Uradni list

Številka 118
Uradni list RS, št. 118/2003 z dne 3. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 118/2003 z dne 3. 12. 2003

Kazalo

5174. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm, stran 16054.

Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in v povezavi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/90, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 16. člena statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99, 117/00, 109/01 in 13/03) je Občinski svet občine Videm na 2. izredni seji dne 25. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Videm plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
V Občini Videm se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
2. člen
Stavbno zemljišče
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki jo je treba šteti kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila, stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe.
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
3. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik…), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano uradno evidenco.
Zavezanec za nadomestilo je praviloma večinski lastnik ali eden izmed solastnikov, če jih je več v istem deležu.
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
4. člen
Na celotnem območju Občine Videm se plačuje nadomestilo v eni kakovostni skupini.
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm opredeljena kot območja stavbnih zemljišč,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja I. in II. kategorije, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm po svoji namembnosti opredeljena kot območja, urejena s prostorsko izvedbenimi akti.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Osnova za izračun nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je površina (m2) zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote) iz 2. člena tega odloka, ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za določen namen opredeljen s tem odlokom:
1. v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža v sklopu stanovanjske hiše ali poslovnega prostora…),
2. izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zazidanih stavbnih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, igrišča…), ki je namenjena opravljanju poslovne dejavnosti.
Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki se uporablja za določen namen opredeljen s tem odlokom.
6. člen
Namen uporabe stavbnega zemljišča
Glede na namen uporabe zemljišča oziroma vrsto dejavnosti so stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) po tem odloku razvrščena:
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),
– na stavbna zemljišča za poslovno in gospodarsko dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),
– na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi),
– na stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov,
– druga zazidana stavbna zemljišča (površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnost ob avtocestah in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti).
7. člen
Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami, ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,
5. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
6. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.
Za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata naslednji merili:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča glede na izvedbeni prostorski akt.
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost in lego se zazidano stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami:
-----------------------------------------------------------------------
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča                             1
-----------------------------------------------------------------------
I Stanovanjski namen                                           150 točk
II Počitniški namen                                            300 točk
III Poslovni namen                                             250 točk
IV Opuščeni in dotrajani objekti                               150 točk
-----------------------------------------------------------------------
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego enotno opredeljene kakovostne skupine in glede na namembnost območja, kot jo določa izvedbeni prostorski akt – IPA.
------------------------------------------------------------------------
Namembnost območja po IPA                                              1
------------------------------------------------------------------------
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb                         10 točk
Območja za izgradnjo stanovanjskih
ali poslovnih stavb                                              15 točk
Območja za izgradnjo poslovnih stavb                             30 točk
------------------------------------------------------------------------
9. člen
Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča
Šteje, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje oziroma možnost uporabe javne razsvetljave in kabelske televizije, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe javne razsvetljave,
– priključka na telefonsko omrežje, če je telefon dejansko priključen na stacionarno telefonsko omrežje.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
------------------------------------------------------------------------
Opremljenost-možnost priključitve                           Število točk
------------------------------------------------------------------------
a) ceste (v makadamski izvedbi)                                        5
b) ceste (v asfaltni izvedbi)                                         10
c) vodovod                                                             5
d) električno omrežje                                                  5
e) telefon                                                             5
f) javna razsvetljava                                                  5
g) javna kanalizacija                                                 10
h) kabelska televizija                                                 5
------------------------------------------------------------------------
10. člen
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka
V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prvega odstavka tega člena se obračunajo naslednjim dejavnostim:
------------------------------------------------------------------------
Dejavnost                                                              1
------------------------------------------------------------------------
A) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo                                   20 točk
B) Ribištvo                                                      20 točk
C) Predelovalne dejavnosti                                       30 točk
D) Gradbeništvo                                                  30 točk
E) Trgovina, popravilo motornih vozil
in izdelki široke porabe                                         30 točk
F) Gostinstvo                                                    50 točk
G) Promet, skladiščenje in zveze                                150 točk
H) Finančno posredništvo                                        170 točk
I) Poslovanje z nepremičninami
in poslovne storitve                                            170 točk
L) Druge javne, skupne in osebne,
storitvene dejavnosti                                            30 točk
M) Zasebna gospodinjstva z zaposlenim
osebjem (dopolnilne dejavnosti)                                  30 točk
N) Proizvodnja in distribucija elektrike                        200 točk
O) Poštne in komunikacijske storitve                            200 točk
------------------------------------------------------------------------
11. člen
Zapuščeni in dotrajani objekti
Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na zazidanih stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s točkami iz 8. in 9. člena tega odloka glede na položaj znotraj posamezne kakovostne skupine in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe oziroma z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave.
Kriteriji za opuščen in dotrajani stanovanjski ali gospodarski objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne proizvodnje ali kmetijske dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Zapuščeni in dotrajani objekt na zazidanem stavbnem zemljišču se ovrednoti, če se ugotovi najmanj en kriterij za stanje objekta, katerega obstoj ugotavlja Občinska uprava občine Videm.
12. člen
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v 5 razredov objektov, ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
------------------------------------------------------------------------
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča                                  1
------------------------------------------------------------------------
Individualna stanovanjska hiša                                   15 točk
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem                       10 točk
Objekt z 2 – 4 stanovanji                                         5 točk
Objekt s 5 – 10 stanovanji                                        3 točk
Objekti z 11 in več stanovanj                                     2 točk
------------------------------------------------------------------------
13. člen
Motenost pri uporabi stavbnega zemljišča
Za motenost pri uporabi stavbnih zemljišč za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženost zraka in dostopnost do stavbnega zemljišča. Podlaga za določitev stopnje motenost glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti vlade RS za določitev stopnje motenosti glede na dostopnost stavbnih zemljišč pa strokovno mnenje sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke.
14. člen
Motenost se ovrednoti z znižanjem naslednjega števila točk:
------------------------------------------------------------------------
Motenost pri uporabi SZ za stanovanjski namen                          1
------------------------------------------------------------------------
Onesnaženost zraka                                              –30 točk
Dostopnost                                                      –10 točk
Hrup                                                            –10 točk
------------------------------------------------------------------------
15. člen
Druga zazidana stavbna zemljišča
Površine, ki služijo za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnost ob avtocestah, odprta skladišča, interna parkirišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti, so po tem odloku druga zazidana stavbna zemljišča (poslovne površine).
Površine za normalno rabo bencinskega servisa, površine za dejavnost ob avtocestah, odprta skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti predstavlja celotno funkcionalno zemljišče.
Površina za dejavnosti ob glavni cesti G-I/9, avtocesti predstavljajo vse površine, namenjene poslovni dejavnosti ali parkiranju.
Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2.
Število točk za m2 površine se določi naslednji način:
------------------------------------------------------------------------
Druga zazidana stavbna zemljišča                                       1
------------------------------------------------------------------------
Bencinski servisi                                               700 točk
Odprta skladišča, javna parkirišča,
gostinski vrtovi in delavnice na prostem                        300 točk
Dejavnosti in parkirišča ob magistralni
in avtocesti                                                    400 točk
Dejavnost na mejnem prehodu Cvetlin                             900 točk
Objekti zvez (oddajniki, sprejemniki,
bazne postaje)                                               15.000 točk
Površine namenjene energetskemu
izkoriščanju voda                                               300 točk
Odprte športno-rekreativne površine
namenjene pridobitni dejavnosti                                 100 točk
------------------------------------------------------------------------
16. člen
Zavezanci, ki na poziv Občinske uprave občine Videm ne prijavijo zahtevanih podatkov v določenem roku, se odmeri nadomestilo za 250 m2 za stanovanjske površine, 150 m2 za površine za počitniško dejavnost (vikendi) ter 500 m2 za gospodarsko dejavnost.
Če pristojni občinski organ oceni, da se poslovna dejavnosti opravlja na več kot 500 m2, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Določitev točk za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe oziroma z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave), točk namembnosti, točk smotrnosti, točk opuščenih – dotrajanih objektov in točk motenosti (za stanovanjske objekte) oziroma točk drugih zazidanih stavbnih zemljišč za stavbna zemljišča v primerih iz prejšnjega odstavka določi pooblaščeni delavec občinske uprave na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in dostopnih registrov.
IV. EVIDENCA ZAVEZANCEV ZA NADOMESTILO
17. člen
Občinska uprava vzpostavi celotni geografski informacijski sistem in evidenco stavbnih (nezazidanih in zazidanih) zemljišč, stanovanjskih in poslovnih stavb v občini ter nepremičnega premoženja v lasti Občine Videm. Evidenco zavezancev za plačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu: evidenca) vodi na način, ki daje celovit prikaz dejanskega stanja in povezljivost z drugimi prostorskimi podatki v obliki računalniške baze podatkov kot del tega informacijskega sistema.
Evidenca se vzpostavi in šifrira ob upoštevanju veljavnih šifrantov, ki zagotavljajo povezljivost z drugimi uradnimi evidencami.
Evidenco vodi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki skrbi za njeno ažurnost in varstvo osebnih podatkov.
18. člen
Evidenca zajema naslednje podatke:
– podatki o zavezancu: ime in priimek, davčna in matična številka, popolni naslov stalnega /začasnega prebivališča, pravni status zavezanca;
– podatki o odmernem predmetu: šifra in ime katastrske občine, številka parcele na kateri se nahaja odmerni predmet, površina za nadomestilo, vrsta in namen uporabe stavbnega zemljišča, šifra kakovostnega območja, šifra območja IPA, opuščenost-dotrajanost odmernega predmeta, dejavnost izjemne ugodnosti, smotrnost uporabe stavbnega zemljišča za stanovanjski namen, vrsta drugega zazidanega stavbnega zemljišča, ali je določena gradbena parcela stavbe, popolni naslov odmernega predmeta (za nezazidana stavbna zemljišča naslov najbližje hiše s hišno številko);
– podatki o elementih za izračun nadomestila: posamične točke komunalne opremljenosti, točke namembnosti, točke smotrnosti, točke izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dobička, točke opuščenih/nedograjenih objektov, točke drugih zazidanih stavbnih zemljišč in odbitne točke motenj pri uporabi stavbnega zemljišča, skupno število točk in višina nadomestila;
– podatki o oprostitvah plačila: vrsta oprostitve, podlaga oprostitve in čas veljavnosti oprostitve;
– uradni zaznamki: podatki in zaznamki uradne osebe, ki je vpisovala podatke v podatkovno zbirko.
19. člen
Do vzpostavitve celotnega geografskega informacijskega sistema v Občini Videm se vodi evidenca kot računalniška relacijska baza podatkov.
V. ODMERA NADOMESTILA
20. člen
Letna odmera nadomestila po merilih tega odloka se določi na naslednji način:
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za stanovanjski namen se skupno število točk iz 8., 9., 11., 12. in 14. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za zazidana stavbna zemljišča na katerih so opuščeni in dotrajani objekti, ki so služili za stanovanjske namene se skupno število točk iz 8. (IV. skupina), 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za počitniški namen se skupno število točk iz 8., 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen se skupno število točk iz 8., 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za zazidana stavbna zemljišča na katerih so grajeni opuščeni in dotrajani objekti (IV. skupina), ki so služili za poslovne namene se skupno število točk iz 8., 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za druga zidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen se skupno število točk iz 8., 9. in 15. člena tega odloka pomnoži s površino drugega zazidanega stavbnega zemljišča in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za nezazidana stavbna zemljišča se seštevek točk iz 8. člena (število točk glede na namembnost IPA in nahajališča nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj kakovostnega območja) tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila.
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori se izračun nadomestila naredi ločeno. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Videm.
21. člen
Letno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Videm se vsako leto določi na predlog župana do 30. 11. tekočega leta za prihodnje leto s sklepom Občinskega sveta občine Videm.
22. člen
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Videm nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se ta upošteva pri odmeri za naslednje leto.
23. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Podatke za odmero nadomestila Občinska uprava občine Videm posreduje pristojnemu davčnemu uradu iz Evidence najpozneje do 30. 12. za naslednje leto v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Če pride do sprememb podatkov o zavezancu za nadomestilo v postopku za odmero in pobiranje nadomestila, pristojni davčni organ o tem pisno obvesti Občinsko upravo občine Videm in ji posreduje potrebne podatke o razlogih spremembe zavezanca, kot tudi podatkov za določitev novega zavezanca za nadomestilo v primerih, ko ni prenehala obveznost plačila nadomestila temveč gre le za spremembo zavezanca.
Na podlagi uradnega pisnega obvestila pristojnega davčnega organa pooblaščeni delavec občinske uprave opravi popravek podatkov o spremembi zavezanca v evidenco.
Če pristojni davčni organ v postopku za odmero in pobiranje nadomestila ugotovi, da je določenemu zavezancu prenehala obveznost plačila nadomestila v skladu s tem odlokom, o tem pisno obvesti Občinsko upravo občine Videm in ji posreduje potrebne podatke za brisanje tega zavezanca iz evidence.
Če pristojni davčni organ v postopku za odmero in pobiranje nadomestila ugotovi, da so bili uporabljeni podatki iz evidence iz razlogov navedenih v 16. členu tega odloka v pritožbenem postopku zavrže pritožbo in o tem pisno obvesti Občinsko upravo občine Videm, stranko v postopku pa napoti, da se ravna v skladu z 22. členom tega odloka.
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
24. člen
Nadomestilo se ne plačuje za stavbna zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe:
– kmetijske dejavnosti fizičnih oseb (skednji, gospodarska poslopja, kozolci, kašče, silosi, shrambe za orodje ipd.), razen v primeru iz 10. člena tega odloka,
– zdravstva, šolstva in otroškega varstva,
– športa in rekreacije, če se le-ta opravlja na nepridobiten način,
– Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij,
– kulturne dejavnosti in društev, ki opravljajo nepridobitno dejavnost.
25. člen
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:
– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,
– zaradi naravnih in drugih nesreč.
O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča Občinski svet občine Videm.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
26. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin, oziroma nastalih sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo pri sodniku za prekrške od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan (zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Videm ali njen pooblaščen izvajalec, ki je tudi predlagatelj postopka o prekršku.
VIII. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Osnova za prvo nastavitev evidence po tem odloku so uradne državne evidence, ki se ocenijo in posredujejo domnevnim zavezancem kot poziv in prijava za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V prijavi domnevni zavezanci navedejo pravilne podatke v skladu s tem odlokom in jo v roku, navedenem v pozivu posredujejo Občinski upravi občine Videm. Če domnevni zavezanci ne posredujejo Občinski upravi občine Videm popravljenih podatkov poslani podatki štejejo za pravilne in se uporabijo za odmero. Pri tem pooblaščeni delavec občinske uprave upošteva 16. člen tega odloka.
28. člen
Zbrana sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se zbirajo v proračunu Občine Videm in se namensko uporabijo po območjih krajevnih skupnosti glede na višino sredstev, ki jih posamezna krajevna skupnost zbere iz naslova nadomestila.
29. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03/2153-24
Videm, dne 26. novembra 2003.
Župan
Občine Videm
Friderik Bračič l. r.