Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih v dijaških domovih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja normative in standarde, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normative in standarde za oblikovanje vzgojnih skupin v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: dijaški dom).
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(vzgojna skupina)
Vzgojna skupina šteje 28 dijakov ali vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki).
Število vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število vzgojnih skupin se v primeru decimalnega števila praviloma zaokroži navzgor.
3. člen
(normativna vzgojna skupina)
Število normativnih vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število normativnih vzgojnih skupin se zaokroži navzgor, če je desetinka decimalnega števila vsaj 5.
4. člen
(prilagojena vzgojna skupina)
Prilagojena vzgojna skupina je vzgojna skupina, v katero so vključeni tudi dijaki s posebnimi potrebami, ki so ob vpisu v dijaški dom predložili ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov.
Število dijakov v prilagojeni vzgojni skupini se zmanjša:
– na praviloma največ 24 dijakov, če sta vključena 2 dijaka,
– na praviloma največ 22 dijakov, če so vključeni do 4 dijaki.
5. člen
(dodatna vzgojna ali prilagojena vzgojna skupina)
Če bi vključevanje dijakov s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, mora dijaški dom k temu predhodno pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
6. člen
(nadnormativna vzgojna ali prilagojena vzgojna skupina)
Na podlagi utemeljene vloge lahko ravnatelj v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje nadnormativne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, ki zgornje meje vzgojne skupine iz prvega odstavka 2. člena in drugega odstavka 4. člena tega pravilnika presegajo za največ tri dijake.
Če je število dijakov tolikšno, da na podlagi prejšnjega odstavka tega člena sicer omogoča oblikovanje dodatne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, a ravnatelj namesto dodatne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine oblikuje eno ali več nadnormativnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, se dijaškemu domu za vzgojno delo z dijaki prizna 140 ur letno.
Merila in kriterije za plačilo ur iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
7. člen
(podlaga za sistemizacijo delovnih mest)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne in prilagojene vzgojne skupine iz drugega odstavka 2. člena, 4. in 5. člena tega pravilnika.
Podlaga za sistemizacijo ostalih delovnih mest, ki so vezana na število vzgojnih skupin, so izključno normativne vzgojne skupine iz 3. člena tega pravilnika.
8. člen
(vzgojitelj in vzgojna obveznost)
V dijaškem domu ravnatelj sistemizira delovna mesta vzgojiteljev tako, da se na eno vzgojno skupino oziroma prilagojeno vzgojno skupino sistemizira eno delovno mesto vzgojitelja.
Vzgojna obveznost vzgojitelja je 30 ur vzgojnega dela tedensko.
Ura vzgojnega dela traja 60 minut.
9. člen
(mentorstvo)
Mentorju vzgojitelja-pripravnika se prizna ena ura vzgojnega dela tedensko za delo s pripravnikom.
10. člen
(ravnatelj)
Vzgojna oziroma svetovalna obveznost (v nadaljnjem besedilu: obveznost) ravnatelja dijaškega doma je predmet in sestavina pogodbe o zaposlitvi.
Obveznost ravnatelja dijaškega doma z več kot 16 normativnimi vzgojnimi skupinami je lahko najmanj 3 ure vzgojnega dela oziroma najmanj 4 ure svetovalnega dela in največ 7,5 ur vzgojnega dela oziroma 10 ur svetovalnega dela tedensko.
Obveznost ravnatelja dijaškega doma s 15 do 16 normativnimi vzgojnimi skupinami je za polno delovno obveznost 3 ure vzgojnega dela oziroma 4 ure svetovalnega dela, s 13 do 14 normativnimi vzgojnimi skupinami 4,5 ure vzgojnega dela oziroma 6 ur svetovalnega dela, z 11 do 12 normativnimi vzgojnimi skupinami 6 ur vzgojnega dela oziroma 8 ur svetovalnega dela, z 9 do 10 vzgojnimi skupinami 7,5 ur vzgojnega dela oziroma 10 ur svetovalnega dela in z 8 ali manj normativnimi vzgojnimi skupinami 9 ur vzgojnega dela oziroma 12 ur svetovalnega dela tedensko.
Ob izpolnitvi pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena ima lahko ravnatelj še največ 4,5 ur vzgojnega dela oziroma 6 ur svetovalnega dela tedensko.
11. člen
(pomočnik ravnatelja)
V dijaškem domu z 18 ali več normativnimi vzgojnimi skupinami lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.
Obveznost pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z 18 normativnimi vzgojnimi skupinami je 16,5 ur vzgojnega dela tedensko oziroma 22 ur svetovalnega dela tedensko.
Za vsaki 2 normativnimi vzgojni skupini več od 18 vzgojnih skupin se vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure tedensko oziroma za 2 uri svetovalnega dela tedensko tako, da ima pri 32 normativnih vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela oziroma 8 ur svetovalnega dela tedensko.
12. člen
(svetovalni delavec, knjižničar)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca in knjižničarja, in sicer v dijaškem domu:
– z več kot 3 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 0,75 delovnega mesta,
– z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 1,5 delovnega mesta,
– z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 2 delovnih mest.
13. člen
(računovodja, pisarniški referent)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto računovodje s srednjo strokovno izobrazbo in pisarniškega referenta s splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, in sicer v dijaškem domu:
– z 1 do vključno 3 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 0,5 delovnega mesta,
– s 4 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 1 delovnega mesta,
– z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 1,5 delovnega mesta,
– z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 2 delovnih mest.
14. člen
(vzdrževalec učne tehnologije)
Za potrebe več dijaških domov v regiji hkrati, in sicer za skupno 40 normativnih vzgojnih skupin, sistemizira ravnatelj praviloma tistega dijaškega doma, ki ima v okviru tega števila največ normativnih vzgojnih skupin, eno delovno mesto vzdrževalca učne tehnologije s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo.
Območje regije iz prejšnjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za šolstvo.
15. člen
(vratar)
Ravnatelj dijaškega doma z 20 ali več normativnimi vzgojnimi skupinami sistemizira tri delovna mesta vratarja z nižjo poklicno izobrazbo.
16. člen
(hišnik)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto hišnika s srednjo poklicno izobrazbo, in sicer v dijaškem domu:
– z 1 do vključno 3 normativnimi vzgojnimi skupinami 0,5 delovnega mesta,
– s 4 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami 1 delovno mesto,
– z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 1,5 delovnega mesta,
– z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 2 delovni mesti.
17. člen
(varnostnik)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo eno delovno mesto varnostnika s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo.
Če ima dijaški dom za nočni čas sistemiziranega strokovnega delavca na podlagi odredbe o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se delovno mesto varnostnika za nočno varstvo dijakov ne sistemizira.
18. člen
(čistilec)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto čistilca z zaključeno osnovnošolsko obveznostjo na 900 m2 neto stavbne talne čistilne površine.
19. člen
(perica)
V dijaškem domu z 20 in več normativnimi vzgojnimi skupinami ravnatelj sistemizira dve delovni mesti perice z nižjo poklicno izobrazbo.
20. člen
(krajši delovni čas od polnega delovnega časa)
Dijaški dom, ki ne dosega normativov iz 15., 18. in 19. člena tega pravilnika, sistemizira delovna mesta delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
21. člen
(odstopanja)
Dijaški dom lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 13. do 19. člena tega pravilnika sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
Za šole z dijaškim domom se uporabljajo določbe iz 2. do 6. člena, prvega odstavka 7. člena, 8., 15., 17., 19. in 20. člena tega pravilnika.
III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
(prenehanje veljave)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o normativih in standardih v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 37/97).
23. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2003.
Št. 011-03-157/2003
Ljubljana, dne 23. julija 2003.
EVA 2003-3311-0174
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost in šport