Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2003 z dne 4. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2003 z dne 4. 7. 2003

Kazalo

3148. Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda, stran 10086.

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda
1. člen
Ta pravilnik določa metodologijo za določitev vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno telo), kot osnovnih enot za zanesljivo ugotavljanje stanja podzemnih voda in doseganja okoljskih ciljev.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Količinsko stanje podzemne vode je opredeljeno s stopnjo vpliva rabe na podzemno vodo zaradi odvzema pomembnih količin podzemne vode in se odraža kot sprememba piezometrične gladine podzemne vode, njenega pretoka in smeri njenega toka v vodnem telesu.
2. Hidrogeološka meja ločuje geološke plasti po različnih hidrogeoloških lastnostih, ki imajo vpliv na tok podzemne vode.
3. Reprezentativno vodno telo je vodno telo znotraj skupine vodnih teles, ki ima značilnosti celotne skupine in v največji meri posreduje njeno stanje.
3. člen
(1) Osnova za določitev vodnih teles so vodonosniki, ki omogočajo odvzem pomembnih količin podzemne vode in se uporabljajo ali so namenjeni oskrbi s pitno vodo, ali omogočajo pomemben tok podzemne vode.
(2) Za odvzem pomembnih količin podzemne vode se šteje povprečni odvzem za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v količini, ki presega 10 m3 na dan ali v količini, ki zadošča najmanj za 50 ljudi.
(3) Za pomemben tok podzemne vode se šteje tok podzemne vode, katerega sprememba lahko pomembno poslabša ekološko ali kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode, s katerim je tok podzemne vode povezan, ali tok, katerega sprememba povzroči negativen vpliv na ekosisteme, ki so neposredno odvisni od podzemne vode.
4. člen
(1) Vodno telo se določi na območju vodonosnika.
(2) Vodno telo se lahko določi tudi na območju skupine vodonosnikov, če med njimi prihaja do pretakanja pomembnih količin podzemne vode ali pomembnega toka podzemne vode.
5. člen
(1) Vodonosnik ali skupina vodonosnikov se razdeli na dve ali več vodnih teles, če so v vodonosniku ali skupini vodonosnikov prisotne pomembne količine podzemne vode, ki izkazujejo drugačno stanje.
(2) Razdelitev po prejšnjem odstavku se izvede na podlagi hidrogeološke meje, če to ni mogoče, pa na podlagi piezometrične gladine podzemne vode ali tokovnic podzemne vode.
6. člen
(1) Določitev in razdelitev vodnega telesa mora biti izvedena tako, da je mogoče zanesljivo opisati njegovo količinsko in kemijsko stanje.
(2) Vodno telo je lahko glede na naravne karakteristike ali koncentracijo onesnaževal v njem ali ravni sprememb količinskega ali kemijskega stanja tudi neenovito.
7. člen
(1) Globlja podzemna voda se ne določi kot vodno telo.
(2) Za globljo podzemno vodo iz prejšnjega odstavka se šteje podzemna voda, ki:
1. nima škodljivega vpliva na površinske ekosisteme,
2. nima odvzemov podzemne vode,
3. zaradi naravne kakovosti ni primerna za oskrbo s pitno vodo,
4. ne omogoča odvzemanja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmerno visokih stroškov ali
5. ne more ogroziti doseganja določenih okoljskih ciljev.
8. člen
(1) Meje vodnega telesa se določijo tridimenzionalno in sicer določijo na podlagi hidrogeoloških meja in spremembe smeri toka podzemne vode.
(2) Vodno telo se lahko opredeli tudi v navpični smeri, ločeno za vsako geološko plast, ki leži druga nad drugo, ali kot vodno telo, ki se razteza preko različnih geoloških plasti.
9. člen
(1) Vodno telo, razdeljeno na podlagi meril iz 5. člena tega pravilnika, se lahko zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja nadalje razdeli glede na specifične obremenitve in glede na posebne zahteve na varstvenem ali ogroženem območju po predpisih o vodah, ali na občutljivem območju po predpisih o varstvu okolja, ali na zavarovanem ali varovanem območju po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Specifične obremenitve iz prejšnjega odstavka so posledica onesnaževanja ali rabe, ugotovljene na podlagi rezultatov analize obremenitev in vplivov in na podlagi programa spremljanja stanja, zaradi katerih je izkazano, da okoljski cilji glede doseganja dobrega stanja morda ne bodo doseženi.
10. člen
Vodna telesa se lahko združuje v skupine vodnih teles, če je to potrebno zaradi večje učinkovitosti poročanja, upravljanja in izvajanja količinskega ali kemijskega spremljanja stanja podzemnih voda, če spremljanje stanja na skupini zadostno reprezentativnih vodnih teles znotraj skupine nudi zadovoljivo stopnjo zaupanja in natančnosti rezultatov spremljanja stanja, predvsem pa razvrstitve vodnih teles v razrede glede na stanje.
11. člen
(1) Določitev vodnih teles se preverja najmanj dve leti pred vsakim sprejetjem načrta upravljanja voda na vodnih območjih skladno s predpisi o vodah.
(2) Določitev vodnih teles se spremeni, če je to potrebno zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja podzemnih voda in učinkovitejšega doseganja okoljskih ciljev.
12. člen
(1) Vodna telesa in njihove geografske meje se vodijo v digitalni bazi podatkov za raven merila 1: 250.000, v državnem koordinatnem sistemu, ki jo kot izvirnik hrani ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Vodna telesa in njihove meje se prikaže na publikacijski karti v približnem merilu 1:1.000.000.
(2) Za vsako vodno telo se izdela opis po parametrih iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Opise posameznih vodnih teles se vodi kot atributni del digitalne baze podatkov iz prejšnjega odstavka.
13. člen
(1) Za prvo določitev vodnih teles se uporabijo obstoječi hidrološki, geološki, pedološki podatki in podatki o rabi zemljišč.
(2) Do pridobitve vseh podatkov kemijskega in količinskega stanja se za prvo določitev lahko uporabijo rezultati ocene antropogenih obremenitev na podzemne vode.
(3) Za ocene iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo zadnji razpoložljivi podatki iz evidenc in baz podatkov, ki jih vodi ministrstvo, ali drugi uradni podatki, zlasti o:
1. obremenjevanju s točkovnimi in razpršenimi viri onesnaženja,
2. obremenjevanju zaradi odvzemanja ali bogatenja podzemnih voda,
3. onesnaženosti podzemnih voda, ali
4. povezavah z vodnimi telesi površinskih voda in kopenskimi ekosistemi, ki so odvisni od podzemnih voda.
14. člen
Prva določitev vodnih teles se izvede najkasneje do 22. decembra 2004, prvič pa se preveri najkasneje do 22. decembra 2013.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-7/2003
Ljubljana, dne 23. junija 2003.
EVA 2003-2511-0108
Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.