Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2004 z dne 16. 1. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2004 z dne 16. 1. 2004

Kazalo

171. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, stran 422.

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93,45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. in 73. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 26. in 31. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list. RS, št. 96/2002), 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 16. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68 /01, 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 8. seji dne 27. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) uskladi delovanje javnega zavoda Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto kot splošne knjižnice (v nadaljevanju besedila: zavod) z določbami Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02) in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002), ureja njen status, razmerja med ustanoviteljem, pogodbenimi partnerji in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda, če z zakonom ni določeno drugače.
Ustanovitelj zavoda je Mestna občina Novo mesto. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Mestna občina izvaja preko Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.
2. člen
Zavod je pravni naslednik javnega zavoda Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto s sedežem v Novem mestu, Rozmanova ulica 28, katerega ustanovitelj je Mestna občina Novo mesto kot ena od pravnih naslednic Občine Novo mesto.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je bila prvič ustanovljena z Uredbo o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic kot Študijska knjižnica v Novem mestu leta 1946. (Uradni list RS, št. 19/46) je uredba Ministrstva za prosveto. Zadnji akt o ustanovitvi je Mestna občina Novo mesto sprejela 24. 12. 1996 (Uradni list RS, št. 76/96).
3. člen
Poslanstvo zavoda je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti, ki ni pridobitna dejavnost.
4. člen
Ime zavoda: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.
Skrajšano ime: Knjižnica Mirana Jarca.
Sedež zavoda je v Novem mestu.
Naslov sedeža zavoda je: Novo mesto, Rozmanova ulica 28.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod registrsko številko1/00069/00 z dne 26. 9. 2000.
Zavod se vpiše v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
5. člen
Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm.
V sredini je grb Mestne občine Novo mesto, ob robu nad grbom je napis Mestna občina Novo mesto, pod grbom pa Knjižnica Mirana Jarca.
II. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST ZAVODA
6. člen
Zavod je ustanovljen in organiziran kot osrednja območna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje, ki ga odreja Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03) in Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03).
Zavod na etnično mešanih območjih zagotavlja knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom narodne in etnične skupnosti ter zagotavlja dostop gradiva tudi Slovencem v zamejstvu. Knjižnična dejavnost za druge občine se izvaja na podlagi pogodbe.
7. člen
Zavod je oblikovan v naslednjih oddelkih:
– študijski oddelek
– oddelek za jezikoslovje in leposlovje
– oddelek za mladino
– oddelek za oblikovanje in obdelavo knjižničnega gradiva
– domoznanski oddelek
– posebna zbirka Boga Komelja
– oddelek za matično službo
– oddelek medbibliotečne izposoje
– oddelek potujoče knjižnice
– audiovizualni oddelek
– razvojni oddelek mreže
– oddelek za periodiko
– artoteka
in službah:
– služba za upravljanje knjižnične zbirke
– upravno-tehnična služba
– informacijska služba
– služba za razvoj in svetovanje
– služba za stike z javnostmi.
8. člen
Zavod v zainteresiranih občinah lahko organizira svoje stalne enote.
9. člen
Delo zavoda je javno. Javnost dela zavod zagotavlja z obveščanjem o svojem delu, z informacijami o dopolnjevanju knjižničnega gradiva ter s poročili o dejavnosti in opravljenem delu.
10. člen
Dejavnost zavoda šteje kot javna služba knjižnične dejavnosti, katere izvajanje je v javnem interesu.
Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
– informacijsko opismenjevanje,
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
11. člen
Dejavnost knjižnic je v standardni klasifikaciji dejavnosti vodena pod šifro O/92.511, v okviru katere zavod:
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu;
– nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja knjižnično gradivo;
– skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi;
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire;
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve;
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;
– pridobiva in izobražuje uporabnike;
– skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov in se vključi v procese vseživljenjskega izobraževanja;
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik;
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje;
– opravlja informacijsko delo, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno kulturno delo;
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske stroke;
– se povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem;
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo.
Dejavnosti knjižnice, ki služijo izvajanju javne službe, je tudi varstvo kulturne dediščine, v standardni klasifikaciji vodeni pod šifro O/92.522, v okviru katere:
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižničarsko dejavnost,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesrečah,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje knjižnicam na svojem območju (matična dejavnost),
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu.
12. člen
Druge dejavnosti knjižnice so:
DE/22.110 Izdajanje knjig
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150 Drugo založništvo
DE/22.230 Knjigoveštvo
DE/22.240 Priprava za tisk
DE/22.3 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.471 Dejavnost knjigarn
G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi in revijami
G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
G/52.610 Trgovina na drobno po pošti
G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
H/55.302 Dejavnost samopostrežnih restavracij
I/60.240 Cestni tovorni promet
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah
K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje
K/72.300 Obdelava podatkov
K/72.400 Omrežne podatkovne storitve
K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.400 Oglaševanje
K/74.810 Fotografska dejavnost
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873 Druge poslovne dejavnosti
O/92.110 Snemanje filmov in videofilmov
O/92.139-Kinematografska dejavnost
O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
M/80/422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
III. VRSTE GRADIVA
13. člen
Knjižnično gradivo so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.
Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.
IV. ORGANI ZAVODA
14. člen
Organi zavoda so:
– direktor
– svet zavoda
– strokovni svet.
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja zavoda.
Direktor
15. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa.
Svet si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja, mnenja občin, ki so s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti na knjižnico, ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno.
Soglasje in mnenja iz četrtega odstavka se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Če ustanovitelj in pogodbenice ter strokovni delavci knjižnice ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj svet imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja in po predhodnem pismenem soglasju ustanovitelja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik.
16. člen
Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem javnem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
17. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno ali visoko izobrazbo prednostno družboslovne smeri,
– da ima opravljen bibliotekarski izpit,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,
– da aktivno obvlada slovenski jezik,
– da ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
– da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik,
– da obvlada osnove računalništva,
– da pozna področje dejavnosti zavoda.
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti življenjepis in program razvoja zavoda.
V primeru, da direktor vodi tudi strokovno delo, mora izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice.
18. člen
Direktorja razreši svet zavoda na način in po postopku, ki je določen za direktorja javnega zavoda v Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02).
Za postopek razrešitve direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
19. člen
Direktor se imenuje najmanj dva meseca pred potekom mandatne dobe direktorja.
20. člen
Naloge direktorja so:
– načrtuje, organizira in vodi delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
– sprejema kadrovski načrt in akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema splošne akte in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo preko delovnega časa,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme, enajste, trinajste in enaindvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
21. člen
Direktor zastopa in predstavlja zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah oziroma investicijsko-vzdrževalnih delih, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
– pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno soglasje lastnika nepremičnin.
Svet zavoda
22. člen
Svet zavoda sestavljajo trije člani, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta zavoda traja pet let. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja 90 dni pred potekom mandata članom sveta zavoda.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom. Delovanje sveta zavoda je podrobneje urejeno s poslovnikom zavoda.
23. člen
Svet zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
– sprejme letno vsebinsko in poslovno poročilo o opravljenem delu zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k poslovnemu poročilu zavoda ter pogodbam o investicijah in nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– imenuje direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– oblikuje stalne in občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem odlokom in splošnim aktom zavoda.
Strokovni svet
24. člen
Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer:
– dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, drugi pa izmed strokovnih delavcev,
– dva člana predlaga Kulturniška zbornica RS,
– dva člana predlaga Društvo bibliotekarjev Dolenjske.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga sprejme direktor v soglasju s svetom zavoda. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora pozvati predlagatelje, da podajo predloge najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članom strokovnega sveta traja 5 let. Po preteku so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Strokovni svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet zavoda s poslovnikom.
25. člen
Naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za razrešitev teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda.
V. SKUPNE DOLOČBE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET
26. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Svetu zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Strokovnemu svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
27. člen
Član strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če
– umre,
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej (več kot polovico sej v koledarskem letu),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu zavoda,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas izteka mandata imenuje nov član po istem postopku, kot je bil imenovan ali izvoljen razrešeni član.
28. člen
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj na predlog ustanovitelja ali direktorja.
29. člen
Mandat predstavnika delavca preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavcev, če:
– mu preneha delovno razmerje v zavodu,
– je odpoklican,
– je sprejet njegov odstop,
– če nastopi delo oziroma funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v svetu.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali direktor zavoda.
VI. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
30. člen
Zavod za opravljanje dejavnosti upravlja z nepremičninami in opremo, ki je last Mestne občine Novo mesto kot del javne infrastrukture na področju kulture ter opremo in inventariziranim knjižničnim gradivom. Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami in zemljišči:
– parcelna št. 1471:
– poslovna stavba v izmeri 949 m2,
– dvorišče v izmeri 124 m2,
– dvorišče v izmeri 66 m2;
– parcelna št. 1472:
– poslovna stavba v izmeri 349 m2.
Vse vl. št. 443, KO 1456 Novo mesto.
31. člen
Nepremičnine, v katerih se opravlja knjižnična dejavnost in so izven Mestne občine Novo mesto, so last tiste občine, kjer je izposojevališče.
Bibliobus je last ustanovitelja, s katerim upravlja knjižnica.
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren vsaki od občin glede na lastnino premoženja.
Knjige so last občin glede na vložena sredstva za nakup, z njimi pa upravlja zavod.
VII. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
32. člen
Sredstva za izvajanje javne službe iz proračunov zagotavljajo ustanovitelj in pogodbeni partnerji ter država na podlagi programa dela in finančnega načrta.
Zavod pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:
– posebne naloge osrednjih območnih knjižnic na podlagi pogodbe med Ministrstvom za kulturo in knjižnico,
– programe knjižnic, pripravljene v soglasju s predstavniki narodnih skupnosti na narodno mešanih področjih knjižnic na podlagi pogodbe med Ministrstvom za kulturo in knjižnico,
– programe knjižnic, pripravljene v soglasju z nacionalno knjižnico za zagotavljanje dostopnosti do knjižničnega gradiva Slovencem v zamejstvu na podlagi pogodbe med Ministrstvom za kulturo in knjižnico,
– za delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme.
Poleg tega lahko pridobiva sredstva na podlagi javnih razpisov v RS in mednarodnih razpisov ter iz nejavnih virov:
– stroškov vpisa in drugimi nadomestili,
– z donacijami in darili,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz drugih zakonitih virov.
33. člen
Sredstva za izvajanje javne službe so stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom, programski materialni stroški, materialni stroški obratovanja in stroški za nakup knjižničnega gradiva.
Med občino ustanoviteljico in občinami pogodbenimi partnerji se finančna obveznost za skupne stroške razdeli sorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama.
Skupni stroški zavoda obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke ter z delovanjem strokovnih služb.
Sredstva za izvajanje javne službe se načrtujejo v skladu s pogoji iz 36. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in Pravilnikom o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03), ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic.
Pogodbeni partnerji zavoda so občine: Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Škocjan, Šentjernej, Žužemberk ter ostale občine s predhodnim soglasjem ustanovitelja. Pogodbeni partnerji zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena v skladu s pogodbo.
34. člen
V primeru, da posamezna občina ne izpolnjuje svojih obveznosti do zavoda po tem odloku, mora zavod o tem obvestiti ustanovitelja in Ministrstvo za kulturo, da ukrepa po 54. členu Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02).
35. člen
Zavod lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje kvaliteto storitev javne službe.
Opravljanje gospodarske dejavnosti zavoda ne sme škodovati kvaliteti izvajanja javne službe.
Sredstva, pridobljena z izvajanjem gospodarske dejavnosti, lahko zavod nameni le za opravljanje knjižnične javne službe.
36. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
20 odstotkov od ustvarjenih prihodkov iz naslova opravljenih dejavnosti, ki ne predstavljajo izvajanje javne službe, mora zavod nameniti za amortizacijo.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
Soglasje za izplačevanje povečane delovne uspešnosti izda pristojni organ, in sicer župan ali občinski svet v skladu z 2. odstavkom 5. člena Odloka o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti zaposlenih v javnih zavodih (Uradni list RS, št. 3/01).
VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
37. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno z vsemi pravicami in obveznostmi v svojem imenu in na svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
38. člen
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju.
39. člen
Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja, razen za oddajo nepremičnin v najem, o čemer zavod odloča samostojno v okviru predpisov, sklepov občinskega sveta in sklepov župana.
IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA
40. člen
Zavod ima naslednje splošne akte:
– akt o sistemizaciji delovnih mest, ki mora biti v skladu s 36. členom Zakona o knjižničarstvu oziroma s sprejetimi normativi in standardi,
– splošni akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
– splošni akt o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah materialno-finančnega poslovanja,
– pravilnik o splošnih pogojih poslovanja,
– druge splošne akte.
Ob odločitvi za sprejem posameznega splošnega akta svet zavoda oziroma direktor določi način in roke za pripravo delovnega besedila, osnutka oziroma predloga splošnega akta, določi strokovni organ ali delavca, ki vodi razpravo in zbira pripombe ter daje mnenja o določilih delovnega besedila, osnutka oziroma predloga splošnega akta ter določi potek sprejemanja.
X. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA
41. člen
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Svet zavoda in strokovni svet se konstituirata najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
43. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt mora biti sprejet najkasneje v šestih mesecih od sprejetja odloka. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki ni v nasprotju z zakoni in tem odlokom.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Statut Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto z dne 2. 10. 1997 razen v določbah, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in niso v nasprotju s predpisi in tem odlokom.
45. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Uradni list RS, št.76/96).
46. člen
Direktor poskrbi na podlagi tega odloka za vpis v sodni register.
47. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 015-05-19/2003
Novo mesto, dne 27. novembra 2003.
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.