Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/1997 z dne 19. 9. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/1997 z dne 19. 9. 1997

Kazalo

2927. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996, stran 4845.

Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000, dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) in 19. člena statuta Občine Videm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95, Uradni list RS, št. 23/97) je Občinski svet občine Videm na seji dne 5. 9. 1997 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Videm spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990, dopolnjenega leta 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94).
2. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990, dopolnjenega leta 1994, za območje Občine Videm so naslednje:
– v točki 5.1.17., to je območje Krajevne skupnosti Dolena, se spremeni tabela tako:
– v peti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjena 5. vrsta glasi:
“S5 Zg. Pristava 2,75 ha SKP PUP”,
– za predzadnjo vrsto se vstavi nova vrsta, ki glasi:
“ Dolena 5 ha ribnik, rekreacija PUP”,
– v točki 5.1.18., to je območje Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, se spremeni tabela tako:
– v prvi, tretji, četrti, šesti, sedmi, osmi in trinajsti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjene 1., 3., 4., 6., 7., 8. in 13. vrsta glasijo:
“S1 Pobrežje I 25,32 ha SKP PUP”,
“S3 Pobrežje II 4,82 ha SKP PUP”,
“S4 Videm pri Ptuju 19,60 ha SKP PUP”,
“S6 Lancova vas 31,30 ha SKP PUP”,
“S7 Tržec 24,08 ha SKP PUP”,
“S8 Jurovci 3,82 ha SKP PUP”,
“P3 reka Dravinja 3 ha MHE, rekreacija PUP”,
– za predzadnjo vrsto se vstavijo nove vrste, ki glasijo:
“P8 Lancova vas 3,50 ha gramoznica PUP”,
“R1 Tržec 0,64 ha dvonamenska raba: šport-rekreacija, kmetijstvo PUP”,
“R2 Videm 1,70 ha severni del: dvonamenska raba za šport-rekreacijo in kmetijstvo, preostali del: šport-rekreacija PUP”,
“R3 gramoznica Tržec 17 ha rekreacija PUP”,
– v točki 5.1.21., to je območje Krajevne skupnosti Podlehnik, se spremeni tabela tako:
– v drugi vrsti se spremeni površina, tako da spremenjena 2. vrsta glasi:
“S2 Sedlašek 3,75 ha SKP PUP”,
– v točki 5.1.22., to je območje krajevne skupnosti Leskovec, se spremeni tabela tako:
– v prvi vrsti se spremeni površina, tako da spremenjena 1. vrsta glasi:
“S1 Zg. Leskovec 5,26 ha SKP PUP”,
– za predzadnjo vrsto se vstavi nova vrsta, ki glasi:
“R1 Zg. Leskovec 1,74 ha šport, rekreacija PUP”,
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda novo alineo:
– P18 magistralna cesta Hajdina–Ormož LN,
– za točko 5.2.25 (P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (“Breg”)) se doda naslednja točka:
– 5.2.26. P 18 magistralna cesta Hajdina–Ormož.
Programske zasnove za lokacijski načrt magistralne ceste Hajdina–Ormož za območje P18 obravnavajo območje odseka magistralne ceste Hajdina–Ormož s pripadajočimi ureditvami prostora.
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
– območje po parcelnih številkah,
– organizacijo dejavnosti,
– tehnološke pogoje in omejitve,
– podrobnejšo namensko rabo površin,
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave,
– usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje,
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine,
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.
I. OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH
Programska zasnova obsega naslednje parcele:
k.o. Pobrežje:
1086/6, 1086/5, 1087/2, 1087/1, 1090/2, 1090/1, 1056/70, 1056/114, 1056/71, 1056/113, 1130/2, 1092/2, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098, 1099, 1100, 1101, 1102, 1103, 1103/1, 1106/5, 1106/3, 1106/6, 1106/4, 1107, 1108, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113, 1114, 1115, 1116, 1117, 1056/69, 1056/68, 1092/3, 1118
k.o. Šturmovci:
118/1, 118/44, 118/4, 118/38
k.o. Markovci:
628/3, 628/2, 628/1, 628/9, 628/6, 628/7, 628/2, 825/1, 623, 617/148, 617/146, 617/145, 617/141, 184, 617/142, 617/139, 808/68, 617/170, 617/169, 617/168, 617/167, 617/166, 617/165, 167/164, 167/163, 824/2, 824/48, 824/49, 824/12, 824/4.
II. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE
Trasa poteka po ravninskem delu Ptujskega polja. Proti severu ravnino zapirajo pobočja Slovenskih goric, proti jugu pa Dravinjske gorice in Haloze. Ravnino tvorijo široke, 2–4 metre visoke terase z nizkimi do visokimi ježami, ki jih je izoblikovala Drava s selitvijo in poglabljanjem struge. Po najnižjem delu teče reka Drava, ki je delno akumulirana v Ptujsko in Ormoško jezero. Drobne reliefne oblike tvorijo ohranjeni mrtvi rokavi reke Drave in vzporedni razbremenilni tokovi Struge in Studenčnice. Delno ohranjeni so tudi stari rokavi dravskih pritokov.
Najstarejšo osnovo tega prostora tvorijo zgornje miocenski peščeni laporji. Podobni laporji srednjega miocena so povsod pod Dravsko-Ptujskim poljem in proti jugu izdanjajo v Halozah in Dravinjskih goricah s primešanimi konglomeratiziranimi prodi in peščenjaki. Te plasti se v manjšem obsegu pojavljajo tik ob železniški progi ter povsod pod dravskim prodom. Ob trasi je tudi zanemarljiv delež pliocenskih plasti. Manjši vkopi bodo vanje posegali le ob zaključku trase. Pretežni del prostora je zapolnjen s pleistocenskim in holocenskim rečnim prodom, ki je odložen v značilnih terasah. Debelina prodov znaša v bližini Drave nekaj metrov, proti sredini in robu ravnine a več deset metrov. Na površini so tanke (do 30 cm debele) plasti humusa, na poplavnih terasah pa je prod pokrit le z meljem in meljno glino.
Na območju trase je reka Drava urejena v sistem HE Formin, ki ga sestavljajo Ptujsko jezero, obdano z nasipi in drenažnimi jarki, jez Markovci, dovodni kanal do HE Formin in odvodni kanal, ki se izliva v Dravo pred Ormožem. Reka Drava je v tem delu izrazito meandrasta in ima široko korito z obsežnimi preplavnimi robovi. Drava pod Markovci odvaja dveletne visoke vode, ki presegajo pretok elektrarne, višje vode pa poplavljajo inundacijsko območje, ki seže do kanala HE Formin.
Pritoki Drave so večji del regulirani, pretežno na desetletne visoke vode, zato je tudi ob njih občasno lokalno poplavljanje.
Za območje je značilen visok nivo talne vode. Vodoprepustnost talnih sedimentov je visoka. Debeline vodonosnih plasti se gibljejo med 3–12 metrov. Gladina na zgornji terasi Dravskega polja je okrog 10 metrov pod terenom, na spodnji terasi (Šturmovci) pa le 1 meter pod terenom. Na Ptujskem polju so gladine podtalnice v plitvejši legi – okrog 5 metrov na zgornji terasi in 2 metra pod terenom na spodnji terasi. Podtalnica je izredno pomemben vir za oskrbo s pitno vodo.
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35° C, najnižje pa –20° C. Povprečno so tla zmrznjena ca. 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo.
III. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M3 Hajdina–Ormož na območju Občine Videm.
Celoten odsek magistralne ceste poteka od prestavitve Mariborske ceste v Ptuju južno od današnje Mariborske ceste, prečka železniško progo Pragersko–Ptuj in poteka v nadaljevanju ob južnem nasipu Ptujskega jezera, prečka Dravo pri jezu v Markovcih in poteka v nadaljevanju ob južnem nasipu kanala HE Formin.
Preko območja Občine Videm poteka odsek trase ob južnem delu Ptujskega jezera v dolžini 2.125 m.
Na obravnavanem območju se predvidi:
– magistralna cesta v dolžini 2.125 m,
– vsi spremljajoči objekti, deviacije, mostovi, prepusti,
– vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trasa prečka.
Zaradi gradnje magistralne ceste na območju Občine Videm ni potrebno porušiti nobenega objekta.
IV. NAMENSKA RABA PROSTORA
Trasa magistralne ceste poteka večidel po kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v prostorskih planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje kmetijskih zemljišč, 1. območje kmetijskih zemljišč obsega kmetijska zemljišča I., II., III., in IV., kategorije, 2. območje pa zemljišča V. in VI. kategorije.
Večina 1. območja kmetijskih zemljišč na območju trase zaradi ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih, kjer so tla zaradi vlažnosti večinoma III. ali IV. kategorije. Območja so bila nekdaj znana po zamočvirjenih in često poplavljenih travnikih, po regulaciji so nastala velika polja.
Območje kompleksnega urejanja meri 2,55 ha. Trasa poteka večidel po kmetijskih območjih. Na odseku ob južnem nasipu Ptujskega jezera poteka trasa po robu krajinskega parka Šturmovci in naravnega spomenika Ptujsko jezero. Na urbano območje trasa ne posega.
V. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Predvidena trasa magistralne ceste na območju Občine Videm ne križa obstoječega infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav.
VI. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v prostor in krajino, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:
1. Odprti prostor – krajina:
– pri vseh stikih magistralne ceste s kmetijskimi površinami je potrebno na novo organizirati kmetijski prostor,
– vse večje projektirane nasipe je potrebno posebno skrbno oblikovati,
– potrebne regulacije vodotokov morajo upoštevati tipiko krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasti, prečni profili pa v različnih naklonih. Zagotovljeno mora biti nemoteno delovanje habitata,
– vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije.
2. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov:
– vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
VII. USMERITVE ZA ZAVAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE
Trasa poteka preko večjega zavarovanega območja naravne dediščine – krajinski park Šturmovci, ki je zavarovano z odlokom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79) in opredeljen v prostorskem planu Občine Ptuj.
Za Občino Ptuj so pripravljene tudi strokovne osnove za razglasitev naravnih znamenitosti v Občini Ptuj (ki pomenijo novelacijo odloka iz leta 1979), v katerih so v območju poteka trase opredeljena še naslednja območja oziroma objekti naravne dediščine:
– naravni spomenik Ptujsko jezero – to območje je kot naravni spomenik vpisano tudi v seznam najpomembnejših Evropskih ornitoloških lokalitet. Prav tako je to območje navedeno v inventarju najpomembnejše naravne dediščine v Sloveniji,
– naravni spomenik Turniška Studenčnica – kot naravni spomenik na območju od izvirov v Turniškem grajskem parku do izliva v Dravinjo.
Pri urejanju posegov zaradi gradnje magistralne ceste je potrebno upoštevati posebnosti in značilnosti tega dela Dravskega in Ptujskega polja. Za ohranitev biotopske pestrosti prostora je potrebno ohraniti najbolj ogrožene biotope oziroma obnoviti naravno stanje ali pa urediti nadomestne ali sekundarne biotope. Ohraniti je potrebno mokrišča in vlažne travnike.
Posebno pozornost je potrebno dati poteku trase skozi KP Šturmovci, kjer poseže trasa v območje poplavnih logov reke Drave in njunih pritokov in zavarovano območje krajinskega parka Šturmovci. V tem območju, ki predstavlja življenjski prostor številnih zavarovanih, ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst (do sedaj je evidentiranih 350 rastlinskih in 234 vrst ptic), bi povzročila gradnja ceste ob neposrednem uničenju posameznih habitatov tudi hud poseg v integriteto območja. Trasa sicer poteka ob robu zavarovanega območja, ki pa skupaj s Ptujskim jezerom (ki je v postopku zavarovanja kot naravni spomenik) tvori enoten življenjski prostor. Gradnja ceste bi tako pomembno vplivala na prekinitev komunikacijskih poti znotraj območja, zato je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju skrbno proučiti življenjski prostor in z gradbenimi posegi in objekti zagotoviti čim manjši poseg v naravno okolje.
VIII. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Za začito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere na odseku, kjer bodo presežni dopustni nivoji hrupa v bivalnem okolju.
Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v poročilu o vplivih na okolje.
IX. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Vsi nasipi in vkopi morajo biti izvedeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov. Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.
X. TOLERANCE
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI. GRAFIČNI DEL
Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1 : 5000.
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja PKN, merilo 1 : 5000.
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja TTN, merilo 1 : 5000.
3. Komunalna in energetska infrastruktura TTN, merilo 1 : 5000.
3. člen
Površine 1. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 13,10 ha. Površine 2. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 1,5 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,40 ha. Površine ureditvenih območij in razpršene gradnje se povečajo za 13,44 ha.
4. člen
Spremenijo se karte v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000. Na teh kartah se spremeni zasnova primarne rabe prostora, zasnova rudnin in zasnova prometnega omrežja.
Dodajo se karte v merilu 1 : 5000.
– Programske zasnove za LN magistralna cesta Hajdina–Ormož.
Karte so sestavni del tega odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
SKP – stanovanjska, kmetijska, poslovna namembnost
PUP – prostorski ureditveni pogoji
LN – lokacijski načrt
MHE – mala hidroelektrarna
Št. 301-2/89-60
Videm, dne 5. septembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Videm
Friderik Bračič l. r.