Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004

Kazalo

3856. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag, stran 10529.

Na podlagi 18. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon) minister za okolje, prostor in energijo izdaja
P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave državnih
in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt) ter vrste njihovih strokovnih podlag.
2. člen
(državni lokacijski načrt)
Državni lokacijski načrt se pripravi za posamezno prostorsko ureditev državnega pomena ali za več, med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih prostorskih ureditev državnega pomena.
3. člen
(občinski lokacijski načrt)
(1) Občinski lokacijski načrt se pripravi za posamezno prostorsko ureditev občinskega pomena ali za več med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih prostorskih ureditev občinskega pomena. Občinski lokacijski načrt se pripravi v skladu z merili in pogoji za urejanje prostora iz prostorskega reda občine.
(2) Občinski lokacijski načrt se pripravi za načrtovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, za ureditve območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo ter za širitev naselij, za načrtovanje območij, kjer so predvideni prostorski ukrepi ter za načrtovanje drugih prostorskih ureditev oziroma območij, kadar obveznost izdelave občinskega lokacijskega načrta izhaja iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, strategije prostorskega razvoja občine oziroma iz prostorskega reda občine.
(3) Občinski lokacijski načrt se lahko pripravi tudi za načrtovanje drugih prostorskih ureditev, če se o njegovi pripravi dogovorita občina in investitor prostorske ureditve oziroma, če to želi investitor.
II. VSEBINA LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) Z lokacijskim načrtom se določijo urbanistične in krajinske rešitve predvidene prostorske ureditve, določijo lokacijski in tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter določijo drugi pogoji, zahteve in ukrepi za izvedbo načrtovane prostorske ureditve.
(2) Lokacijski načrt vsebuje:
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta predvidena ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč, če so le-ti krajši od zakonsko predpisanih.
5. člen
(ureditveno območje lokacijskega načrta)
(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta se določi tako, da obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo ter površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le v času gradnje oziroma izvajanja del.
(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov načrtovanih objektov iz prejšnjega odstavka na okolico, kot ga določajo predpisi o graditvi objektov.
(3) Ureditveno območje lokacijskega načrta se določi z mejo ureditvenega območja in prikaže z lego prostorske ureditve v širšem območju.
(4) Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta praviloma poteka po mejah prostorskih enot iz prostorskega reda občine, razen pri lokacijskih načrtih za načrtovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture z izrazitim linijskim potekom.
(5) Znotraj meje ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta se posebej prikažejo površine, ki so potrebne le v času njegovega izvajanja in se na njih po izvedbi načrta vzpostavi prejšnje stanje.
6. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Umestitev načrtovane ureditve v prostor se določi s prikazom oziroma z opisom funkcionalnih, tehničnih in oblikovnih rešitev načrtovanih objektov in površin in sicer:
– razmestitve predvidenih dejavnosti, ki lahko zajema tudi prerazporeditev obstoječih dejavnosti,
– razporeditve javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo,
– lege objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo, pri čemer se upoštevajo tudi obstoječi objekti, ki se odstranijo ali se jim spremeni namembnost,
– lege objektov in poteka omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture.
(2) Umestitev načrtovane ureditve v prostor se določi tudi:
– z lokacijskimi pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo objektov z ureditvijo njihove okolice, vključno s pogoji za postavitev enostavnih objektov in izvedbo drugih del ter s pogoji in usmeritvami za urejanje javnih in drugih skupnih površin;
– s tehničnimi pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin glede na higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve, zahteve glede na varnost pred požari, pogoje za varstvo pred hrupom, pogoje za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo, ipd.
(3) Lega objektov na zemljišču se določi v državnem koordinatnem sistemu z natančno lokacijo posameznih objektov in površin, ki služijo tem objektom ter javnih in drugih skupnih površin oziroma s prikazom objektov in omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, lahko pa tudi z odmikom objektov od mej sosednjih zemljišč in sosednjih objektov in z regulacijskimi črtami.
(4) Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov se določi s prikazom tlorisnih in višinskih gabaritov posameznih objektov in pripadajočih površin. Posebej se prikaže in opiše oblikovanje zunanje podobe objektov, njihove okolice ter oblikovanje javnih in drugih skupnih površin, vključno z zasaditvijo.
(5) Z umestitvijo načrtovane ureditve v prostor se tudi opišejo in prikažejo vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske strukture v širšem območju in njene povezave s sosednjimi območji.
(6) V državnem lokacijskem načrtu se umestitev načrtovane ureditve v prostor določi tudi s prikazom namenske rabe prostora na območju, kjer so načrtovani trajni objekti.
7. člen
(zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo)
(1) Z zasnovo projektnih rešitev načrtovane prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se določijo potek in zmogljivosti novih oziroma prenovljenih objektov in omrežij ter horizontalni in vertikalni odmiki med posameznimi vodi ter njihova križanja, kakor tudi zasnove rešitev priključevanja načrtovanih objektov na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. Določijo se tudi lokacijski in tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter na druga infrastrukturna omrežja.
(2) V lokacijskem načrtu se določi tudi, na katera omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture se morajo posamezni objekti oziroma površine obvezno priključiti.
8. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin)
(1) V lokacijskem načrtu se prikažejo in opišejo tudi funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve objektov in površin, ki se načrtujejo kot ukrep varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, vključno z rešitvami in ureditvami v zvezi z urejanjem voda, urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč ter izkoriščanjem mineralnih surovin in določijo lokacijski in tehnični pogoji ter usmeritve za njihovo projektiranje in izvedbo na način, kot je določen v 6. členu tega pravilnika.
(2) V lokacijskem načrtu se prikažejo in opišejo tudi drugi varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi s področijvarstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva gozdov, varstva kmetijskih zemljišč ter drugi predpisi, ki se nanašajo na trajnostno rabo naravnih dobrin.
9. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
V lokacijskem načrtu se prikažejo in opišejo tudi rešitve in ureditve za izvajanje dejavnosti obrambe ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakor tudi ukrepi za zagotavljanje varnosti na ogroženih območjih.
10. člen
(načrt parcelacije)
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(2) Načrt gradbenih parcel se izdela tako, da posamezne gradbene parcele obsegajo zemljišče, ki omogoča nemoteno rabo obstoječih in načrtovanih objektov s pripadajočimi površinami, pri čemer se upošteva njihov namen, velikost, zmogljivost in tlorisna zasnova, kakor tudi morebitne površine in objekte na območju lokacijskega načrta, ki služijo skupnim potrebam dejavnosti načrtovanih prostorskih ureditev.
(3) Pri določitvi velikosti in oblike gradbenih parcel se upošteva tudi izoblikovanost terena, tipologija zazidave ter predpisana stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo.
11. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta)
(1) V lokacijskem načrtu se določijo etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za njegovo izvajanje, zlasti pa:
– prostorski ukrepi, ki se jih lahko uvede na območju njegove veljavnosti,
– obveznost sklenitve urbanistične pogodbe in morebitnih drugih dogovorov ali sporazumov,
– druge obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju lokacijskega načrta,
– morebitni dodatni pogoji iz mnenj nosilcev urejanja prostora k lokacijskemu načrtu, ki se nanašajo na pripravo projektne dokumentacije, gradnjo in uporabo objektov,
– morebitna obveznost pridobitve posameznih projektnih rešitev z javnim natečajem,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Če je predvidena etapnost izvedbe prostorske ureditve, se le-ta določi tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
12. člen
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
(1) V lokacijskem načrtu se lahko določijo roki za izvedbo celotne prostorske ureditve, izgradnjo posameznih objektov oziroma ureditev javnih površin in za opremljanje zemljišč s komunalno infrastrukturo ter roki za pridobitev zemljišč, če so le-ti krajši od zakonsko predpisanih.
(2) V pogojnem občinskem lokacijskem načrtu se določi tudi rok, v katerem morajo biti izpolnjeni pogoji, da se lokacijski načrt lahko začne izvajati.
13. člen
(urbanistična pogodba)
(1) Občinski lokacijski načrt lahko določi tudi obveznost sklenitve urbanistične pogodbe med investitorjem in občino.
(2) Urbanistična pogodba mora vsebovati najmanj:
– vrste in obseg objektov v javno korist, ki jih mora zgraditi investitor oziroma stopnjo opremljenosti zemljišč s komunalno infrastrukturo, ki jo mora zagotoviti ter roke, v katerih mora biti gradnja izvedena,
– tiste pogoje in zahteve nosilcev urejanja prostora, ki se ne nanašajo neposredno na načrtovano prostorsko ureditev, so pa povezane z njeno izvedbo oziroma njenim delovanjem,
– podrobno oceno vseh stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, ki bi jih morala prevzeti občina, ter način povračila teh stroškov investitorju,
– podrobno oceno investitorjevih stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, če se financirajo iz javnih sredstev,
– razmejitev finančnih obveznosti med posameznimi investitorji v primeru več investitorjev,
– določbe glede uveljavitve pravic občine, če investitor ne izpolni s pogodbo določenih obveznosti.
III. OBLIKA LOKACIJSKEGA NAČRTA
14. člen
(oblika lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del.
(2) Lokacijski načrt se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti velja analogna oblika.
(3) Analogna oblika lokacijskega načrta mora biti pripravljena tako, da sta besedilo in kartografski del lokacijskega načrta skupaj s kopijo uredbe oziroma odloka o njegovem sprejemu vložena v ustrezno mapo, vezano v takšni obliki, da posameznih listov ni mogoče dodajati ali odvzemati. Če je gradivo obsežnejše, se gradivo lahko vloži tudi v več map, ki morajo biti označene z ustreznimi zaporednimi številkami.
(4) Mapa, v katero se vlagajo sestavine lokacijskega načrta, mora omogočati vstavljanje listov v formatu A4. Če so posamezne sestavine načrta na listih večjega formata, se zložijo na format A4.
(5) Mapa iz prejšnjega odstavka mora biti opremljena z naslovnico in notranjimi naslovnimi listi.
(6) Naslovnica vsebuje:
– naziv lokacijskega načrta,
– podatke o pobudniku oziroma investitorju, pripravljavcu in izdelovalcu lokacijskega načrta,
– podatke o odgovornem vodji izdelave lokacijskega načrta s podpisom in identifikacijsko številko,
– navedbo organa, ki je lokacijski načrt sprejel, z žigom organa in podpisom odgovorne osebe,
– datum sprejema lokacijskega načrta,
– podatke o objavi lokacijskega načrta v uradnem glasilu.
(7) Notranji naslovni listi vsebujejo:
– kazalo vsebine besedila,
– kazalo vsebine kartografskega dela z grafičnimi načrti,
– seznam prilog lokacijskega načrta,
– seznam nosilcev urejanja prostora, ki so bili zaprošeni za izdajo mnenj k predlogu lokacijskega načrta ter seznam pridobljenih mnenj z navedbo datumov njihove izdaje oziroma s podatki o datumu vročitve zahteve za izdajo mnenj, če ta v zakonsko določenem roku niso bila izdana,
– izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca, da je lokacijski načrt izdelan v skladu s prostorskimi akti in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju lokacijskega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, opremljeno z njegovim podpisom in osebnim žigom.
15. člen
(besedilo lokacijskega načrta)
(1) Besedilo lokacijskega načrta mora biti urejeno v naslednjih poglavjih:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;
2. Ureditveno območje lokacijskega načrta;
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– opis rešitev načrtovanih objektov in površin,
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. Načrt parcelacije;
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta;
10. Roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
(2) Če je vsebina posameznega poglavja določena in prikazana v kartografskem delu, se v besedilu navede le napotilo na ustrezen grafični načrt.
(3) Besedilo lokacijskega načrta se izdela v digitalni obliki tako, da se smiselno upoštevajo predpisi, ki določajo digitalno obliko besedila prostorskega reda občine.
16. člen
(kartografski del lokacijskega načrta)
(1) Kartografski del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
1. načrt namenske rabe prostora,
2. načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije,
3. načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(2) Načrt namenske rabe prostora v občinskem lokacijskem načrtu predstavlja izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega reda občine, pri čemer se lahko površine podrobnejše namenske rabe in členitev prostora na funkcionalne in prostorske enote z merili in pogoji za urejanje prostora glede na rešitve iz tega načrta prikaže tudi podrobneje. Posebej se prikažejo tudi površine, namenjene javnemu dobru.
(3) Načrt namenske rabe prostora se v državnem lokacijskem načrtu izdela tako, da se namenska raba prostora in členitev prostora na funkcionalne in prostorske enote določi v skladu z načrtovanimi rešitvami iz tega načrta in prikaže na grafičnem načrtu kartografskega dela prostorskega reda občine.
(4) Na načrtu namenske rabe prostora se prikaže lega prostorske ureditve v širšem območju iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(5) Načrt ureditvenega območja, ki vsebuje tudi načrt parcelacije se izdela na geodetskem načrtu, izdelanem v skladu s predpisi, ki določajo izdelavo geodetskega načrta. Načrt ureditvenega območja prikazuje vsebine iz 5. in 10. člena tega pravilnika.
(6) Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor se izdela na geodetskem načrtu iz prejšnjega odstavka. Na njem se prikažejo vsebine iz 6.,7.,8., 9. in etapnost izvedbe iz 11. člena tega pravilnika. Sestavni del rešitev načrtovanih objektov in površin so tudi značilni in pomembni prerezi ter pogledi.
(7) Merilo grafičnega načrta ureditvenega območja in načrta umestitve načrtovane ureditve v prostor je odvisno od obsežnosti načrtovane prostorske ureditve, pri čemer natančnost merila ne sme biti manjša od 1: 5000 in praviloma ne večja od 1: 500. Po potrebi se izdela tudi ustrezne publikacijske karte. Vplivi načrtovane prostorske ureditve na urbane in krajinske strukture v širšem območju in povezave s sosednjimi območji se prikažejo na topografskem ali ortofoto načrtu najmanj z natančnostjo, ki ustreza merilu 1:10000.
(8) V primeru obsežnejše prostorske ureditve se vsebine grafičnega načrta lahko prikažejo na ločenih listih.
(9) Vsak izris grafičnega načrta mora biti opremljen s številko lista, nazivom lokacijskega načrta, legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane, orientacijo grafičnega izrisa (praviloma sever – jug), oznako merila, datumom izdelave geodetskega načrta.
(10) Grafični načrti, ki so zaupne narave, morajo imeti zapisano označbo zaupnosti.
17. člen
(oblika digitalnih prostorskih podatkov)
(1) Digitalni prostorski podatki, ki so podlaga za izris na grafičnih načrtih so podatki o ureditvenem območju lokacijskega načrta, umestitvi načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji, o zasnovi projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture, o rešitvah in ukrepih za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, trajnostno rabo naravnih dobrin, o rešitvah in ukrepih za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in o načrtu parcelacije.
(2) Za obliko digitalnih prostorskih podatkov lokacijskega načrta se smiselno upoštevajo določila o obliki digitalnih prostorskih podatkov prostorskega reda občine.
18. člen
(priloge lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt ima naslednje obvezne priloge:
1. povzetek za javnost; ki vsebuje opis glavnih rešitev in ustrezne grafične prikaze umestitve načrtovane ureditve v prostor, praviloma v merilu publikacijskih kart;
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev, s shematskim prikazom zasnove prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve, ki se v primeru državnega lokacijskega načrta izdela kot shematski prikaz prostorske ureditve v odnosu do širšega prostora, v primeru občinskega lokacijskega načrta pa kot izvleček iz prostorskega reda občine;
3. obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, ki vsebuje predvsem:
– pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo lokacijskega načrta,
– obrazložitev zasnove prostorske ureditve,
– pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variante,
– utemeljitev predlaganih rešitev ter lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev na podlagi izhodišč, usmeritev, pravil ter meril in pogojev iz prostorskih aktov, ki so podlaga za pripravo lokacijskega načrta in drugih veljavnih sektorskih aktov in predpisov, izdelanih strokovnih podlag ter smernic nosilcev urejanja prostora;
4. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki;
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitna mnenja drugih strokovnih institucij s pojasnili glede njihovega upoštevanja oziroma kopijo dokazila o vložitvi zahteve za izdajo smernic in mnenj, če ta niso bila izdana;
6. seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;
7. oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, če se financira iz javnih sredstev ter finančno konstrukcijo, če gre za več udeležencev pri financiranju prostorske ureditve, določene z državnim lokacijskim načrtom;
8. spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.
(2) Obvezna priloga občinskega lokacijskega načrta je tudi program opremljanja zemljišč za gradnjo, če se ta pripravi na njegovi podlagi.
IV. NAČIN PRIPRAVE LOKACIJSKEGA NAČRTA IN VRSTE STROKOVNIH PODLAG
19. člen
(pobuda za pripravo lokacijskega načrta)
Pobuda za pripravo lokacijskega načrta mora biti obrazložena in dokumentirana s prikazom in opisom predlagane prostorske ureditve, lahko v variantah, v takšni natančnosti, da je razviden obseg predlagane prostorske ureditve ter njene glavne značilnosti. Iz pobude mora biti razvidna tudi utemeljenost pobude glede na prostorske akte in druge sektorske predpise, ki so podlaga za pripravo lokacijskega načrta za posamezno vrsto prostorske ureditve.
20. člen
(določitev strokovnih podlag)
(1) Strokovne podlage za lokacijski načrt in način njihove pridobitve se določi v programu priprave lokacijskega načrta na podlagi predhodne strokovne ocene. Pripravljavec lahko med postopkom priprave lokacijskega načrta določi izdelavo dodatnih strokovnih podlag, če to izhaja iz smernic, ki so jih podali nosilci urejanja prostora.
(2) V programu priprave se določijo samo tiste strokovne podlage, ki jih je potrebno zaradi načrtovane prostorske ureditve posebej izdelati ali pridobiti.
21. člen
(vrste strokovnih podlag in uporaba podatkov)
(1) Glede na značilnosti prostora in načrtovane prostorske ureditve se s strokovnimi podlagami zlasti:
– analizira stanje glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora,
– identificirajo in analizirajo problemi na podlagi dosedanjega prostorskega razvoja ter ugotovijo nove razvojne potrebe, težnje in različne pobude na obravnavanem območju,
– analizirajo možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve,
– analizirajo pričakovani vplivi prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora,
– opravi vrednotenje ter pripravijo predlogi strokovnih rešitev.
(2) Za izdelavo lokacijskega načrta se uporabijo strokovne podlage, študije, raziskave in razna ekspertna gradiva, ki so bile izdelane za pripravo drugih prostorskih aktov na obravnavanem območju in za primerljive prostorske ureditve, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo v tistih sestavinah, ki so glede na vrsto prostorske ureditve in značilnost prostora relevantne za pripravo lokacijskega načrta.
(3) Strokovna rešitev prostorske ureditve, ki je podlaga za izdelavo predloga lokacijskega načrta, vključuje tudi rešitve novih oziroma prenovljenih objektov in omrežij prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, objektov, ki se načrtujejo kot ukrep varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin ter objektov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Strokovna rešitev vključuje tudi prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico, ki se izdela v skladu s predpisi, ki določajo vsebino projektne dokumentacije.
(4) Strokovna rešitev prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena se izdela najmanj v vsebini, kot je določena za idejno zasnovo v predpisih, ki določajo vsebino projektne dokumentacije.
(5) Pri izdelavi strokovnih podlag in lokacijskega načrta se uporabljajo:
– podatki o gospodarski javni infrastrukturi iz zbirnega katastra gospodarske javne infastrukture,
– podatki o pravnih režimih iz zbirke pravnih režimov in drugih uradnih evidenc,
– topografski in katastrski ter drugi geodetski podatki iz uradnih evidenc,
– drugi podatki nosilcev urejanja prostora.
22. člen
(variantne rešitve)
(1) Strokovna rešitev prostorske ureditve se pridobi z izborom variantne rešitve, razen v primeru, kadar zaradi prostorskih, okoljskih, tehničnih, tehnoloških ali drugih dejavnikov variantne rešitve niso možne ali smiselne ali če je bil za prostorsko ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, izbor variantne rešitve že izveden v postopku priprave in sprejemanja regionalne zasnove prostorskega razvoja, strategije prostorskega razvoja občine ali prostorskega reda občine.
(2) Kadar se strokovna rešitev pridobi z izdelavo več variantnih rešitev in ni pridobljena z javnim natečajem, se možne variante določijo v programu priprave lokacijskega načrta. Variante lahko predlaga pobudnik lokacijskega načrta, pripravljavec ter drugi udeleženci na prostorski konferenci pred sprejemom programa priprave. Dodatne variante se lahko določijo tudi kasneje, če takšna potreba izhaja iz izdelanih strokovnih podlag in analiz.
(3) Za posamezne variante se v primerni natančnosti izdelajo variantne rešitve kot celovita urbanistična, krajinska in arhitekturna oziroma gradbeno tehnična strokovna rešitev.
(4) Variantne rešitve se presodijo in medsebojno primerjajo s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju v skladu s Prostorskim redom Slovenije.
23. člen
(javna razgrnitev)
(1) Lokacijski načrt se razgrne na sedežu občine, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način. Državni lokacijski načrt se razgrne tudi na ministrstvu za prostor. Kadar prostorska ureditev vsebuje objekte z vplivi na okolje se sočasno z javno razgrnitvijo predloga lokacijskega načrta razgrnejo tudi gradiva, ki jih je potrebno izdelati v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
(2) Prostorska ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, mora biti v javni razgrnitvi prikazana na vsaj en poljuden način, kot je npr. fotomontaža, maketa, perspektivna slika, predstavitev na elektronskem mediju in podobno. Variantne rešitve se lahko prikažejo v ustrezno pomanjšani ali strnjeni obliki, ki pa še omogoča nazorno in razumljivo predstavitev.
24. člen
(hramba lokacijskih načrtov)
(1) Lokacijski načrt se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu pripravljavca, državni lokacijski načrt pa tudi na občini oziroma občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev. Pripravljavec mora en izvod lokacijskega načrta posredovati tudi krajevno pristojni upravni enoti in pristojnim inšpekcijskim službam, pripravljavec lokacijskega načrta za prostorske ureditve skupnega pomena iz 26. člena tega pravilnika pa tudi ministrstvu pristojnemu za prostor.
(2) Ministrstvo pristojno za prostor vključi digitalno obliko lokacijskega načrta v zbirko pravnih režimov kot sestavni del zbirk prostorskih podatkov. Dostop do digitalne oblike lokacijskega načrta je zagotovljen v skladu s pravili in pogoji, ki veljajo za zbirko pravnih režimov.
V. POSEBNE DOLOČBE
25. člen
(medobčinski lokacijski načrt)
(1) Medobčinski lokacijski načrt se lahko pripravi za načrtovanje prostorskih ureditev, ki segajo na območje dveh ali več občin in sicer:
– rabe skupnih naravnih virov,
– prometnih, energetskih in komunalnih ter drugih omrežij gospodarske infrastrukture,
– objektov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skupnih objektov družbene javne infrastrukture,
– drugih prostorskih ureditev, za katere se izrazi skupni interes.
(2) Medobčinski lokacijski načrt se pripravi kot enoten akt, iz katerega pa mora biti jasno razvidna prostorska ureditev na območju posamezne občine.
(3) Občine pred pričetkom priprave lokacijskega načrta sklenejo dogovor, v katerem določijo pripravljavca lokacijskega načrta, obveznosti glede financiranja priprave lokacijskega načrta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo lokacijskega načrta.
(4) Skupen program priprave morajo pred objavo v uradnem glasilu sprejeti župani vseh, v pripravo lokacijskega načrta vključenih občin.
26. člen
(občinski lokacijski načrt za prostorske ureditve skupnega pomena)
(1) Kadar je zaradi povezanosti prostorske ureditve državnega pomena z lokalnimi prostorskimi ureditvami in lokalnim okoljem primerno, da se le-te načrtujejo skupaj, lahko občina sprejme lokacijski načrt, s katerim se urejajo prostorske ureditve skupnega pomena.
(2) Ministrstvo za prostor, pobudniki priprave lokacijskega načrta, investitorji in občina pred pričetkom priprave lokacijskega načrta sklenejo dogovor, v katerem določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja lokacijskega načrta, financiranja priprave lokacijskega načrta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo lokacijskega načrta.
27. člen
(sočasna priprava lokacijskega načrta in izvedba komasacije)
(1) Kadar sočasno s postopkom priprave občinskega lokacijskega načrta poteka tudi postopek komasacije, se v programu priprave lokacijskega načrta določi:
– postopke in roke za zagotovitev medsebojno usklajene izvedbe posameznih faz priprave lokacijskega načrta in komasacije,
– meja ureditvenega območja lokacijskega načrta tako natančno, da jo je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru, pri čemer meje območja v postopku priprave lokacijskega načrta ni več mogoče spreminjati, dovoljena pa je njena uskladitev zaradi ureditve mej oziroma obodne parcelacije.
(2) Postopek priprave lokacijskega načrta iz prejšnjega odstavka se lahko zaustavi pred njegovim sprejemom, če tako odloči občinski svet z odlokom. Občinski svet lahko sprejme takšno odločitev kadar ugotovi, da so roki za pripravo lokacijskega načrta, določeni s programom priprave, preseženi ali če to predlaga za komasacijo pristojni občinski upravni organ.
(3) Sočasno s predlogom lokacijskega načrta se javno razgrne in javno obravnava tudi predlog elaborata nove razdelitve zemljišč, pripravljen v skladu s predpisi, ki urejajo komasacijo na območju lokacijskega načrta, kar se v obvestilu o javni razgrnitvi predloga lokacijskega načrta izrecno navede.
(4) Pripombe in predloge, ki so bili podani na javno razgrnjeni predlog lokacijskega načrta ter predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz tretjega odstavka tega člena skupno obravnavajo pripravljalec lokacijskega načrta in občinski upravni organ, pristojen za komasacijo ter komasacijski odbor, izvoljen v skladu s predpisi, ki urejajo komasacijo na območju lokacijskega načrta. Pripravljalec lokacijskega načrta mora stališča do pripomb in predlogov v največji možni meri uskladiti s predlogi občinskega upravnega organa, pristojnega za komasacijo ter komasacijskega odbora.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28 člen
(prehodno obdobje)
Do uveljavitve prostorskega reda občine se prostorske ureditve v občinskih lokacijskih načrtih načrtujejo v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine.
29. člen
(prostorski podatki)
Prostorski podatki, ki niso vpisani v sistem zbirk prostorskih podatkov, se do njihovega vpisa prevzamejo iz drugih uradnih evidenc, pri čemer morajo imeti strukturo enako strukturi podatkov iz sistema zbirk.
30. člen
(prenehanje uporabe izvršilnega predpisa)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov uporablja za dokončanje priprave:
– začetih državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter njihovih sprememb in dopolnitev,
– prostorskih izvedbenih načrtov iz 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1).
31. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-01-78/2002
Ljubljana, dne 27. julija 2004.
EVA 2002-2511-0051
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor
in energijo

AAA Zlata odličnost