Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2003 z dne 27. 10. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2003 z dne 27. 10. 2003

Kazalo

4616. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo, stran 14528.

Na podlagi 53. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01 in 76/03) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa vsebina obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje posameznih vrst pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (starševski dopust, starševsko nadomestilo in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa zaradi starševstva) in za pomoč ob rojstvu otroka, predpisuje vrsta dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih vrst pravic ter določa natančnejši postopek za uveljavljanje navedenih pravic.
2. člen
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo uveljavljajo zavarovanci na podlagi prijave v zavarovanje in na podlagi obračunanih prispevkov za starševsko varstvo.
3. člen
Osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo, tako zavarovanca kot delodajalca, so enake osnovam za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje.
4. člen
Center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in za odločanje o pravicah iz lastne evidence, kot tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (na primer rojstvo, smrt, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, izvleček iz evidence o vključitvi v starševsko varstvo) razen, če stranka to izrecno prepove.
Dokazila, s katerimi center že razpolaga, stranki ni potrebno prilagati ob uveljavljanju posamezne pravice.
I. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA
5. člen
Pravico do vseh vrst starševskega dopusta se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru. Center stranki izroči vse obrazce, ki jih ta potrebuje za uveljavljanje posamezne pravice in jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posamezne pravice ter posledicami zamude rokov iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01 in 76/03, v nadaljnjem besedilu: zakon) ter jo opozori na obveznosti do delodajalca.
6. člen
Delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta tako, da potrdi obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi. Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost in kmetje, to potrdilo izpolnijo sami.
7. člen
Center v roku 15 dni po priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca vlagatelja oziroma vlagateljice (v nadaljnjem besedilu: vlagatelja) o priznanju posamezne vrste pravice do starševskega dopusta, tako da mu posreduje potrdilo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta. Če je vlagatelj samozaposlena oseba, center na enak način obvesti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti. Če je vlagatelj brezposelna oseba, center obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
1. Pravica do porodniškega dopusta
1.1. Pravica do porodniškega dopusta matere
8. člen
Pravico do porodniškega dopusta uveljavlja mati pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njeno stalno prebivališče, na obrazcu S-1/1- vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta. Pravico uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda ter potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
9. člen
Mati mora obvestiti delodajalca o nastopu porodniškega dopusta in o predvidenem datumu poroda s predložitvijo potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda in s tem, da mu predloži v izpolnitev obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
Če delodajalec na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi ne potrdi, da je seznanjen s predvidenim nastopom porodniškega dopusta, mati o tem obvesti center, ki v skladu z zakonom nadaljuje s postopkom.
10. člen
Osebni ginekolog na obrazec Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda vpiše predvideni datum poroda in v skladu z odločitvijo matere obkroži podatek, koliko dni pred predvidenim datumom poroda bo mati nastopila porodniški dopust; to je 28 dni ali 42 dni pred predvidenim datumom poroda. Osebni ginekolog mora bodočo mater predhodno seznaniti z možnostjo izbire obveznega datuma nastopa porodniškega dopusta, kot je določen v drugem odstavku 19. člena zakona. En izvod obrazca Priloga št. S-1 pošlje osebni ginekolog osebnemu zdravniku matere.
11. člen
Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka. Center in delodajalca je treba o tem obvestiti v treh dneh po rojstvu otroka.
Ob predložitvi obvestila pristojnega zdravstvenega zavoda o predčasnem porodu lahko mati neizrabljen del porodniškega dopusta v trajanju do 28 dni izrabi tudi po rojstvu otroka. Če mati pristojnemu centru ne predloži obvestila o predčasnem porodu, lahko izrabi le 77 dni porodniškega dopusta.
12. člen
Materi pripada od dneva rojstva otroka najmanj 42 dni porodniškega dopusta.
Če mati rodi mrtvega otroka, mora sama ali kdo drug o tem obvestiti pristojni center najkasneje v 30 dneh od dneva poroda. Dokazilo o tem je obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda.
Če otrok umre v času porodniškega dopusta matere, pripada materi najmanj 42 dni porodniškega dopusta od rojstva otroka, od dneva smrti otroka pa 10 dni, vendar skupno trajanje porodniškega dopusta ne more biti daljše od 105 dni. Mati ali kdo drug mora o smrti otroka obvestiti pristojni center najkasneje v osmih dneh od smrti otroka.
Če mati zapusti otroka, zapustitev otroka ugotavlja center.
1.2. Pravica do porodniškega dopusta očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka
13. člen
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta le v primerih iz 20. in 21. člena zakona in če dejansko neguje in varuje otroka.
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor je otrok star, ko nastopi porodniški dopust oče ali druga oseba ali eden od starih staršev.
14. člen
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka uveljavlja pravico do porodniškega dopusta pri centru, kjer je bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta, na obrazcu S-1/1-O – vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta očeta ali druge osebe. V primeru, da materi ni bila priznana pravica do porodniškega dopusta, vlagatelj uveljavlja pravico do porodniškega dopusta prav tako v skladu z 52. členom zakona.
Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi ter zapisnik o priznanju očetovstva, če rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo.
15. člen
Če uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče, ker je mati zapustila otroka ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da mati trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo, mora vlogi za uveljavitev pravice priložiti mnenje pristojnega zdravnika o materini trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno življenje in delo v času trajanja porodniškega dopusta.
Če mati zapusti otroka, zapustitev otroka ugotavlja center.
16. člen
Kadar oče uveljavlja pravico do porodniškega dopusta namesto matere, mlajše od 18 let, ki ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke, mora vlogi poleg dokazil iz 14. člena tega pravilnika priložiti še naslednja dokazila:
– soglasje matere na obrazcu Priloga št. S-3 – soglasje matere, ki ga mora mati podpisati pred uradno osebo na centru;
– potrdilo o šolanju ali o vpisu matere, s katerim dokazuje, da ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke in
– podpisano izjavo očeta, da varuje in neguje otroka na obrazcu Priloga št. S-8 – izjava o varstvu otroka.
17. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja druga oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena zakona.
18. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja eden od starih staršev, če te pravice ne uveljavlja oče in je mati otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Vlogi je potrebno priložiti dokazila iz 14. in 16. člena tega pravilnika.
2. Pravica do očetovskega dopusta
19. člen
Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Pravico do 15 dni očetovskega dopusta, za katero ima oče pravico do očetovskega nadomestila, mora oče izkoristiti v času od rojstva otroka do izteka porodniškega dopusta matere. Pravico do 75 dni očetovskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela pa lahko oče koristi v času porodniškega dopusta matere, v času dopusta za nego in varstvo otroka ali do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.
Očetovski dopust lahko oče koristi v strnjenem nizu ali po dnevih. Če oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se mu prizna 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta, pri čemer se število dni zaokroži navzgor. To pomeni, da očetu za 90 koledarskih dni očetovskega dopusta pripada 63 delovnih dni očetovskega dopusta, za 15 koledarskih dni očetovskega dopusta pa mu pripada 11 delovnih dni očetovskega dopusta.
20. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ne uveljavlja oče, mora oče izrabiti pravico do 15 dni očetovskega dopusta, za katero ima pravico do očetovskega nadomestila, do 77. dneva starosti otroka, to je v istem obdobju, kot če bi mati imela pravico do porodniškega dopusta.
21. člen
Pravico do očetovskega dopusta oče uveljavlja na obrazcu S-1/2 – vloga za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere, lahko pa 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta pri krajevno pristojnem centru, skladno z 52. členom zakona.
Vlogi priloži potrdilo na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi, in izjavo na obrazcu Priloga št. S-8 – izjava o varstvu otroka, iz katere je razvidno, da neguje in varuje otroka.
22. člen
Oče nima pravice do očetovskega dopusta oziroma mu pravica do očetovskega dopusta preneha, če otrok živi pri materi ali drugi osebi ter oče ne varuje in neguje otroka ali če očetovstvo ni urejeno ali je bila očetu odvzeta roditeljska pravica za tega otroka oziroma so mu bili prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom.
Pravica do očetovskega dopusta preneha očetu naslednji dan po vročitvi odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ali odločbe o namestitvi otroka pri drugi osebi ali odločbe o odvzemu roditeljske pravice oziroma prepovedi stikov z otrokom skladno s posebnim zakonom, ali s smrtjo otroka.
3. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka
3.1. Pravica staršev do dopusta za nego in varstvo otroka
23. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja eden od staršev na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, če pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja oče, sicer pa 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Pravico se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen v skladu z 52. členom zakona. Če vlagateljica ni mati, mora oče na vlogi navesti tudi podatke o materi.
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka oziroma nedonošenčkov, rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osmih let, se uveljavlja istočasno, na istem obrazcu.
24. člen
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo lahko uveljavlja eden od staršev naknadno, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka, na obrazcu S-1/3-N – vloga za naknadno uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka. Vlogi priloži zdravstveno dokumentacijo, izjavo enega od staršev, da bo pravico uveljavljal sam na obrazcu Priloga št. S-5 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam/a ali dogovor staršev na enem od obrazcev Priloga št. S-4, S- 4.1 ali S-4.2 in potrdilo delodajalca obrazcu Priloga št. S-2-potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
25. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ni uveljavljal oče, lahko mati ali oče uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka se prizna neposredno po poteku 77 dni starosti otroka, to je v istem obdobju, kot če bi bila pravica do porodniškega dopusta priznana. Če mati ali oče uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka po poteku 77 dni starosti otroka, se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan, ko eden od staršev predloži centru popolno vlogo oziroma mu pravica pripada, zmanjšano za 77 dni.
26. člen
Vlogi mora vlagatelj priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi ter obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda, če uveljavlja pravico v skladu s četrtim odstavkom 26. člena zakona.
27. člen
Če eden od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam, vlogi priloži še izjavo, da pravico uveljavlja sam v dogovoru z drugim staršem. Izjavo poda na obrazcu Priloga št. S-5 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam/a. Izjave ni potrebno priložiti v primerih, če očetovstvo ni urejeno, če je bila enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica za tega otroka ali če so enemu od staršev prepovedani stiki z otrokom.
28. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavljata za istega otroka oba starša, vendar pravice ne moreta koristiti hkrati v obliki polne odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita v obliki delne odsotnosti z dela, vsak v obsegu do največ polovične tedenske delovne obveznosti, kot je zanju veljala pred nastopom starševskega dopusta. Pri tem skupno trajanje pravice ne sme presegati z zakonom določenega obsega.
Starša lahko koristita hkrati za istega otroka oziroma otroke v obliki polne odsotnosti z dela le toliko dni dopusta za nego in varstvo otroka, kolikor znaša daljši dopust za nego in varstvo otroka zaradi dveh ali več hkrati živorojenih otrok, za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in zaradi rojstva otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osmih let. Pri tem skupno trajanje pravice ne sme presegati z zakonom določenega obsega.
29. člen
Dopust za nego in varstvo otroka lahko starša koristita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
30. člen
Kadar oba starša v skladu z zakonom uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela (izmenično koriščenje dopusta), časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka medsebojno dogovorita z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-4.1 – dogovor staršev – polna odsotnost z dela, iz katerega je razvidno obdobje koriščenja dopusta vsakega od staršev. Vsak delodajalec za svojega zaposlenega s podpisom in žigom potrdi, da je seznanjen s predvidenim obdobjem koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka.
Kadar oba starša, v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega pravilnika, uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela, časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka medsebojno dogovorita starša in delodajalca z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-4.2 – dogovor staršev in delodajalcev – časovna razporeditev delne odsotnosti z dela, iz katerega je razvidno obdobje ter časovna razporeditev koriščenja dopusta vsakega od staršev. Pri tem delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti vsakega od staršev pred nastopom starševskega dopusta. Dogovor na obrazcu Priloga št. S-4.2 podpiše in potrdi z žigom vsak delodajalec za svojega zaposlenega.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka s samostojno vlogo, dogovor staršev in delodajalcev (na obrazcu Priloga št. S-4.1 ali obrazcu Priloga št. S-4.2) pa vlogi priloži le mati. Podatke iz dogovora center upošteva tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
31. člen
Kadar oba starša v skladu z zakonom uveljavljata pravico do koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka, morata skleniti dogovor na obrazcu Priloga št. S-4 – dogovor staršev, na katerem določita obdobje, v katerem bosta koristila pravico do dopusta za nego in varstvo otroka istočasno v obliki polne odsotnosti z dela.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta s samostojno vlogo, dogovor staršev (na obrazcu Priloga št. S-4) pa vlogi priloži le mati. Podatke iz dogovora center upošteva tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
32. člen
Pisni dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka lahko starša spremenita v primeru, če nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka, če pričakujeta rojstvo drugega otroka, v primeru bolezni enega od staršev, napotitve enega od staršev na delo v tujino, odsotnosti enega od staršev zaradi izobraževanja ter izgube oziroma spremembe zaposlitve enega od staršev. Spremenjeni dogovor je potrebno priložiti na enakem obrazcu kot je določeno v 30. in 31. členu tega pravilnika.
Spremenjenemu dogovoru je potrebno priložiti ustrezno dokazilo:
– potrdilo zdravniške komisije, če obstaja razlog podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka,
– obvestilo zdravnika o pričakovanem rojstvu otroka,
– mnenje zdravnika v primeru bolezni enega od staršev,
– obvestilo delodajalca o napotitvi enega od staršev na delo v tujino,
– potrdilo o vključitvi v izobraževanje,
– odpoved pogodbe o zaposlitvi ali
– drugo ustrezno dokazilo o okoliščini, ki je podlaga za spremembo dogovora.
Spremenjenemu dogovoru na obrazcu Priloga št. S-4 ali Priloga št. S-4.1 in Priloga št. S-4.2 – dogovor staršev je potrebno priložiti za vsakega od staršev tudi obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
33. člen
Pisni dogovor med staršema preneha veljati tudi, če eden od staršev zapusti otroka ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da eden od staršev trajno oziroma začasno ni sposoben za samostojno življenje in delo, za kar je centru potrebno priložiti mnenje pristojnega zdravnika o trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno delo in življenje v času trajanja dopusta za nego in varstvo otroka za enega od staršev.
Če mati ali oče zapusti otroka, zapustitev ugotavlja center.
Če pisni dogovor med staršema preneha veljati, neizkoriščen del dopusta izrabi le eden od staršev, za kar mora centru priložiti še obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
3.2. Pravica druge osebe ali enega od starih staršev otroka do dopusta za nego in varstvo otroka
34. člen
Druga oseba lahko uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, če izpolnjuje pogoje določene v 3. točki 3. člena zakona. Pravico uveljavlja v skladu z določili 23. člena tega pravilnika. Vlogi mora priložiti dokazila iz 24. in 26. člena tega pravilnika.
Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi druga oseba le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
35. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od starih staršev, če te pravice ne uveljavlja oče in je mati otroka ob rojstvu otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Pravico uveljavlja v skladu z določili 22. člena tega pravilnika. Vlogi mora poleg dokazil iz 24. in 26. člena tega pravilnika priložiti tudi naslednja dokazila:
– soglasje matere na obrazcu Priloga št. S-3 – soglasje matere, ki ga mora mati podpisati pred uradno osebo na centru,
– potrdilo o šolanju oziroma vpisu matere, s katerim dokazuje, da ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke,
– podpisano izjavo očeta, da ne bo uveljavljal pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, razen v primerih, če očetovstvo ni urejeno, če je bila očetu odvzeta roditeljska pravica za tega otroka ali če so mu prepovedani stiki s tem otrokom ter
– izjavo o varstvu otroka na obrazcu Priloga št. S-8 – izjava o varstvu otroka.
Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi eden od starih staršev otroka le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
4. Posvojiteljski dopust
36. člen
Pravico do posvojiteljskega dopusta uveljavlja posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev pravice do posvojiteljskega dopusta na krajevno pristojnem centru glede na prebivališče posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo z namenom posvojitve.
Vlogi mora vlagatelj priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca o zaposlitvi ter dokončno odločbo o posvojitvi otroka ali dokončno odločbo o namestitvi otroka v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.
Vlagatelj mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v treh dneh po nastopu razlogov za koriščenje te pravice.
37. člen
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, lahko uveljavlja pravico do posvojiteljskega dopusta do dopolnjenega četrtega oziroma desetega leta starosti otroka.
Pravico lahko koristi eden od posvojiteljev v strnjenem nizu ob polni odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita oba posvojitelja hkrati v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela enega ali obeh staršev, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni. Če uveljavljata pravico oba posvojitelja ali osebi, katerima je bil otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, predložita centru vsak svojo vlogo.
38. člen
Če je posvojitelj ali druga oseba dobil v vzgojo in varstvo otroka pred prvim letom starosti otroka in je že koristil dopust za nego in varstvo otroka za istega otroka, ima pravico do izrabe posvojiteljskega dopusta samo v primeru, če je trajal dopust za nego in varstvo otroka manj kot 150 dni. Razliko do 150 dni uveljavlja na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev pravice do posvojiteljskega dopusta.
39. člen
Pravica do posvojiteljskega dopusta preneha z naslednjim dnem po premestitvi otroka drugam ali naslednji dan po smrti otroka.
II. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA NADOMESTILA
1. Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila na podlagi pravice do starševskega dopusta
40. člen
Pravico do starševskega nadomestila uveljavlja eden od staršev ali druga oseba na obrazcu S-2/1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila, če uveljavlja pravico na podlagi pridobljene pravice do starševskega dopusta.
Pravico do porodniškega nadomestila uveljavlja mati 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma istočasno z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta. Pravico do očetovskega nadomestila uveljavlja oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere oziroma istočasno z uveljavljanjem pravice do očetovskega dopusta. Pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka uveljavlja eden od staršev ali oba starša 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Pravico do posvojiteljskega nadomestila uveljavlja eden od posvojiteljev ali oba posvojitelja oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta.
41. člen
Ne glede na dolžino trajanja očetovskega dopusta ima oče pravico do očetovskega nadomestila za 15 dni očetovskega dopusta, če dopust koristi od rojstva otroka do izteka porodniškega dopusta matere. Za 75 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko koristi v času porodniškega dopusta matere, v času dopusta za nego in varstvo otroka oziroma do dopolnjenega osmega leta starosti otroka, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, ki velja na dan plačila prispevkov.
42. člen
Vlagatelj na vlogi označi vrsto starševskega nadomestila, ki ga uveljavlja ter predviden datum nastopa starševskega dopusta.
Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega družinskega člana, EMŠO, davčno številko ter sorodstveno razmerje. Če vlagatelj želi, da se mu od nadomestila odteguje dodatno zdravstveno zavarovanje, mora to označiti na vlogi.
Vlogi mora vlagatelj priložiti podatke o plači, nadomestilu plače oziroma osnovi od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo na obrazcu Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki ter fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidno številka osebnega računa. Podatki na obrazcu Priloga št. S-6 morajo biti izpolnjeni za zadnjih dvanajst mesecev pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta za istega otroka.
43. člen
Podatke o plači in nadomestilu plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege otroka, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, na obrazcu Priloga S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki izpolni in potrdi delodajalec. Delodajalec za vlagatelja na istem obrazcu označi morebitne odtegljaje, ki se morajo odtegovati od starševskega nadomestila ter na center posreduje pripadajočo dokumentacijo.
Podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za zavarovance in 4., 5. in 6. točke 6. člena zakona potrdi davčni organ.
Podatke o nadomestilu za čas zadržanosti od dela, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in ga je izplačeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) za osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost, pri njih zaposlene osebe in kmete, potrdi ZZZS.
Podatke o denarnem nadomestilu ali o denarni pomoči za čas brezposelnosti, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo potrdi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Podatke o starševskem nadomestilu ali o delnem plačilu za izgubljeni dohodek, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, potrdi center.
2. Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila brez pravice do starševskega dopusta
44. člen
Kadar vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 39. člena zakona ne uveljavlja pravice do starševskega dopusta, uveljavlja pravico do starševskega nadomestila na obrazcu S-2/2 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila – brez dopusta.
Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa. Če uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega družinskega člana, za katerega uveljavlja olajšavo, EMŠO, davčno številko ter sorodstveno razmerje. Če vlagatelj želi, da se mu od nadomestila plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje, mora to označiti na vlogi in priložiti ustrezna dokazila.
45. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta, uveljavlja pravico do porodniškega nadomestila na podlagi potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda. Pravico uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Materi pripada pravica do porodniškega nadomestila 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni.
Pravico do porodniškega nadomestila ima pod enakimi pogoji kot pravico do porodniškega dopusta tudi oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
46. člen
Če oče nima pravice do očetovskega dopusta, lahko uveljavlja pravico do 15 dni očetovskega nadomestila, ki ga koristi v času porodniškega dopusta matere, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja “Pravica do očetovskega dopusta”, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca ter določbe 43. člena tega pravilnika.
47. člen
Kadar eden od staršev, druga oseba ali eden od starih staršev otroka nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, uveljavlja pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka 30 dni pred iztekom pravice do porodniškega dopusta oziroma porodniškega nadomestila. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja “Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka”, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca, ter določbe 42. člena tega pravilnika.
Na obrazcu S-2/2 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila – brez dopusta eden od staršev, druga oseba ali eden od starih staršev otroka uveljavlja tudi morebitno pravico do daljšega trajanja prejemanja nadomestila za nego in varstvo otroka zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka oziroma nedonošenčkov, rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osmih let in pa pravico do naknadnega uveljavljanja pravice do nadomestila zaradi kasneje ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka.
48. člen
Center upravičence do starševskega nadomestila iz drugega odstavka 39. člena zakona prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
3. Osnova za izračun starševskega nadomestila
49. člen
Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta.
Če je osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo plača, se kot osnova v posameznem mesecu upošteva bruto plača, od katere so bili obračunani prispevki. Delodajalec na obrazcu Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki navede tudi datum izplačila plače za posamezni mesec.
Če je vlagatelj v tem obdobju prejemal nadomestilo plače (bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost) ali denarno pomoč kot brezposelna oseba, se kot osnova za izračun starševskega nadomestila upošteva višina nadomestila plače ali denarne pomoči, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
Če je vlagatelj v tem obdobju prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek ali so se mu plačevali prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, se kot osnova za izračun starševskega nadomestila upošteva višina delnega plačila za izgubljeni dohodek, od katerega so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo oziroma osnova, od katere so bili obračunani prispevki za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
Če je vlagatelj v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta prejemal plačo oziroma nadomestilo plače pri več delodajalcih ali če je vlagatelj zaposlen pri več delodajalcih s krajšim delovnim časom od polnega, posreduje podatke o plači in nadomestilu plače na obrazcu Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za vsakega delodajalca posebej.
50. člen
Za mesece, za katere je iz obrazca oziroma obrazcev Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki razvidno, da v zadnjih 12 mesecih vlagatelj ni prejemal plače ali nadomestila plače oziroma zanj niso bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, center upošteva 55% minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta za istega otroka.
51. člen
Za vlagatelje, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, pa so bili zavarovani za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, center kot osnovo upošteva 55% minimalne plače. Tako določeno osnovo poveča za 2% minimalne plače za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, vendar povečanje osnove ne more biti večje od 50% minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, ki velja v mesecu vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega nadomestila za istega otroka.
52. člen
Ob izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka je osnova za določitev starševskega nadomestila enaka osnovi, ki se v času koriščenja prenesenega dopusta uporablja za izračun nadomestila zaradi začasne odsotnosti od dela zaradi bolezni. Ta podatek pridobi vlagatelj od delodajalca na obrazcu Priloga št. S-7 -obvestilo delodajalca o prenesenem dopustu in ga posreduje centru.
4. Uskladitev starševskega nadomestila
53. člen
Starševska nadomestila se usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti, ki je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uskladitev se opravi za starševska nadomestila, za katere je bila osnova določena, do dne, ko začne veljati nova višina izhodiščne plače.
5. Izplačilo starševskega nadomestila
54. člen
Izplačilo očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55% minimalne plače, ki velja v mesecu izplačila nadomestila.
55. člen
Starševska nadomestila se izplačujejo najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Mesečno časovno razporeditev izplačil v posameznem koledarskem letu določi ministrstvo, pristojno za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
6. Dobroimetje
56. člen
Če starša ali druga oseba ne izrabi dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu, kot je določen z zakonom, lahko pravico do pripadajočega dela nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka uveljavlja kot dobroimetje na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka. O načinu izrabe dobroimetja se morata starša dogovoriti na istem obrazcu. Center izda odločbo o višini dobroimetja in načinu izrabe dobroimetja hkrati z odločbo o nadomestilu za nego in varstvo otroka.
57. člen
Višina dobroimetja je enaka višini nadomestila po plačilu davkov in prispevkov, ki bi ga upravičenec prejemal v mesecih, če bi koristil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka. Višina dobroimetja ne sme presegati petkratnika pripadajočega mesečnega nadomestila.
Center pravni ali fizični osebi za namene iz 58. člena tega pravilnika posreduje obvestilo o višini razpoložljivih sredstev za plačilo obveznosti iz naslova dobroimetja.
58. člen
Pred koriščenjem dobroimetja upravičenec do dobroimetja predloži centru dokazila:
– potrdilo o vključenosti otroka, zaradi katerega je bila upravičencu priznana pravica do dobroimetja, v varstvo pravni ali fizični osebi, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti varstva otrok,
– pri notarju overjeno pogodbo o najemu stanovanja,
– pri notarju overjeno pogodbo o nakupu stanovanja ali hiše,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od dveh let in se glasi na ime upravičenca ter račun ali predračun za nabavo materiala oziroma storitev za gradnjo stanovanjske hiše,
– lokacijsko informacijo, ki se glasi na ime upravičenca in račun oziroma predračun za nabavo materiala ali storitev za adaptacijo stanovanja ali hiše.
59. člen
Dobroimetje za plačilo za varstvo otroka izplačuje ministrstvo mesečno za že opravljeno storitev na račun pravne ali fizične osebe, v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna (35 dni po prejemu računa).
Dobroimetje za plačilo najemnine za stanovanje se izplačuje mesečno za pretekli mesec na podlagi najemne pogodbe, ki jo centru posreduje upravičenec do dobroimetja. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna (35 dni po prejemu računa).
Dobroimetje za reševanje stanovanjskega vprašanja izplača ministrstvo v enkratnem znesku, v skladu z roki, ki veljajo za izplačila iz proračuna.
60. člen
Dobroimetje se lahko izrabi do osmega leta starosti otroka oziroma do vstopa otroka v šolo.
III. PRAVICA STARŠEV DO PLAČILA PRISPEVKOV
ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
61. člen
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti otroka oziroma neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, po tretjem letu starosti vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, ima pravico delati krajši delovni čas; to pravico pridobi pri svojem delodajalcu. Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, pri centru pa stranka uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je sorazmerni del minimalne plače, ki velja na dan plačila prispevkov.
62. člen
Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja eden od staršev na obrazcu S-3/1 – vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Vlogi mora vlagatelj priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere mora biti razvidno obdobje, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas ter število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
Če vlagatelj ali drugi od staršev ni uveljavljal pravice do dodatka za nego otroka, starejšega od treh let in mlajšega od 18 let, zaradi katerega uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, mora vlogi priložiti še zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta.
63. člen
Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost od dneva vložitve popolne vloge.
Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center upravičenca prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
IV. POSEBNI DOLOČBI
64. člen
Mati lahko pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja tudi z isto vlogo, s katero uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/1 – vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta.
65. člen
Vsi obrazci, določeni s tem pravilnikom, so njegov sestavni del.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
V obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2004, se šteje, v skladu drugim odstavkom 119. člena zakona, da je bila oseba zavarovana za starševsko varstvo, če je bila zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. V tem obdobju se kot dokazilo o zavarovanju za starševsko varstvo upošteva izvleček iz evidence o vključitvi v zavarovanje za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda pristojna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
67. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 59/02).
68. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-041/03
Ljubljana, dne 10. oktobra 2003.
EVA 2003-2611-0060
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister za delo, družino
in socialne zadeve