Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2003 z dne 5. 9. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2003 z dne 5. 9. 2003

Kazalo

4072. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm, stran 12997.

Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03) in 16. člena statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99 in 13/03) je Občinski svet občine Videm na seji dne 27. 8. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm
1. člen
(Uvodna določba)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Videm so opredeljene v dolgoročnem planu Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93 in 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm so opredeljene v družbenem planu Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93 in 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
2. člen
(Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1:5000 in 1:25000, in sicer na zasnovo primarne rabe prostora, zasnovo vodnega gospodarstva, zasnovo ohranjanja narave, zasnovo kulturne dediščine, zasnovo naselij, zasnovo prometnega omrežja in zasnovo energetskega omrežja.
3. člen
(Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
– V točki 5.1.17. se izvzameta:
– besedilo prvega odstavka, zapisano med oznako točke 5.1.17. in tabelo ureditvenih območij (to je naslov točke 5.1.17. brez oznake 5.1.17.)
– celotna tabela ureditvenih območij.
Za preostalo oznako “5.1.17.” se vpiše nov naslov, ki se glasi: “Območje krajevne skupnosti Dolena”.
Besedilo za izvzeto tabelo ureditvenih območij (ki navaja usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov) ostane nespremenjeno.
– v točki 5.1.18. se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “5.1.18. Območje Občine Videm bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P18, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
------------------------------------------------------------------------
Oznaka       Naziv območja        Površina v ha   Namembnost  Prostorski
ureditvenega                                                   izvedbeni
območja                                                              akt
------------------------------------------------------------------------
S1           Pobrežje I              34,08        SKP                PUP
S2           Šturmovci                5,68        SKP                PUP
S3           Pobrežje II              6,32        SKP                PUP
S4           Videm pri Ptuju         19,50        SKP                PUP
S5           Dravinjski vrh           8,16        SKP                PUP
S6           Lancova vas             30,84        SKP                PUP
S7           Tržec                   20,57        SKP                PUP
S8           Jurovci                  3,68        SKP                PUP
S9           Soviče                   3,09        SKP                PUP
S10          Trnovec                  7,22        SKP                PUP
S11          Sela                    10,50        SKP                PUP
S12          Barislovci               4,64        SKP                PUP
S13          Popovci                  1,97        SKP                PUP
S14          Zg. Pristava             3,19        SKP                PUP
S15          Zg. Leskovec             7,30        SKP                PUP
P2           Prašičja farma –        27,25        kmetijski          PUP
             Lancova vas                          objekti
P3           reka Dravinja            3,25        MHE,               PUP
                                                  rekreacija
P4           reka Dravinja              –         MHE                PUP
P5           reka Polskava              –         MHE                PUP
P6           reka Polskava              –         MHE                PUP
P7           reka Dravinja              –         MHE                PUP
P8           Lancova vas              4,72        gramoznica;        PUP
                                                  eksploatirane
                                                  površine se
                                                  sanirajo in
                                                  rekultivirajo
                                                  v prvotno
                                                  namensko
                                                  rabo, to je v
                                                  kmetijska
                                                  zemljišča
P9           Pobrežje                 0,86        poslovna            ZN
                                                  (obrtna cona)
P11          Perutnina I – Trnovec    4,15        farma              PUP
P12          Perutnina II – Trnovec   3,83        farma              PUP
P13          Perutnina III – Sela     4,22        farma              PUP
P14          Perutnina IV – Trnovec   5,42        farma              PUP
P15          Perutnina V – Sela       3,59        farma              PUP
P16          Perutnina VI – Sela     11,23        farma              PUP
P17          reka Dravinja              –         MHE                PUP
P18          reka Dravinja              –         MHE                PUP
T1           Velika Varnica           0,56        mejni prehod       PUP
R1           Tržec                    2,29        večina             PUP
                                                  območja:
                                                  šport –
                                                  rekreacija;
                                                  del
                                                  zahodnega
                                                  dela
                                                  območja:
                                                  dvonamenska
                                                  raba za šport –
                                                  rekreacijo in
                                                  kmetijstvo
R2           Videm pri Ptuju          2,48        večina             PUP
                                                  območja:
                                                  šport –
                                                  rekreacija;
                                                  del območja
                                                  na parceli št.
                                                  18/3 k.o.
                                                  Pobrežje:
                                                  dvonamenska
                                                  raba za šport –
                                                  rekreacijo in
                                                  kmetijstvo
R3           gramoznica Tržec        18,42        rekreacija         PUP
R4           Zg. Leskovec             1,83        šport, rekreacija  PUP
R5           Zg. Leskovec             0,68        pokopališče        PUP
R6           Videm pri Ptuju          1,64        pokopališče        PUP
R7           Šturmovci                0,19        ribnik             PUP
R8           Tržec                    0,54        čolnarna           PUP
K3           Pobrežje                 1,72        ribogojnica s      PUP
                                                  stanovanjsko
                                                  stavbo
KG           Občina Videm          7752,05        kmetijska,         PUP
                                                  gozdarska,
                                                  ostalo
------------------------------------------------------------------------
 
Obrazložitev kratic:
SKP – stanovanjsko-kmetijska-poslovna namembnost
MHE – mala hidroelektrarna
PUP – prostorski ureditveni pogoji
ZN – zazidalni načrt”.
– V točki 5.1.22. se izvzameta:
– besedilo prvega odstavka, zapisano med oznako točke 5.1.22. in tabelo ureditvenih območij (to je naslov točke 5.1.22. brez oznake 5.1.22.)
– celotna tabela ureditvenih območij.
Za preostalo oznako “5.1.22.” se vpiše nov naslov, ki se glasi: “Območje krajevne skupnosti Leskovec”.
Besedilo za izvzeto tabelo ureditvenih območij (ki navaja usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov) ostane nespremenjeno.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda nova alinea, ki se glasi: “- P18-P9 Pobrežje ZN”.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.26. P18 magistralna cesta Hajdina–Ormož doda naslednja podtočka, ki se glasi:
“5.2.27. P18-P9 Pobrežje
Programske zasnove za zazidalni načrt za ureditveno območje P18-P9 Pobrežje
1. Meje območja in obodna parcelacija
Površina območja P18-P9 Pobrežje, predvidenega za kompleksno graditev in ki bo urbanistično urejeno z zazidalnim načrtom, meri ca. 0,86 ha.
Območje kompleksne pozidave P18-P9 meji:
– na severovzhodu in jugovzhodu na ureditveno območje naselja Pobrežje P18-S1,
– na jugozahodu na cesto Videm–Ptuj, preko ceste so kmetijske površine,
– na severozahodu na obstoječe kmetijske površine.
Obodna parcelacija območja P18-P9 je sledeča:
Izhodišče je južno stičišče treh parcel št. 306/1, 306/2 in 1124/1 (cesta Videm -Ptuj). Od izhodiščne točke poteka meja obodne parcelacije v smeri proti zahodu po severovzhodni meji parcele št. 1124/1 in je sočasno meja s parcelami št. 306/1, 314, 316/1, 316/2 in ponovno s parcelo št. 316/1. Na stičišču treh parcel št. 1124/1 (cesta), 319/4 in 316/1 se meja obrne proti severovzhodu in poteka po meji med parcelama št. 319/4 in 316/1 v dolžini ca. 82 m (opomba: celotna dolžina meje med parcelama št. 319/4 in 316/1 znaša ca. 114 m, od tega je dolžina meje, ležeče v območju P18-S1, ca. 32 m).
V tej točki, kjer je že meja ureditvenega območja P18-S1 Pobrežje, se meja obrne v smer proti jugovzhodu in poteka v tej smeri v ravni liniji do vzhodne meje parcele št. 306/1. Na svojem poteku seka parcele št. 316/1, 316/2, 314 in 306/1. Ta ravna linija je sočasno meja območja P18-S1, seka pa vzhodno mejo parcele št. 306/1 v točki, ki je oddaljena od izhodišča obodne parcelacije ca. 60 m. Od tega presečišča poteka meja obodne parcelacije po skupni meji med parcelama št. 306/1 in 306/2 v smeri proti jugozahodu vse do izhodišča (južnega stičišča na začetku navedenih treh parcel), kjer se parcelacija tudi zaključi.
Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini Pobrežje.
Območje ima obliko nepravilnega pravokotnika z dvema vzporednima stranicama.
2. Namenska raba
Namembnost območja P18-P9 Pobrežje je poslovna dejavnost (obrtna cona).
Območje leži vzhodno od ceste Videm–Ptuj, v južnem območju naselja Pobrežje.
Zaradi sožitja stanovanjskega programa v sosednjem mejnem območju in predvidenih poslovnih dejavnosti v obrtni coni je v območju ob stanovanjski meji zahtevano nehrupno (mirno) okolje. Ob meji se bodo dovoljevale le ekološko neoporečne dejavnosti; torej takšne dejavnosti, ki so prilagojene značaju poselitve (kot so razne storitvene dejavnosti – frizerstvo, šiviljstvo, zobozdravstvo itd.). Tvorijo nekakšen vmesni prehodni sloj. Hrupnejše območje ob cesti Videm–Ptuj je namenjeno nekoliko glasnejšim dejavnostim, kjer pa so še vedno upoštevane zakonsko predpisane norme – tako glede hrupa kot vsega ostalega.
Zaželjeno je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Praviloma niso možne tiste dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil, in dejavnosti, ki imajo za posledico pogostnost pojavljanja vozil.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Standardno opremljena obrtna cona primerljive površine mora investitorjem zagotavljati zraven komunalno opremljenega zemljišča tudi možnost kasnejše širitve proizvodnih prostorov in ostalih površin. Pri smiselno zasnovanih objektih (raster) s tipsko zasnovo so možne kasnejše dogovorne selitve oziroma menjave prostorov med znanimi investitorji. Zato je med vsemi različnimi možnostmi pozidave lahko predvidena tudi izgradnja skupne hale z najemnimi površinami.
Z upoštevanjem varovanja izgleda celotnega naselja in njegovih posameznih morfoloških komponent je že določneje definirana zahteva po oblikovanju stavbnih mas objektov v predvideni pozidavi. Ker se bodo pojavili objekti obrtne cone na prehodu iz ruralnega okolja v že pozidano območje in le-tega deloma zakrili, je lahko s primernim in občutenim oblikovanjem stavbnih mas, strešnih naklonov ter z usklajeno izbiro barv in materialov takšen prehod vizuelno nekoliko blažji. In nasprotno, brezbrižno in neusklajeno oblikovanje objektov ter vsega ostalega, lahko pozidavo ob vstopu v naselje naredi odbijajočo.
Kletna etaža je možna pod pogojem, da je v celoti vkopana. Nadzemna etažnost objektov naj bo omejena le na pritličje. Pri poenotenem ustreznem naklonu strešin objektov je podana možnost izkoristka podstrešne etaže. Tako je skupna etažnost omejena na K+P+M.
Končna urbanistična in arhitekturna oblika dodanega dela naselja mora biti ob izdelavi zazidalnega načrta večplastno proučena in usklajena.
Postavitev posameznega objekta mora slediti predvidenim gradbenim linijam pozidave. Večji in daljši objekti bi naj bili umaknjeni v notranjost območja, na obodu pa bi se naj pojavile morebitne manjše prostostoječe zgradbe. Le-te so locirane praviloma v vogalni del stavbišča, ker je s tem podana možnost kasnejših dozidav. Jasno nakazana mora biti razlika dostopov v poslovne prostore in ostale gospodarske prostore; oblikovani naj bodo ustrezno posamezni izbrani dejavnosti.
Zemljiške parcele so praviloma različnih velikosti, kar zagotavlja možnost upoštevanja dejanskih potreb investitorja. Manjša zemljišča je seveda možno združevati ali pa večja deliti; vse v razmerju do trenutnih želja in potreb investitorjev.
Pozidava s tlorisno zasnovo v obliki črke “L” pri taki parcelaciji praviloma ni zeželjena, ker utegne porušiti preglednost obrtne cone in jasno nakazane linije zgradb.
Kadar zahtevana velikost objekta ne omogoča zadostnih medsebojnih odmikov od zgradb na sosednjih zemljiščih, je možno z uporabo poznanih tehničnih rešitev (sosednji zidovi brez odprtin, skupna streha z ločilnim požarnim zidom sosednjih objektov, kratek prečni trakt in podobno) zagotoviti tudi tovrstno urbanistično možnost. Vendar morajo pri takšni izbiri pozidave praviloma biti vsi objekti v istem nizu enako oblikovno in gabaritno zasnovani.
Individualna obstavbna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Žive meje naj bodo zasajene na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami. V celoti mora biti dan poudarek krajinski tipiki objektov in pozidave.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na samem območju predvidene pozidave ni varovanih objektov in/ali krajine.
Skladno z zahtevami veljavne zakonodaje mora biti k posameznim posegom in/ali k celoti pridobljeno soglasje pristojnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Območje bo poslovno (obrtna cona) in je dokaj dislocirano od javnega programa naselja (sedež Občine Videm, šola, trgovina, cerkev).
Stanovanjska pozidava v bližini pogojuje relativno nehrupno (mirno) okolje in dovoljuje le ekološko neoporečno dejavnost, torej takšno, ki je dejansko prilagojena značaju poselitve.
Z doslednim upoštevanjem tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov je možno zagotoviti nemotečo rabo. Zato dodano število objektov na območju kompleksa pozidave naj ne bi pomenilo dodatne obremenitve za okolje.
Zaželeno je veliko avtohtonega zelenja, ki naj tvori tudi vizuelno zaporo pozidave.
Osončenje zemljišča je že sedaj kvalitetno.
6. Promet
Obstoječa cesta Videm–Ptuj mimo obravnavanih zemljišč je glavna in edina napajalna pot do vstopa na območje pozidave. Z nje se odcepi krožna dovozna cesta za vse objekte območja.
Notranjo komunikacijo tvori pretočna cesta. Morebitno obračališče je lahko izvedeno na zaprtem koncu. Vendar mora obračališče v takem primeru zagotavljati možnost neoviranega obračanja komunalnih in urgentnih vozil običajnih poznanih dimenzij. Cesta je obenem pešpot (višinsko ločeni pločnik ni predviden), saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu. Skupna širina puščenega prostega prometnega koridorja je najmanj 5,50 m (enosmerni promet) oziroma vsaj 8 m (dvosmerni promet).
Ob dovozni cesti niso predvidena parkirišča, zato morajo biti zagotovljena na posameznem zemljišču investitorja. Predvidena naj bi bila vsaj po tri za posamezno dejavnost v objektu.
7. Komunalna infrastruktura
Vodovodno omrežje poteka ob cesti do obstoječih objektov ob meji območja pozidave. Izvedena bo navezava novega omrežja na obstoječe in ob tem bo s projektom potrebno preveriti ali dejanski preseki cevi ter razpoložljive količine vode ustrezajo predvidenim potrebam.
Kanalizacijsko omrežje v naselju Pobrežje ne obstoja. Za obravnavano ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja komunalnih in padavinskih vod.
Meteorne vode se vodijo v ponikovalnice. Čiste padavinske vode s streh se speljejo neposredno v ponikovalnice, ob upoštevanju vpojnosti in drugih geomehanskih lastnosti tal. Odvodnja meteornih vod z utrjenih površin (parkirni in manipulativni prostori), kjer obstaja možnost onesnaženja, mora biti urejena preko ustrezno velikih usedalnikov in lovilcev olj.
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja za naselje Pobrežje se iz objektov odvedene fekalne vode začasno shranjujejo v vodotesnih dvoprekatnih greznicah brez odtoka (le-te so lahko izvedene individualno za posameznega investitorja oziroma morda tudi kot ena skupna greznica za celotno obravnavano območje).
Pri načrtovanju in izgradnji fekalnega kanalizacijskega omrežja ureditvenega območja je potrebno upoštevati še skupne potrebe sosednjega območja ter usklajeno uporabiti takšne tehnične rešitve, ki bodo upoštevale veljavno zakonodajo in druge predpise, in ki bodo zajele ureditev odvodnje odpadnih vod celotnega območja naselij Pobrežje in Videm pri Ptuju.
Potrebno je preveriti razpoložljive količine električne energije v obstoječi transformatorski postaji, na katero se bo predvidena obrtna cona navezovala. Do vseh objektov bo potrebno zgraditi sekundarno telefonsko omrežje ter predvideti distribucijo KTV.
Ogrevanje objektov bo individualno. Zaželen ogrevalni vir je utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.
8. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
9. Zmogljivosti območja
Obstoječi objekti:
Na območju kompleksne pozidave ni obstoječih objektov.
Predvideni objekti:
– izgradnja skupno najmanj 7 objektov za potrebe obrtne cone;
– notranja pretočna komunikacija (z možnostjo obračališča za tovorna motorna vozila).”.
– Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000, in sicer se spremenijo zasnova primarne rabe prostora, zasnova vodnega gospodarstva, zasnova ohranjanja narave, zasnova kulturne dediščine, zasnova naselij, zasnova prometnega omrežja in zasnova energetskega omrežja.
– Doda se karta Programske zasnove za zazidalni načrt za območje P18-P9 Pobrežje v merilu 1:2000.
– Karte so sestavni del tega odloka.
– Sestavni del odloka so tudi strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine, ki jih je v novembru 2000 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
4. člen
(Zasnova vodnega gospodarstva)
Zasnova vodnega gospodarstva, prikazana na kartah 1:5000 in 1:25000, obsega poplavno območje stoletnih vod reke Drave, reke Dravinje, reke Polskave in potokov Peklača, Domajnšek, Psičina.
5. člen
(Zasnova ohranjanja narave)
Zasnova ohranjanja narave, prikazana na kartah 1:5000 in 1:25000, obsega: krajinski park Šturmovci, naravni spomenik Hajdinska studenčnica, naravni spomenik Turniška studenčnica, naravni spomenik gramoznica Tržec, naravni spomenik Habjaničeva lipa v Pobrežju, naravni spomenik Maherjeva lipa v Pobrežju, naravni spomenik lipa pri Murkovi kapeli v Vidmu pri Ptuju, naravni spomenik platane pri cerkvi v Vidmu pri Ptuju, naravni spomenik lipi ob gasilskem domu v Vidmu pri Ptuju, naravni spomenik lipa pri cerkvi sv. Avguština v Veliki Varnici.
6. člen
(Zasnova kulturne dediščine)
Zasnova kulturne dediščine, prikazana na kartah 1:5000 in 1:25000, obsega naslednja območja in enote varstva kulturne dediščine iz Zbirnega registra dediščine:
– cerkev sv. Andreja v Zg. Leskovcu (št. 2850),
– cerkev sv. Avguština v Veliki Varnici (št. 2851),
– cerkev sv. Marije Magdalene v Veliki Varnici (št. 2852),
– cerkev sv. Vida v Vidmu pri Ptuju (št. 3482),
– cerkev sv. Janeza Krstnika v Dravinjskem vrhu (št. 3483),
– arheološko najdišče v Pobrežju (št. 6479),
– rimska stavba v Tržcu (št. 6480),
– rimsko grobišče v Lancovi vasi (št. 6506),
– rimski grobovi v Vidmu pri Ptuju (št. 6507),
– gostilna v Vidmu pri Ptuju 48 (št. 6652),
– spomenik padlim kurirjem v Zgornji Pristavi (št. 6673),
– cerkveni ambient v Veliki Varnici (št. 9832),
– Firštova kapelica v Pobrežju (št. 600407),
– Murkova kapelica v Vidmu pri Ptuju (št. 600408),
– Boškotova kapelica v Vidmu pri Ptuju (št. 600409),
– Urbanova kapela v Vidmu pri Ptuju (št. 600410),
– Ilovšekova kapelica v Vidmu pri Ptuju (št. 600411),
– Pernatova kapelica v Dravinjskem vrhu (št. 600412),
– Grahova kapelica v Sp. Leskovcu (št. 600413),
– Kolobarjeva kapelica v Repiščah (št. 600414),
– Surkačeva kapelica v Repiščah (št. 600415),
– Blažova kapela v Skorišnjaku (št. 600416),
– Skokova kapelica v Veliki Varnici (št. 600417),
– Doloska kapelica v Veliki Varnici (št. 600418),
– Zveličarjeva kapela v Veliki Varnici (št. 600419),
– Doloska kapelica v Veliki Varnici (št. 600420),
– Tutoska kapelica v Veliki Varnici (št. 600421)
– znamenje – Sela (št. 600435),
– kapelica – Sela (št. 600436),
– cerkev sv. Družine v Barislovcih (št. 600437),
– Lesjakova kapela v Tržcu (št. 600440),
– arheološko najdišče Dranek v Dravinjskem vrhu (št. 600442),
– arheološko najdišče Dobrava v Doleni (št. 600444),
– arheološko najdišče Dravci v Dravcih (št. 600475),
– arheološko najdišče Dravinjek v Jurovcih (št. 600476),
– arheološko območje Sela (št. 600478),
– arheološko najdišče Zg. Leskovec (št. 600479),
– Intiharjeva kapelica v Doleni (št. 600530),
– domačija Maher v Pobrežju (št. 600537),
– domačija Kočer v Pobrežju (št. 600538),
– domačija Florjan v Pobrežju (št. 600539),
– cerkveni ambient v Vidmu pri Ptuju (št. 600540),
– Pregaršekova zidanica v Dravinjskem vrhu (št. 600541),
– Tombahova zidanica v Majskem vrhu (št. 600542),
– domačija Burg v Tržcu (št. 600543).
7. člen
(Zasnova prometnega omrežja)
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1:5000 prikazuje državne ceste na območju Občine Videm, in sicer: glavno cesto I. reda št. 9 Hajdina–Gruškovje in neizgrajeno avtocesto Hajdina – Gruškovje, regionalno cesto III. reda št. 690 Majšperk–Jurovci–Tržec–Zg. Leskovec.
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1:25000 prikazuje: državne ceste (glavno cesto I. reda št. 9 Hajdina–Gruškovje in neizgrajeno avtocesto Hajdina–Gruškovje, regionalno cesto III. reda št. 690 Majšperk–Jurovci–Tržec–Zg. Leskovec), lokalne ceste, vinske ceste in haloško obmejno cesto.
8. člen
(Varnost zračnega prometa)
Preko območja Občine Videm potekajo zračne poti. Območje Občine Videm se nahaja v “terminalni kontrolni coni – Maribor TMA” in “kontrolni coni CTA – Mura 1”. Skrajno severozahodno območje Občine Videm se nahaja v “nadzorovani coni CTR” letališča Maribor in pod območjem “omejene rabe” prostora (priletno odletna ravnina, z naklonom 1,6%).
Na območju Občine Videm se za ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je za take objekte potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
9. člen
(Visokonapetostno elektroenergetsko omrežje)
Preko območja Občine Videm potekajo 110 kV daljnovod Formin – Cirkovce z oznako D-1041, 110 kV daljnovod Formin – Ptuj – Kidričevo z oznako D-1067 in 220 kV daljnovod Cirkovce – Mraclin (Hrvaška) z oznako D-210, predvidena pa sta še 2 x 400 kV daljnovod Mihovce – Hrvaška z oznako D-425 in 2 x 400 kV daljnovod Cirkovce – Pince (Heviz, Madžarska) z oznako D-436.
Širina varnostnega koridorja 110 kV daljnovoda znaša 2 x 15 m = 30 m (na vsako stran daljnovoda 15 m). Širina varnostnega koridorja 220 kV daljnovoda znaša 2 x 20 m = 40 m (na vsako stran daljnovoda 20 m). Širina varnostnega koridorja 400 kV daljnovoda znaša 2 x 25 m = 50 m (na vsako stran daljnovoda 25 m).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, legalizacije, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
10. člen
(Spremembe površin)
Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 11,09 ha. Površine drugih kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 5,53 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 1,85 ha. Površine ureditvenih območij naselij in razpršene gradnje se povečajo za 18,47 ha.
11. člen
(Sklep o ugotovitvi usklajenosti)
K temu odloku je pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-141 z dne 12. 8. 2003 o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
12. člen
(Pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 03/1564-24
Videm, dne 28. avgusta 2003.
Župan
Občine Videm
Friderik Bračič l. r.