebno izvesti naslednje ukrepe:
– zamenjati dotrajane ventilacijske naprave,
– ventilacijske naprave in druge izvore hrupa je potrebno usmeriti v notranjost industrijskega območja,
– izvesti pasivne protihrupne zaščite z zeleno bariero visokoraslega drevja in protihrupno oblikovano ograjo na delu, kjer je širjenje hrupa na nivoju ostalih objektov,
– izvesti protihrupne stene pri obstoječih ventilatorjih.
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).
17. člen
Varstvo zraka:
Onesnažen zrak je potrebno filtrirati preko mokrih filtrov, onesnaženo vodo pa kanalizirati v tehnološko kanalizacijo. Odvodna mesta morajo biti 1m nad najvišjo točko strehe in postavljena tako, da ne bo prišlo do mešanja med vsesovanim in izpušnim zrakom. Izpuhi morajo biti obrnjeni v industrijsko območje.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z odlokom o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88).
18. člen
Varstvo voda:
V vodotok je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah.
Sedanje prekomerno onesnaženje reke Krke z odpadnimi vodami, ki vsebujejo cink in amonijev ion, mora investitorka zmanjšati na dovoljeno raven.
19. člen
Investitorka je dolžna tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
20. člen
Zaradi kraškega terena je potrebno opraviti geomehanske raziskave in določiti način temeljenja.
VI. TOLERANCE
21. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna pri tlorisnih gabaritih in sicer zgolj v zmanjšanju le-teh, pri čemer se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest ter struktura zazidave in namembnost objektov.
Sprememba tehnologij ne sme preseči mejnih emisij v okolje, določenih v predhodnih členih tega odloka.
VII. FAZNOST GRADNJE
22. člen
Skladno s faznostjo gradnje objektov, opredeljene v 5. členu tega odloka, se morajo zgraditi ustrezni deli cestnega sistema in pripadajoča komunalna in druga infrastruktura ter izvesti zunanje ureditve ter tisti posegi, ki bodo zagotavljali omejitve emisij v okolje.
Ukrepi za zmanjšanje emisij v okolje, ki nastajajo pri obratovanju obstoječih objektov in presegajo z zakonom določene mejne količine, je potrebno izvesti v prvi fazi izvajanja tega zazidalnega načrta, najkasneje pa v dveh letih od sprejetja tega odloka.
VIII. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi oziroma drugi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
24. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
25. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-55/94
Novo mesto, dne 1. decembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine
Novo mesto
Franci Koncilija l. r.