Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00 in 36/00), 5. in 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 37/95, 8/96, 90/99, 31/00 in 45/01), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00), 20. člena Statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, št. 49/99, 22/00, popr. 28/00), 6. člena Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 41/99) ter Sporazuma o premoženjsko delilni bilanci (Uradni list RS, št. 30/00 in 101/01) je Občinski svet občine Cerknica na 11. redni seji dne 14. 10. 2004, Občine Loška dolina, na 19. redni seji dne 23. 9. 2004 in Občine Bloke na 9. redni seji dne 4. 11. 2004 sprejeli

Občina Cerknica, Občina Loška dolina in Občina Bloke ustanavljajo s tem odlokom javni zdravstveni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za:
1. Občino Cerknica,
2. Občino Loška dolina in
3. Občino Bloke.
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Ime ustanoviteljic zavoda:
1. Občina Cerknica, s sedežem v Cerknici, Cesta 4. maja št. 53,
2. Občina Loška dolina, s sedežem v Starem trgu, Cesta Notranjskega odreda 2,
3. Občina Bloke, s sedežem v Novi vasi, Nova vas 4a.

Ime javnega zavoda je: Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča – Cerknica.
Sedež zavoda je: Cerknica, Cesta 4. maja, št. 17.
Skrajšano ime zavoda: ZD Cerknica.

Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.

Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom. Zavod ima organizirane zdravstvene enote v Občini Bloke in Občini Loška dolina.

Dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica je:
a) Osnovna zdravstvena dejavnost:
– spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;
– preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;
– zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja;
– preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacija,
– izdelovanje in prodaja medicinskih pripomočkov,
– zdravstvena rehabilitacija otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
– patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu;
– nujna medicinska pomoč in reševalna služba;
– zdravstveni pregledi športnikov;
– zdravstveni pregledi nabornikov;
– ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo;
– diagnostične in terapevtske storitve;
– medicina dela, prometa in športa.
b) Specialistično ambulantna dejavnost za področja:
– diabetologija;
– okulistika;
– ortopedija;
– psihiatrija;
– rentgenologija;
c) Druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom:
– prodaja zdravstvenih storitev na trgu;
– programi za zdravo življenje.
d) Druge nezdravstvene storitve v skladu z zakonom:
– prodaja blaga v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti,
– koordinacija organizacije zdravstvenega varstva in zagotavljanje stabilnosti delovanja javne mreže,
Vse dejavnosti so po standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene pod naslednje dejavnosti:
– N/85.121 splošna izvenbolnišnična dejavnost;
– N/85.130 zobozdravstvena dejavnost;
– N/85.141 samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki;
– N/85.122 specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost;
– N/85.143 druge zdravstvene dejavnosti, d.n.;
– D/33.100 proizvodnja medicinske in kirurške opreme in ortopedskih pripomočkov;
– G/52.320 trgovina na drobno z medicinskimi in ortopedskimi izdelki;
– N/85.329 druge socialne dejavnosti;
– M/80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
– M/74.1 pravne, računovodske in knjigovodske dejavnosti;
– H/55.231 dejavnost počitniškega doma;
– K/74.700 čiščenje objektov in opreme;
– I/60.230 drug kopenski potniški promet;
– O/93.010 dejavnost pralnic in čistilnic;
– F/45.340 splošno vzdrževanje v stavbah.
V tem členu naštete dejavnosti se izvajajo v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo.

Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor zavoda,
– strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.

Svet zavoda sestavljajo:
– trije predstavniki delavcev zavoda,
– dva predstavnika zavarovancev in drugih uporabnikov,
– šest predstavnikov občin ustanoviteljic, in sicer: trije predstavniki Občine Cerknica, dva predstavnika Občine Loška dolina in en predstavnik Občine Bloke.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda.
Predstavnika uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnike ustanoviteljic zavoda imenujejo občinski sveti v skladu s statuti občin.

Mandat članov sveta traja štiri leta.
Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.

Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda,
– sprejema program dela in razvoja zavoda,
– spremlja izvrševanje programa dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema zaključni račun,
– odloča o najemanju (dolgoročnih) kreditov, če predhodno pridobi soglasje občin ustanoviteljic,
– odloča o najemu kratkoročnih kreditov do višine enomesečnih bruto plač zavoda v mesecu v katerem se najema kredit,
– daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
– predlaga ustanoviteljicam spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje ustanoviteljicama in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– imenuje in razrešuje glavnega direktorja zavoda s soglasjem ustanoviteljic,
– na predlog glavnega direktorja imenuje in razrešuje pomočnika glavnega direktorja za medicinske zadeve,
– imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije II. stopnje, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in tem aktom.

Direktor:
– predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
– organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
– odgovarja za zakonitost dela,
– vodi strokovno delo zdravstvenega doma,
– odgovarja za strokovnost dela zdravstvenega doma,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
– sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
– sprejema splošne akte zavoda razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve na podlagi zakona.
Direktorja imenuje in razrešuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljicami.
Občine ustanoviteljice se morajo v roku 60 dni od poziva sveta zavoda opredeliti do imenovanja ali razrešitve direktorja, sicer se šteje, da se z imenovanjem ali z razrešitvijo strinjajo.

Strokovni svet:
Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.

Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.

Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdravstvene storitve, iz sredstev proračunov občin, na osnovi vsakoletno sklenjene skupne pogodbe s vsako občino posebej, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji ter iz drugih virov, določenih z zakonom.

Ustanoviteljice iz občinskega proračuna zagotavljajo sredstva za obnove in razširitve zdravstvenih domov po teritorialnem načelu. Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva tudi za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na osnovi vsakoletno sklenjene pogodbe. Skupne naloge financirajo občine v odstotku glede na število prebivalcev v posamezni občini.

Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali preko donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni ene od občin ustanoviteljic.

Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za razvoj, medicinsko tehnološko posodobitev in opravljanje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme po predhodnem soglasju občin ustanoviteljic. Del presežka pa se skladno s predpisi po predhodnem soglasju ustanoviteljic lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.

Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v letnem poslovnem poročilu, krijejo ustanoviteljice po ključu števila prebivalcev le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanoviteljice pa ugotovijo, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občin ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.

Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom.

Če zdravstveni dom v letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti v celoti.

Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške take dejavnosti, ki bremenijo osnovno dejavnost.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena zdravstvenega doma se ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne dajo soglasja ustanoviteljice v skladu z 17. členom tega odloka.

Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanoviteljic po teritorialnem načelu.

Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.

Zdravstveni dom je dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih v soglasju s posamezno ustanoviteljico po teritorialnem načelu odda v najem ali v zakup koncesionarjem, ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s pogodbo.

Zdravstveni dom je dolžan dati koncesionarju možnost najema prostih prostorov in opreme, ki jih ne potrebuje za opravljanje javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganje lastnih najemnikovih sredstev v prostore in opremo.

Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike, oziroma za druge svoje zdravstvene delavce.

Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, h kateremu so dali predhodno soglasje.

Na osnovi 9. člena Zakona o javnih zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 20. člena Sklepa o popisu in prevzemu premoženja (Uradni list RS, št. 2/99) ter 24. člena Sklepa o popisu in delitvi premoženja (Uradni list RS, št. 61/00) župani občin ustanoviteljic podpišejo Pogodbo o pravicah, obveznostih in odgovornostih posamezne občine kot ustanoviteljice in javnega zavoda pri izvajanju javne službe za področja:
– investicij,
– financiranja programa,
– razpisovanje in podeljevanje koncesij,
– zagotavljanje stabilnosti mreže zdravstvene dejavnosti.

Za koordinacijo skupnih nalog po pogodbi iz 29. člena, občine ustanoviteljice in javni zavod ustanovijo koordinativno posvetovalno telo za področje zdravstva na območju občin Cerknica, Loška dolina in Bloke, ki ga sestavljajo župani navedenih občin, direktor javnega zavoda in predstavnik nosilcev koncesij.

Zdravstveni dom je dolžan ustanoviteljicam najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma, poročilo realizacije, ter druge podatke o pogodbenih obveznostih z ustanovitelji, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljic.

Ustanoviteljice so dolžne zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru s pogodbo dogovorjenega programa po dinamiki, ki jo z zdravstvenim domom dogovorijo ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavljajo ustanoviteljice.
Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.

Zdravstveni dom mora od ustanoviteljic:
– pridobiti soglasje k določbam statuta,
– pridobiti soglasje k statutarnim spremembam,
– pridobiti soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti,
– pridobiti soglasje k najemu dolgoročnih kreditov.
Če ustanoviteljice ne odločijo o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdano.

Prebivalci vseh treh občin, za katere je zdravstveni dom izvajal zdravstveno varstvo do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.

Odlok je sprejet, ko ga sprejmejo občinski sveti občin Bloke, Loška dolina in Cerknica v enakem besedilu.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Cerknica – Loška dolina (Uradni list RS, št. 40/97).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.