Uradni list

Številka 101
Uradni list RS, št. 101/2005 z dne 11. 11. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 101/2005 z dne 11. 11. 2005

Kazalo

4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), stran 10605.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.
Št. 001-22-114/05
Ljubljana, dne 7. novembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina zakona
1. člen
1) Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.
2) Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Pomen izrazov
2. člen
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
– svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
– nasilno naklepno dejanje je dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99 in 40/04) lahko stori naklepno, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zapor nad eno leto;
– čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
– domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
– tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
– prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.
Smiselna uporaba zakona
3. člen
Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
II. PRAVICA DO ODŠKODNINE
Upravičenci
4. člen
Prosilec je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če so izpolnjeni formalni in materialni pogoji, določeni s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
Formalni pogoji
5. člen
Formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so izpolnjeni, če je prosilec:
– državljan Republike Slovenije ali
– državljan druge države članice Evropske unije.
Materialni pogoji
6. člen
1) Materialni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:
– da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje),
– da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zračnem plovilu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,
– da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno kot kaznivo dejanje,
– da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 – avtentična razlaga) ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
– da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
– da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom.
2) Če je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.
Vpliv kazenskega postopka
7. člen
1) Upravičenec ima pravico do odškodnine ne glede na to, ali je storilec dejanja znan, in ne glede na to, ali je bil kazenski postopek uveden.
2) Če je proti storilcu dejanja uveden kazenski postopek, je upravičenec dolžan uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in o tem obvestiti komisijo iz 20. člena tega zakona.
Vrste priznane škode
8. člen
Pod pogoji iz tega zakona se odškodnina prizna za:
– telesne bolečine ali okvaro zdravja,
– duševne bolečine,
– izgubljeno preživljanje,
– stroške v zvezi z zdravljenjem,
– pogrebne stroške,
– škodo za uničene stvari,
– stroške zaradi uveljavljanja odškodnine.
Odškodnina za telesne bolečine ali okvaro zdravja
9. člen
1) Za telesne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanje bolečin in v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi odškodnina po naslednji shemi:
– lahki primeri           od     50     do     500 evrov,
– srednje hudi primeri    od    100     do   1.000 evrov,
– hudi primeri            od    250     do   2.500 evrov,
– zelo hudi primeri       od    500     do   5.000 evrov,
– izjemno hudi primeri    od  1.000     do  10.000 evrov.
2) Značilne poškodbe za posamezne kategorije primerov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
Odškodnina za duševne bolečine
10. člen
Za duševne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin v skladu z določbami Obligacijskega zakonika prizna odškodnina največ do 10.000 evrov.
Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja
11. člen
1) Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se prizna v enkratni vsoti pod pogoji in v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.
2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do ustreznih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v znesku največ 20.000 evrov.
Stroški v zvezi z zdravljenjem
12. člen
1) Nadomestilo stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki glede na vrsto poškodbe oziroma okvare zdravja pripada zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do kritja stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.
Nadomestilo pogrebnih stroškov
13. člen
1) Stroški pogreba, v višini pogrebnine po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, se povrnejo tistemu, ki jih je plačal.
2) Stroški iz prejšnjega odstavka se priznajo samo, če oseba, ki je plačala stroške pogreba, ni upravičena do kritja stroškov iz zdravstvenega zavarovanja.
Škoda za uničene stvari
14. člen
1) Škoda za uničene stvari je navadna škoda za oblačila in predmete za osebno rabo, ki jih je imela oseba pri sebi ob storitvi dejanja in so bili zaradi dejanja poškodovani ali uničeni.
2) Škoda iz prejšnjega odstavka se prizna v znesku največ 500 evrov.
3) Ne glede na prejšnji odstavek se povrne celotna škoda, nastala na ortopedskih in drugih pripomočkih invalidov, ki so do njih upravičeni po predpisih Republike Slovenije, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
Stroški zaradi uveljavljanja odškodnine
15. člen
1) Za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.
2) Stroški za prevajanje in stroški za izvedence bremenijo proračun Republike Slovenije.
Okoliščine, ki vplivajo na višino odškodnine
16. člen
1) Pri odločanju o višini odškodnine se upošteva tudi ravnanje upravičenca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku in obsegu škode.
2) Če so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, se odškodnina ustrezno zniža ali zavrne s smiselno uporabo določb Obligacijskega zakonika.
Upoštevanje odškodnin
17. člen
1) Odškodnina, določena za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.
2) Za odškodnino, izplačano za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša povračilo za isto vrsto škode, ki jo upravičenec od Republike Slovenije uveljavlja na kateri koli drugi podlagi, če z zakonom, drugim predpisom ali pogodbo ni določeno drugače.
Zapadlost odškodnine
18. člen
Obveznost plačila odškodnine velja za zapadlo po tridesetih dneh od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njena višina.
Uporaba Obligacijskega zakonika
19. člen
Za prenos in dedovanje pravice do odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika.
III. PRISTOJNI ORGANI
1. oddelek
Organ odločanja
Komisija
20. člen
1) O priznanju odškodnine odloča komisija, ki ima predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in štiri člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člani) ter njihove namestnike oziroma namestnice (v nadaljnjem besedilu: namestniki).
2) Predsednik oziroma namestnik predsednika je vrhovni ali višji sodnik oziroma vrhovna ali višja sodnica (v nadaljnjem besedilu: vrhovni ali višji sodnik) s področja civilnega prava.
3) Člani oziroma njihovi namestniki so:
– vrhovni ali višji državni tožilec oziroma vrhovna ali višja državna tožilka (v nadaljnjem besedilu: vrhovni ali višji državni tožilec),
– strokovnjak oziroma strokovnjakinja (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s področja medicine poškodb,
– strokovnjak s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja,
– strokovnjak s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4) Člani oziroma njihovi namestniki iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka morajo imeti vsaj univerzitetno izobrazbo in vsaj 10 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju.
Imenovanje komisije
21. člen
1) Komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani komisije so imenovani za mandat štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
2) Predsednik komisije je imenovan na predlog predsednika oziroma predsednice (v nadaljnjem besedilu: predsednik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
3) Član komisije izmed vrhovnih ali višjih državnih tožilcev je imenovan na predlog generalnega državnega tožilca oziroma generalne državne tožilke (v nadaljnjem besedilu: generalnega državnega tožilca) Republike Slovenije. Člana komisije izmed strokovnjakov s področja medicine poškodb in s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja sta imenovana na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Član komisije izmed strokovnjakov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je imenovan na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve.
4) Predloge za imenovanje članov komisije pošljejo pristojni organi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najpozneje dva meseca pred potekom mandata komisije oziroma najpozneje v petnajstih dneh po predčasnem prenehanju mandata. Minister, pristojen za pravosodje, pošlje seznam predlaganih kandidatov za komisijo Vladi Republike Slovenije najpozneje en mesec pred potekom mandata komisije.
5) Določbe o imenovanju predsednika in članov komisije veljajo tudi za njihove namestnike.
Razrešitev pred potekom mandata
22. člen
Predsednika in člana komisije ter njihove namestnike razreši Vlada Republike Slovenije pred potekom mandata zaradi:
– prenehanja funkcije, ki je pogoj za imenovanje,
– utemeljenega zaprosila predsednika, člana oziroma namestnika,
– nerednega ali nevestnega opravljanja dela v komisiji.
Delo komisije
23. člen
1) Komisija odloča o zahtevkih za odškodnino na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
2) Predsednik in člani komisije so upravičeni do sejnine in povračila dejanskih stroškov za sodelovanje pri delu komisije v znesku, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.
3) Predsednika in člane komisije v njihovi odsotnosti nadomeščajo njihovi namestniki.
Strokovne in administrativno-tehnične naloge
24. člen
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravlja za komisijo strokovne in administrativno-tehnične naloge.
2. oddelek
Drugi organi v postopku
Naloge policije
25. člen
1) Policija daje informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje pravic po tem zakonu osebam, ki jih nameravajo uveljavljati.
2) Na zahtevo osebe iz prejšnjega odstavka izda policija potrdilo o tem, da je bilo dejanje naznanjeno ali zaznano kot kaznivo dejanje. Vsebino potrdila določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
Naloge ministrstva, pristojnega za pravosodje
26. člen
1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, skrbi za sodelovanje in izmenjavo podatkov med komisijo, policijo in pristojnimi organi drugih držav, ki so po predpisih teh držav pristojni za izvajanje nalog v postopkih za uveljavljanje odškodnine, in pomaga pri iskanju ustreznih rešitev za izvajanje določb tega zakona v čezmejnih primerih.
2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, daje prosilcem osnovne informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje odškodnine, v skladu s priročnikom, ki ga sestavi Evropska komisija.
3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za prejem in posredovanje zahtev v čezmejnih primerih.
IV. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE ODŠKODNINE
Vložitev zahteve
27. člen
1) Zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži prosilec pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
2) Zahteva se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.
Vsebina zahteve
28. člen
1) Zahteva mora vsebovati:
– osebne podatke prosilca (osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO oziroma za osebo, ki ni državljan Republike Slovenije, njen identifikacijski znak po predpisih njene države, državljanstvo, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, delovno mesto in naslov zaposlitve),
– opis dejanja,
– opis posledic dejanja,
– navedbo vrste odškodnine, ki jo zahteva.
2) Zahteva mora biti vložena v slovenskem jeziku, če zakon ne določa drugače.
Rok za vložitev zahteve
29. člen
1) Zahteva mora biti vložena najpozneje v šestih mesecih od dneva storitve dejanja, za katero se uveljavlja odškodnina.
2) Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v roku iz prejšnjega odstavka, mora zahtevo vložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v petih letih od dneva storitve dejanja.
Listine, ki morajo biti priložene
30. člen
1) Zahtevi morajo biti priložene naslednje listine:
– dokazilo o državljanstvu,
– potrdilo policije o zaznavi oziroma naznanitvi dejanja kot kaznivega dejanja,
– ustrezna zdravniška potrdila oziroma listine, ki izkazujejo, da je upravičenec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
– izjava upravičenca o uveljavljanju posameznih vrst škode, priznane s tem zakonom, iz drugih pravnih naslovov,
– druge listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu in upravičenec z njimi razpolaga.
2) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti v izvirniku ali overjenem prepisu.
3) Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod.
Predhodni preizkus
31. člen
1) Zahtevo, ki ni pravočasna, in zahtevo, ki je nepopolna ali nerazumljiva, pa prosilec pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, zavrže predsednik komisije.
2) Rok za odpravo pomanjkljivosti v nepopolni ali nerazumljivi zahtevi, ki ga določi predsednik komisije, ne sme biti krajši od 30 dni.
Odločanje o zahtevi
32. člen
1) Komisija o zahtevi veljavno odloča na seji, če so navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsi člani ali njihovi namestniki. Komisija odloča z večino glasov.
2) O priznanju odškodnine odloči komisija z odločbo. Odločbo mora izdati v 90 dneh od dneva prejema popolne zahteve.
3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
4) Pravnomočna odločba o priznanju odškodnine se pošlje Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije.
Posredovanje podatkov
33. člen
Državni in drugi organi ter organizacije in posamezniki, ki razpolagajo s podatki o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev, morajo komisiji na njeno pisno zahtevo te podatke brezplačno posredovati.
V. POSTOPEK V ČEZMEJNIH PRIMERIH
Tuji čezmejni primer
34. člen
1) V tujem čezmejnem primeru lahko prosilec zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje zahtevo skupaj s prilogami pristojnemu organu države, od katere prosilec zahteva odškodnino.
3) Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti.
4) Če organ, ki je v drugi državi pristojen za odločanje, zaprosi, da se v Republiki Sloveniji opravi zaslišanje prosilca, priče ali izvedenca, opravi zaslišanje ministrstvo, pristojno za pravosodje.
5) Če organ, ki je v drugi državi pristojen za odločanje, zaprosi, da se opravi zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev, se tako zaslišanje opravi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, če oseba, ki naj bo zaslišana, privoli v takšno zaslišanje.
Domači čezmejni primer
35. člen
1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, ob prejemu zahteve od pristojnega organa druge države članice Evropske unije temu organu in prosilcu najpozneje v 30 dneh sporoči ime osebe za stike, potrdilo o prejemu zahteve in, če je možno, tudi približno navedbo časa, v katerem bo o zahtevi odločeno.
2) Če ministrstvo, pristojno za pravosodje, od pristojnega organa druge države članice Evropske unije prejme zahtevo, ki ni poslana na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti, vrne zahtevo organu, od katerega jo je prejelo.
3) Če zahteva in priložene listine niso v slovenskem jeziku, jih ministrstvo, pristojno za pravosodje, vrne prosilcu oziroma organu, od katerega je zahtevo prejelo, skupaj s poukom o uporabi slovenskega jezika v skladu z 28. in 30. členom tega zakona.
4) Če v domačem čezmejnem primeru komisija ugotovi, da je zaradi odločitve v zadevi treba opraviti posamezna dejanja, kot so zaslišanje prosilca, priče ali izvedenca, lahko zaprosi organ, ki je pristojen za opravo teh dejanj v državi članici Evropske unije, v kateri je prosilec vložil zahtevo za odškodnino, da opravi ta dejanja.
5) Zaslišanje, ki je potrebno v tem postopku, se lahko opravi tudi z uporabo tehničnih sredstev. Tehnična sredstva obsegajo zlasti računalniško tehnologijo, elektronsko komunikacijsko omrežje ter druge pripomočke za prenos slike in glasu.
6) Zaslišanje iz prejšnjega odstavka opravi predsednik komisije ali član komisije, ki ga za to pooblasti predsednik komisije.
7) Odločbo komisije pošlje ministrstvo, pristojno za pravosodje, prosilcu in pristojnemu organu druge države na standardnem obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti.
VI. FINANCIRANJE ODŠKODNIN
36. člen
1) Sredstva za izplačilo odškodnin po tem zakonu in sredstva za delo komisije iz 20. člena tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta Državnega pravobranilstva Republike Slovenije.
2) Način vplačil sredstev v proračun, pridobljenih iz naslova prehoda terjatev, povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev na podlagi tega zakona in sredstev, pridobljenih na podlagi odloženega pregona po 2. točki prvega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 110/02 – ZDT-B, 56/03 in 43/04), predpiše minister, pristojen za finance.
VII. EVIDENCA O PROSILCIH IN IZDANIH ODLOČBAH
Vodenje evidence
37. člen
1) Zaradi odločanja in izvajanja drugih pristojnosti po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco o prosilcih in izdanih odločbah o odškodninah.
2) Evidenca se vodi po posameznih zadevah tako, da ima vsaka zadeva svojo zaporedno številko in svojo opravilno številko.
3) Zaporedna številka se vodi v evidenci z arabskimi številkami po vrstnem redu.
4) Opravilna številka posamezne zadeve je številka, ki jo zadeva prejme ob vložitvi in je skladna z notranjimi akti ministrstva, pristojnega za pravosodje. Opravilni številki je dodana tudi zaporedna številka vpisnika.
5) Evidenca se lahko vodi tudi računalniško.
Vsebina evidence
38. člen
Evidenca o prosilcih in izdanih odločbah o odškodninah obsega:
1. podatke o prosilcih:
– osebno ime;
– EMŠO oziroma rojstni datum in spol, če EMŠO ni določen;
– kraj rojstva;
– stalno prebivališče;
– državljanstvo.
2. podatke o izdanih odločbah:
– zaporedna številka zadeve in opravilna številka;
– datum vložitve zahteve;
– vrsta odločbe;
– vrsta kaznivega dejanja, ki je podlaga za uveljavljanje zahtevka;
– datum izdaje odločbe;
– datum pravnomočnosti odločbe o priznanju odškodnine;
– višina izplačane odškodnine;
– datum izplačila odškodnine;
– oznaka, ali je sprožen upravni spor;
– podatki o uveljavljanju zahtevkov na podlagi 40. in 41. člena tega zakona.
Hramba podatkov
39. člen
Podatki v evidenci o prosilcih in podatki v evidenci o izdanih odločbah iz 38. člena tega zakona se hranijo trajno.
VIII. PREHOD TERJATEV IN POVRNITEV NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
Prehod terjatev
40. člen
Terjatve upravičenca proti storilcu nasilnega naklepnega dejanja preidejo do višine odškodnine, priznane po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija).
S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do storilca nasilnega naklepnega dejanja v položaj upravičenca kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju odškodnine po tem zakonu.
Povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
41. člen
Republika Slovenija ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil komisiji dejstev, ki vplivajo na pridobitev pravic po tem zakonu.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Dejanja, storjena pred uveljavitvijo zakona
42. člen
1) Upravičenci lahko uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona.
2) Za dejanja iz prejšnjega odstavka začne teči rok za vložitev zahteve iz 29. člena tega zakona 1. januarja 2006.
Imenovanje komisije
43. člen
Predstojniki posameznih organov morajo predlagati člane komisije in njihove namestnike v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Ko minister, pristojen za pravosodje, prejme predloge za imenovanje članov, pošlje seznam predlaganih kandidatov Vladi Republike Slovenije. Predsednik komisije skliče prvo sejo najpozneje v enem mesecu po imenovanju komisije.
Denarna enota
44. člen
Do uvedbe evra kot denarne enote v Republiki Slovenije se višina odškodnine odmeri v tolarjih. Omejitve višine odškodnin iz tega zakona se upoštevajo tako, da se preračunajo v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe.
Izdaja podzakonskih aktov
45. člen
1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka 23. člena in drugega odstavka 27. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
2) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
3) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda predpis iz drugega odstavka 25. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
4) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 36. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
Uveljavitev in uporaba zakona
46. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2006.
Št. 713-01/05-14/1
Ljubljana, dne 28. oktobra 2005
EPA 472-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.