Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2003 z dne 22. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2003 z dne 22. 8. 2003

Kazalo

3989. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, stran 12261.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96 in 36/00), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 26. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 21. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) sta Mestni svet mestne občine Murska Sobota na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) na seji dne 31. 7. 2003 in Občinski svet občine Beltinci na podlagi 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) na seji dne 5. 8. 2003 sprejela
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Murska Sobota in Občina Beltinci (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljici) ustanovita javni zavod osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (v nadaljevanju besedila: knjižnica), urejata njen status, razmerja med ustanoviteljicama in knjižnico, med pogodbenimi partnerji in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
2. člen
Knjižnica v Murski Soboti je bila ustanovljena leta 1945 kot Knjižnica okrajnega odbora OF ter se nazadnje preimenovala v Knjižnico in čitalnico Murska Sobota. Z odločbo skupščine okraja Maribor 111/1 št. 153/1, z dne 20. 1. 1955, se je v Murski Soboti ustanovila tudi Študijska knjižnica Murska Sobota. Knjižnica in čitalnica Murska Sobota in Študijska knjižnica se z odločbo SO Murska Sobota št. 022-2/73-3 z dne 27. 12. 1972 združita v samostojno ustanovo z imenom Pokrajinska in študijska knjižnica, ki se konec leta 1977 kot samostojna delovna enota združi v Kulturni center Murska Sobota, ki se je leta 1983 preimenoval po pisatelju Mišku Kranjcu. Po razdružitvi Kulturnega centra Miško Kranjec leta 1992 knjižnica z odlokom SO Murska Sobota št. 028-2/92-1 z dne 9. 4. 1992 postane samostojni javni zavod z imenom Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Občino Murska Sobota so nasledile občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina ter Mestna občina Murska Sobota.
Knjižnica je pravni naslednik javnega zavoda Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota p.o., s sedežem v Murski Soboti, Grajska 2, ki je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod registrsko številko 1/1638-00.
3. člen
Poslanstvo knjižnice je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti, ki ni pridobitna dejavnost.
II. STATUSNE DOLOČBE
4. člen
Ime in sedež ustanoviteljic:
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota in Občina Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci.
Po številu prebivalcev Mestna občina Murska Sobota razpolaga z 71% ustanoviteljskim deležem, Občina Beltinci pa z 29% ustanoviteljskim deležem.
5. člen
Ime knjižnice je: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
Skrajšano ime: PIŠK Murska Sobota.
Sedež knjižnice je: Murska Sobota, Grajska ulica 2.
Knjižnica je kot javni zavod samostojna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot to določa zakon o knjižničarstvu in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter ta odlok.
Knjižnica se vpiše v sodni register in v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
Knjižnica lahko spremeni dejavnost, ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic.
V pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz prvega odstavka tega člena.
6. člen
Knjižnica ima pečat okrogle oblike z napisom Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so odgovorni zanje, določi direktor.
III. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST KNJIŽNICE
7. člen
Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot osrednja splošna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občin Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina ter Mestne občine Murska Sobota na podlagi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Splošna knjižnična dejavnost za občine, ki niso ustanoviteljice, se izvaja na podlagi pogodbe v soglasju z ustanoviteljicama.
Naloge območne knjižnice za občine iz Upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona opravlja knjižnica v skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe na podlagi pogodbe med knjižnico in ministrstvom, pristojnim za kulturo.
Knjižnica zagotavlja knjižnično dejavnost pripadnikom narodne skupnosti na narodnostno mešanih območjih in dostop do gradiva Slovencem v zamejstvu na podlagi pogodbe med knjižnico in ministrstvom, pristojnim za kulturo, v skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
8. člen
Za izvajanje knjižnične javne službe ima knjižnica naslednje oddelke:
– študijski oddelek,
– mladinski oddelek,
– domoznanski oddelek,
– oddelek potujoče knjižnice,
– oddelek nabave in obdelave,
– čitalnice,
in službe:
– informacijska služba,
– služba za razvoj knjižnične mreže,
– upravno-tehnična služba.
9. člen
Dejavnost knjižnice se šteje kot javna služba knjižnične dejavnosti, katere izvajanje je v javnem interesu, v okviru katere knjižnica:
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu,
– nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov in se vključi v procese vse- življenjskega izobraževanja,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje,
– opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno kulturno delo,
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske stroke,
– se povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, predavanja, ki so povezana s knjižnično in domoznansko dejavnostjo,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižničarsko dejavnost,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesrečah,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje knjižnicam na svojem območju (matična dejavnost),
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu,
– knjižnica zbira vse vrste knjižničnega gradiva: objavljene tiske, zvočne, strokovne, elektronske ali kako drugače tehnično izdelane zapise, ki so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.
Knjižnica lahko v okviru svoje dejavnosti prodaja blago in storitve tudi na trgu.
Knjižnica opravlja dejavnost v skladu s strateškim načrtom v obsegu in na način, določenim z letnim programom in finančnim načrtom.
10. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.3 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti, od tega:
O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.511 Dejavnost knjižnic
O/92.522 Varstvo kulturne dediščine
K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K/72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti, od tega:
K/72.300 Obdelava podatkov
K/72.400 Omrežne podatkovne storitve
K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
K/73 Raziskovanje in razvoj, od tega:
K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74 Druge poslovne dejavnosti, od tega:
K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873 Druge poslovne dejavnosti
DE/22 Založništvo, tiskarstvo, razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, od tega:
DE/22.110 Izdajanje knjig
DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150 Drugo založništvo
DE/22.230 Knjigoveštvo
DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.630 Druga trgovina zunaj prodajaln
I/60.240 Cestni tovorni prevoz
IV. ORGANI KNJIŽNICE
11. člen
Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice,
– strokovni svet.
Direktor
12. člen
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa po predhodnem soglasju ustanoviteljice Mestne občine Murska Sobota, ki ima v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža, mnenju Občine Beltinci ter mnenj občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, ter mnenja strokovnih delavcev knjižnice. Soglasje in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje. Svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov.
Strokovni delavci o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet knjižnice, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice.
Če ustanoviteljici, pogodbeniki in strokovni delavci knjižnice ne podajo soglasja oziroma mnenja v roku 60 dni od dneva prejema zaprosila zanj, se šteje, da je soglasje bilo podano oziroma da so mnenja pozitivna.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo;
– pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodstvenih delih;
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela;
– aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik;
– obvlada osnove računalništva;
– poznavanje dejavnosti s področja knjižnične dejavnosti.
Direktor vodi tudi strokovno delo knjižnice, zato mora izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice. V primeru, da direktor nima bibliotekarskega izpita, ga mora opraviti najkasneje v dveh letih.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta knjižnice njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. Predhodno mnenje k pogodbi o zaposlitvi direktorja dajeta župana ustanoviteljic.
13. člen
Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice. Direktor v pravnem prometu zastopa in predstavlja knjižnico z omejitvijo, da sklepa pogodbe nad višino 5,000.000 SIT v soglasju s svetom knjižnice.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Naloge direktorja so:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim načrtom,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju sindikata,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju sindikata,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča ustanoviteljicama in svetu knjižnice o zadevah, ki pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee daje soglasje svet knjižnice.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese s pisnim pooblastilom opravljanje posameznih zadev, zastopanje in pravico podpisovanja določenih aktov, pogodb in drugih listin na druge osebe.
Direktorja v času njegove odsotnosti nadomešča delavec, ki ga pooblasti direktor.
14. člen
Svet knjižnice razreši direktorja pred iztekom mandata:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice,
– če neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom knjižnici povzroči večjo škodo,
– če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju knjižnične dejavnosti,
– zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je knjižnica ustanovljena, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je določen za imenovanje direktorja knjižnice.
Svet knjižnice si mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti soglasje Mestne občine Murska Sobota, mnenje Občine Beltinci in mnenja občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, ter mnenje strokovnih delavcev ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 30 dni.
15. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
Svet knjižnice
16. člen
Svet knjižnice sestavlja sedem članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela knjižnice, financ in pravnih zadev imenujeta ustanoviteljici. Pet članov imenuje Mestna občina Murska Sobota, dva člana imenuje Občina Beltinci.
Mandat članov sveta knjižnice traja štiri leta in začne teči z dnevom konstituiranja. Člani sveta knjižnice so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Na prvi seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika z večino glasov vseh članov sveta knjižnice.
Direktor je dolžan ustanoviteljici obvestiti o poteku mandata članom sveta knjižnice najmanj 60 dni pred potekom.
17. člen
Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanoviteljicama revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanoviteljice,
– ocenjuje delo direktorja ter izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja in sklepa z direktorjem pogodbo o zaposlitvi po predhodnem mnenju županov občin ustanoviteljic,
– potrjuje letno poročilo knjižnice,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in h knjižnični pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam kulturnih dobrin,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in s tem odlokom.
18. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta knjižnice v novi sestavi skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov.
Seje sveta knjižnice sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo ali zahtevo članov sveta, na pobudo ali zahtevo strokovnega sveta ter na pobudo ali zahtevo direktorja knjižnice. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Svet knjižnice je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta knjižnice.
Podrobnejši način svojega delovanja in poslovanja določi svet knjižnice s poslovnikom.
Strokovni svet
19. člen
Strokovni svet ima šest članov:
– dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, drugi pa izmed strokovnih delavcev; način izvedbe neposrednih tajnih volitev v strokovni svet se uredi v posebnem aktu v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
– dva člana imenuje Kulturniška zbornica RS,
– dva člana imenuje Društvo bibliotekarjev Pomurja.
Direktor mora pozvati predlagatelje kandidatov za strokovni svet na dostavo predlogov najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Član strokovnega sveta knjižnice ne more biti obenem član sveta knjižnice.
Mandat članov strokovnega sveta prične teči z dnem konstituiranja in traja štiri leta.
Po preteku mandata so člani strokovnega sveta lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Predsednika in namestnika predsednika strokovnega sveta imenuje strokovni svet na prvi konstitutivni seji izmed svojih članov z večino glasov članov. Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po izvolitvi predstavnikov delavcev in imenovanju. Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov članov.
Podrobnejši način svojega delovanja določi strokovni svet s poslovnikom.
20. člen
Strokovni svet ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko ustanoviteljic ter pogodbenih partnerjev,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je knjižnica ustanovljena,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje h knjižnični kolektivni pogodbi, če jo knjižnica ima,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice,
– opravlja druge naloge, ki jih določajo drugi splošni akti knjižnice.
Razrešitev člana sveta knjižnice ali strokovnega sveta
21. člen
Član sveta knjižnice ali strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan ali izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev oziroma odstopi,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži sej,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu knjižnice.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje nov član po istem postopku, kot je bil imenovan ali izvoljen razrešeni član.
22. člen
Člana sveta knjižnice lahko predčasno razrešita ustanoviteljici na predlog sveta knjižnice ali na predlog katere od ustanoviteljic.
Mandat predstavnika delavcev v strokovnem svetu predčasno preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavcev, ki ga ureja akt iz 17. člena tega odloka.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali direktor knjižnice.
V. PREMOŽENJE
23. člen
Knjižnica uporablja in upravlja premoženje in opremo, ki jo izkazuje v bilanci na dan 31. 12. 2002, kot del javne kulturne infrastrukture za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena.
Lastniški deleži premoženja se uredijo s posebnim aktom.
VI. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
24. člen
Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračunov ustanoviteljic in pogodbenih partnerjev ter državnega proračuna.
Poleg tega knjižnica lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:
– s članarinami in drugimi nadomestili,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu.
25. člen
Sredstva za izvajanje javne službe knjižnica pridobiva na osnovi programa dela in finančnega načrta, pripravljenih v skladu s pogoji iz 36. člena zakona o knjižničarstvu in pravilnika o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03). K obema aktoma podajajo ustanoviteljici in pogodbeni partnerji soglasje. Šteje se, da je soglasje podano, ko so oba akta sprejeli ustanoviteljici in pogodbeni partnerji, ki pokrivajo več kot polovico prebivalcev območja delovanja knjižnice.
26. člen
Sredstva za izvajanje javne službe so stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom, programski materialni stroški, materialni stroški obratovanja in stroški za nakup knjižničnega gradiva.
Med ustanoviteljicama in občinami-pogodbenimi partnerji se finančna obveznost za skupne stroške razdeli sorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama.
Skupni stroški knjižnice obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke ter z delovanjem skupnih služb.
Pogodbeni partnerji knjižnice so občine: Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina.
Pogodbeni partnerji zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena v skladu s pogodbo.
27. člen
V primeru, da posamezna občina ne izpolnjuje svojih obveznosti do knjižnice po tem odloku in pogodbah, mora knjižnica o tem obvestiti ustanoviteljici in ministrstvo, pristojno za kulturo, da ukrepa po 54. členu zakona o knjižničarstvu.
28. člen
Knjižnica pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:
– posebne naloge osrednjih območnih knjižnic na podlagi pogodbe med ministrstvom, pristojnim za kulturo, in knjižnico,
– programe knjižnic, pripravljene v soglasju s predstavniki narodnih skupnosti na narodno mešanih področjih knjižnic na podlagi pogodbe med ministrstvom, pristojnim za kulturo, in knjižnico,
– programe knjižnic, pripravljene v soglasju z nacionalno knjižnico za zagotavljanje dostopnosti do knjižničnega gradiva Slovencem v zamejstvu na podlagi pogodbe med ministrstvom, pristojnim za kulturo, in knjižnico,
– za delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme,
– za razpisane projekte in programe.
29. člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz javne službe knjižnica nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločata ustanoviteljici na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta knjižnice.
Če odhodki presegajo prihodke knjižnice zaradi neizpolnjenih obveznosti ustanoviteljic in pogodbenih partnerjev iz 25. in 26. člena tega odloka, primanjkljaj krijejo tiste ustanoviteljice in pogodbeni partnerji, ki svojih obveznosti niso izpolnili.
Morebitni primanjkljaj, ki bi nastal pri poslovanju knjižnice zaradi razlogov, na katere knjižnica, ustanoviteljici in pogodbeni partnerji niso mogli vplivati, se krije sorazmerno po določilih iz 25. in 26. člena tega odloka.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU
30. člen
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s premoženjem, ki ga ima v upravljanju.
31. člen
S premičnim premoženjem upravlja knjižnica samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju lastnikov.
VIII. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI KNJIŽNICE TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN KNJIŽNICE
32. člen
Za obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarjata ustanoviteljici do višine sredstev, ki se letno zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljic za delovanje knjižnice.
Ustanoviteljici ne odgovarjata za obveznosti knjižnice iz naslova dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.
Ustanoviteljici knjižnici nudita tudi druge vrste pomoči, ki nima materialnega značaja.
33. člen
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicama pošiljati podatke o poslovanju, o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcij ustanoviteljic. Knjižnica mora nemudoma in popolno obvestiti ustanoviteljici v primeru, da posamezni pogodbeni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti ali jih ne izpolnjuje pravočasno ali redno.
IX. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
34. člen
Knjižnica ima naslednje splošne akte:
– akt o sistemizaciji delovnih mest,
– splošni akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
– splošni akt o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah materialno- finančnega poslovanja,
– pravilnik o splošnih pogojih poslovanja,
– druge splošne akte, ki urejajo pomembna vprašanja s področja dela ali v zvezi z delom knjižnice.
Splošne akte knjižnice sprejema samostojno direktor, če ni drugače določeno z zakonom ali s tem odlokom.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Svet knjižnice in strokovni svet se konstituirata najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji v. d. direktor do imenovanja direktorja v skladu s tem odlokom.
36. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, št. 028-2/92-1 z dne 9. 4. 1992, objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona in Murska Sobota, št. 9 z dne 23. 4. 1992.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati statut zavoda z dne 19. 6. 1992, razen določb o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporablja za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in do izdaje akta iz 17. člena.
37. člen
Akt o sistemizaciji in kadrovski načrt knjižnice morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003.
38. člen
V. d. direktor poskrbi za vpis tega odloka v sodni register skladno z veljavnimi predpisi.
39. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-4/2003
Murska Sobota, dne 31. julija 2003.
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Slavic l. r.
Št. 082-06/2003-123/III
Beltinci, dne 5. avgusta 2003.
Župan
Občine Beltinci
Milan Kerman l. r.