Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2005 z dne 26. 9. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2005 z dne 26. 9. 2005

Kazalo

3712. Pravilnik o stroških v upravnem postopku, stran 8842.

Na podlagi 120. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list, št. 22/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za javno upravo
P R A V I L N I K
o stroških v upravnem postopku
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet urejanja)
Ta pravilnik ureja način zaračunavanja in izplačevanja stroškov, določa podrobnejša merila glede oprostitve plačila stroškov, obročnega plačila in odloga plačila; določa povračila stroškov, izdatkov in izgubljenega zaslužka pričam, izvedencem, tolmačem in način zaračunavanja in izplačevanja teh povračil, kot tudi nadomestitev stroškov v primeru oprostitve plačila stroškov.
II. POVRAČILA PRIČAM, IZVEDENCEM IN TOLMAČEM
1. Skupna določba
2. člen
(stroški prič, izvedencev in tolmačev)
(1) Priče, izvedenci in tolmači imajo pravico do povrnitve stroškov, izgubljenega zaslužka in plačila za opravljene storitve, če tako določa zakon.
(2) Priči, izvedencu ali tolmaču, ki je istega dne ali v več zaporednih dneh opravljal svojo dolžnost pri istem organu, v več različnih zadevah, gre enkratna povrnitev potnih stroškov, stroškov za bivanje in nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka. Ti stroški se razdelijo na vse zadeve, v katerih je bil udeležen kot priča, izvedenec ali tolmač, v razmerju s porabljenim časom v posamezni zadevi.
2. Povračilo potnih stroškov
3. člen
(potni stroški)
(1) Potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
(3) Z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku so mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo.
4. člen
(način potovanja)
(1) Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.
(2) Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom.
5. člen
(višina potnih stroškov)
(1) Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer.
(2) Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).
6. člen
(kilometrina)
(1) Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
(2) Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
(3) Povrnitev stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena gre priči, izvedencu ali tolmaču le, če je od prebivališča osebe do kraja, kjer naj se opravi zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, oziroma do železniške ali avtobusne postaje, pristanišča ali letališča v eno smer več kot en kilometer.
(4) Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih.
(5) Razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa ali na drug primeren način.
7. člen
(povrnitev dejanskih stroškov)
(1) Priči, izvedencu ali tolmaču, ki ima stalno pravico do brezplačne vožnje, se stroški za prevoz ne povrnejo.
(2) Priči, izvedencu ali tolmaču, ki je plačal vozovnico s popustom, se povrnejo dejanski stroški.
(3) Uradna oseba mora ob vložitvi zahteve za povrnitev potnih stroškov pričo, izvedenca ali tolmača opozoriti na določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
3. Povračilo stroškov bivanja
8. člen
(stroški bivanja)
(1) Stroški bivanja obsegajo izdatke za hrano in prenočišče, ki jih ima priča, izvedenec ali tolmač v času bivanja zunaj svojega stalnega ali začasnega prebivališča.
(2) Priča, izvedenec ali tolmač ima pravico do povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka, če je moral zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča več kot osem ur. V ta čas se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno pričevanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
(3) Stroški prenočišča se priči, izvedencu ali tolmaču ob pogoju iz prejšnjega odstavka povrnejo, če se z javnim prevoznim sredstvom še isti dan ni mogel vrniti v kraj svojega stalnega ali začasnega prebivališča.
9. člen
(določitev stroškov bivanja)
(1) Stroški bivanja se določijo na podlagi računov.
(2) Stroški bivanja ne morejo biti višji, kot so za enake namene določeni za zaposlene v državnih organih.
4. Povrnitev nadomestila plače ali izgubljenega zaslužka
10. člen
(nadomestilo plače)
(1) Zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač, imajo pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela.
(2) Zaposlenim izplača nadomestilo plače njihov delodajalec na podlagi potrdila upravnega organa o udeležbi v postopku. Potrdilo se izda na zahtevo udeleženca postopka.
(3) Delodajalec zahteva od organa, ki vodi postopek, povrnitev izplačanega nadomestila plače na podlagi potrdila, izdanega udeležencu v postopku. Delodajalec mora ob predložitvi zahteve in potrdila organu posredovati podatke o višini izplačanega nadomestila plače.
(4) Delodajalec mora zahtevati povrnitev izplačanega nadomestila plače od organa v roku petnajst dni, šteto od zadnjega dneva odsotnosti zaradi pričanja, podaje izvedenskega mnenja ali tolmačenja, v nasprotnem primeru izgubi to pravico.
(5) V potrdilu o udeležbi v postopku je treba navesti rok, v katerem mora delodajalec od upravnega organa zahtevati povrnitev izplačanega nadomestila plače in opozoriti na posledice.
11. člen
(izgubljeni zaslužek)
(1) Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic (v nadaljevanju: oseba, ki opravlja samostojno dejavnost), ima pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka, če se postopka udeleži kot priča.
(2) Osebi, ki opravlja samostojno dejavnost, se izgubljeni zaslužek odmeri ob upoštevanju predloženega dokazila o izpadu izgubljenega zaslužka in izgubljenega časa osebe, ki uveljavlja pravico. Pri odmeri višine izgubljenega zaslužka organ lahko upošteva tudi podatke o zaslužku drugih oseb, ki opravljajo enako ali primerljivo dejavnost, če z njimi razpolaga ali so mu znani.
5. Plačilo za opravljene storitve
12. člen
(plačilo za opravljene storitve)
(1) Izvedenci in tolmači imajo pravico do plačila za opravljene storitve.
(2) Plačilo za opravljene storitve obsega plačilo izvedenskega dela oziroma tolmačenja, kakor tudi stroške izvedenca oziroma tolmača za porabljeni material in druge posebne stroške v zvezi z opravljenim delom.
13. člen
(višina plačila)
(1) Če pred organom opravlja izvedensko delo sodni izvedenec ali sodni tolmač, se plačilo za opravljeno storitev določi po predpisih, ki veljajo za sodne izvedence oziroma sodne tolmače.
(2) Drugim izvedencem in tolmačem se plačilo za opravljeno storitev odmeri ob upoštevanju zahtevnosti zadeve, vloženega truda, porabljenega časa, stroškov porabljenega materiala in drugih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
(3) Znesek plačila za opravljeno storitev v prejšnjem odstavku tega člena navedenim izvedencem in tolmačem ne sme presegati zneska plačila, ki bi se za takšno izvedensko delo odmeril sodnim izvedencem oziroma sodnim tolmačem.
(4) Stroški izvedenca oziroma tolmača za porabljeni material in druge posebne stroške v zvezi z opravljenim delom se obračunajo na podlagi predloženih računov.
(5) Če je izvedencev več in podajo skupen izvid in mnenje, se plačilo za opravljeno delo povrne sorazmerno z vloženim delom. Kolikšen je delež izvida in mnenja, ki ga prispeva posamezni izvedenec, mora biti navedeno v skupnem mnenju. Če se izvedenci ne morejo sporazumeti o svojem deležu, se vsem dodeli enak znesek plačila.
(6) Če izvid in mnenje izvedenca ali izvedencev niso jasni, popolni, zadostno obrazloženi in če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti s ponovnim zaslišanjem, se zaradi ponovne priprave izvedeniškega mnenja ne more zahtevati dodatno plačilo.
(7) Če izvedenec ne opravi izvedenskega dela ali ga ne opravi v skladu z opredelitvijo nalog v pisnem sklepu, mu ne pripada plačilo.
III. POVRNITEV STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA
14. člen
(višina stroškov zastopanja)
(1) Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.
(2) Pooblaščencem, ki niso odvetniki, se stroški, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov in stroškov za bivanje, odmerijo v skladu z določbami tega pravilnika, ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače.
IV. STROŠKI STRANK, STRANSKIH UDELEŽENCEV IN ZAKONITIH ZASTOPNIKOV
15. člen
(stroški strank, stranskih udeležencev in zakonitih zastopnikov)
Kadar ima stranka, stranski udeleženec oziroma zakoniti zastopnik pravico do povrnitve potnih stroškov, stroškov za bivanje ter nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, se jim povrnitev teh stroškov odmeri v skladu z določbami tega pravilnika, ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače.
V. STROŠKI URADNIH OSEB
16. člen
(stroški uradnih oseb)
(1) Povrnitev potnih stroškov, izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju uradnih oseb se določi v skladu s predpisi, ki določajo povračila, nadomestila in druge prejemke za zaposlene v državni upravi.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom tega člena se odmerijo tudi stroški uradnih oseb državnega organa, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka.
(3) Če je uradna oseba istega dne ali v več zaporednih dneh opravljala svojo dolžnost v različnih zadevah, se stroški razdelijo ob smiselni uporabi 2. člena tega pravilnika.
VI. ZARAČUNAVANJE IN IZPLAČEVANJE
STROŠKOV
17. člen
(način obračunavanja stroškov)
Stroški se obračunavajo na podlagi dokazil oziroma na način, kot je določeno s tem pravilnikom.
18. člen
(popis stroškov)
(1) V vsakem upravnem postopku, v katerem oziroma v zvezi s katerim nastanejo stroški za stranko ali organ, mora uradna oseba voditi popis stroškov postopka. Popis se lahko vodi kot popis izplačila stroškov ali kot popis vplačanih in izplačanih predujmov. Če to narekuje potek postopka, se lahko vodita oba popisa. Popis je sestavni del upravne zadeve.
(2) V popisu izplačila lastnih stroškov se evidentirajo stroški, ki se izplačujejo iz sredstev organa. Tak popis se začne voditi takoj, ko postane dokončen prvi sklep za izplačilo stroškov, za katere ni vplačan predujem.
(3) V popis vplačanih in izplačanih predujmov se kronološko evidentirajo predujmi vplačanih stroškov in izplačila iz teh predujmov. Tak popis se vodi za vsakega vplačnika predujma posebej, od takrat, ko stranka položi predujem.
(4) Obrazec popisa izplačila lastnih stroškov in obrazec popisa vplačanih in izplačanih predujmov sta sestavni prilogi tega pravilnika (priloga št. 1 in priloga št. 2).
19. člen
(izplačevanje stroškov)
(1) V postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, se povračila stroškov, če ni drugače določeno, začasno izplačujejo iz sredstev organa, ki vodi postopek.
(2) V postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke in je slednja vplačala predujem predvidenih stroškov, se stroški izplačajo iz tega zneska, preostanek pa se po končnem obračunu vseh stroškov vrne stranki.
(3) Organ izplača stroške v roku 30 dni od dneva dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je odločeno o stroških, če ni določeno drugače.
20. člen
(predujem in povračilo stroškov)
(1) Izvedenec ali tolmač lahko zahtevata predujem za kritje potnih stroškov kot tudi predujem za povrnitev stroškov za porabljeni material in druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom. O takšni zahtevi organ odloči s sklepom. Navedeni predujem se vpiše v popis stroškov in obračuna pri končnem izplačilu stroškov.
(2) Povračilo stroškov priči, izvedencu ali tolmaču se izplača po dokončnosti posebnega sklepa, s katerim je odločeno o njihovih stroških.
21. člen
(stroški dejanja pred zaprošenim organom)
Če se zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje opravi pred zaprošenim organom, organ, ki vodi postopek, pa mu ni vnaprej poslal potrebnega zneska za kritje stroškov, izplača zaprošeni organ stroške iz svojih sredstev, organ, ki vodi postopek, pa mu mora na njegovo zahtevo izplačani znesek povrniti.
VII. OPROSTITEV PLAČILA STROŠKOV
22. člen
(vloga za oprostitev)
(1) Vlogi za oprostitev plačila stroškov mora stranka priložiti potrdilo o njenem premoženjskem stanju. Če stranka potrdila nima, organ določi rok, v katerem mora stranka predložiti dokazilo o začetku postopka za izdajo potrdila pri pristojnem davčnem organu.
(2) Obrazec vloge za oprostitev je priloga tega pravilnika (priloga št. 3).
23. člen
(pogoji za oprostitev)
(1) Stranka ne more plačati stroškov postopka brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine, če glede na njen finančni položaj in glede na finančni položaj njene družine, brez škode za socialno stanje sebe in družine, ne bi zmogla plačati stroškov postopka.
(2) Finančni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke, prejemke in premoženje prosilca in njegove družine.
(3) Socialno stanje stranke in njene družine je ogroženo, če mesečni dohodek stranke oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine, v zadnjih šestih mesecih, pred vložitvijo prošnje za oprostitev stroškov, izračunan na podlagi dohodkov in prejemkov, ne presega višine denarne socialne pomoči, določene s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene dajatve.
(4) Šteje se, da stranka ne more plačati stroškov postopka brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč (po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene dajatve). V takšnih primerih se finančni položaj stranke in njegove družine ne ugotavlja. Če odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči ne predloži stranka, mora podatke o tem pridobiti organ, ki vodi postopek po uradni dolžnosti.
24. člen
(oprostitev dela stroškov)
Stranka se oprosti plačila tistega dela stroškov postopka, ki bi po njihovem poplačilu povzročili oziroma ogrozili nujno preživljanje stranke in njene družine. Finančni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja na način, ki je določen za oprostitev celotnega plačila stroškov.
25. člen
(dohodek)
(1) V dohodek stranke oziroma njene družine se štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini, razen:
– dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč ter dodatki za tujo nego in pomoč;
– otroškega dodatka;
– dodatka za nego otroka;
– pomoči za opremo novorojenčka;
– stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom;
– štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje in izobraževanje;
– dohodkov iz občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve;
– sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče;
– nagrade za otroka v rejništvu, ki jo prejema prosilčeva družina;
– odškodnina za nepremoženjsko škodo.
(2) Od ugotovljenega dohodka se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.
26. člen
(ugotavljanje dohodka)
(1) Pri ugotavljanju dohodka stranke se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca – samsko osebo oziroma za prosilca in njegovo družino v obdobju oziroma za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje.
(2) Pri ugotavljanju dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, ki jih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme.
(3) Dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti in dohodek iz kmetijske dejavnosti, se v dohodek štejeta v skladu z metodologijo, ki je za upoštevanje dohodka iz dejavnosti oziroma dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisana na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo.
27. člen
(priložnostni in občasni dohodki)
(1) Priložnostni dohodki, ki jih je prosilec oziroma njegova družina prejel samo enkrat za enkratno opravljeno delo v obdobju v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za oprostitev stroškov, se v dohodek upoštevajo v sorazmernih deležih (1/6).
(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki so po tem pravilniku dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je prosilec oziroma njegova družina prejel samo enkrat v obdobju zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za oprostitev stroškov, se upoštevajo v višini prejetih dohodkov, razdeljenih v sorazmernih deležih (1/6).
28. člen
(premoženje večje vrednosti)
(1) Ne glede na določbe tega pravilnika se oprostitev plačila vseh ali dela stroškov ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo (v nadaljevanju: minimalna plača).
(2) Kot premoženje se po tem pravilniku ne upošteva:
– stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje;
– osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač.
(3) Kot premoženje iz prvega odstavka tega člena se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo.
29. člen
(stranke z nasprotnim interesom)
Pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca in njegove družine se ne upoštevajo dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, za katero vlaga prosilec prošnjo za oprostitev plačila stroškov, nastopajo kot stranke z nasprotnim interesom.
30. člen
(družinski člani)
(1) Za družino prosilca oziroma družinske člane se štejejo naslednje osebe:
– zakonec oziroma oseba, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– otroci prosilca do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti, če se redno šola, kot tudi če se redno šola na izrednem študiju, pa nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti;
– otroci prosilca, ki so za delo nezmožni, po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ne glede na starost;
– pastorki prosilca, če so v varstvu in vzgoji pri prosilčevem zakoncu oziroma osebi, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– pod enakimi pogoji, kot so določeni za otroke, se štejejo za družinske člane brati, sestre, vnuki in nečaki prosilca ali osebe iz prve alinee tega člena, če jih ta oseba preživlja, ker so brez staršev in obstaja dolžnost preživljanja;
– odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega akta v pretežnem delu dolžan preživljati prosilec ali kdo od njegovih družinskih članov, če ta oseba nima lastnih dohodkov in premoženja po merilih po tem pravilniku.
(2) Samska oseba je oseba, ki nima družine oziroma družinskih članov iz prejšnjega odstavka tega člena.
VIII. OBROČNO PLAČILO STROŠKOV ALI ODLOG PLAČILA
31. člen
(skupne določbe)
(1) Organ, ki vodi postopek, lahko na zahtevo stranke določi tudi obročno plačilo ali odlog plačila stroškov, če so stroški visoki.
(2) Šteje se, da so stroški postopka visoki, če bi po plačilu stroškov povprečni mesečni dohodek stranke oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine v zadnjih šestih mesecih ne dosegel višine minimalne plače, določene s predpisi, ki urejajo minimalno plačo.
(3) Stranka lahko prosi za obročno plačevanje ali odlog plačila stroškov do odločitve organa o stroških v postopku, sicer izgubi to pravico.
(4) Vloga za obročno plačilo in odlog plačila je priloga tega pravilnika (priloga št. 4).
32. člen
(obročno plačilo)
Organ, ki obravnava predlog za obročno plačevanje stroškov, pri določitvi višine in števila obrokov upošteva število družinskih članov, višino povprečnih mesečnih dohodkov na člana družine, višino stroškov postopka, ki bremenijo stranko, in predlog stranke o številu obrokov.
33. člen
(odlog plačila)
Organ, ki obravnava zahtevek za odlog stroškov postopka pri določitvi časovne odložitve plačila, poleg števila družinskih članov, višine povprečnih mesečnih dohodkov na člana družine, višine stroškov postopka, ki bremenijo stranko, in predloga stranke upošteva tudi nastop okoliščin, ki začasno onemogočajo plačilo stroškov postopka (npr. družinske razmere, izredne finančne obveznosti, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine, na nastanek katerih ni mogoče vplivati, vendar vplivajo na trenutno materialno stanje prosilca in njegove družine).
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-163/2005
Ljubljana, dne 9. septembra 2005.
EVA 2005-3111-0034
dr. Gregor Virant l. r.
Minister
za javno upravo