Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2003 z dne 11. 9. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2003 z dne 11. 9. 2003

Kazalo

4083. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih, stran 13021.

Na podlagi 15. člena in za izvrševanje 6. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za obrambo in ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno
obratovanje kopališč in za varstvo pred
utopitvami na kopališčih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe (v nadaljnjem besedilu: tehnični ukrepi) za varstvo pred utopitvami ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč, ki jih je treba upoštevati pri graditvi objektov, namenjenih bazenskim ali naravnim kopališčem. Določa tudi dovoljeno število obiskovalcev in predvideno število kopalcev.
2. člen
(1) Ta pravilnik ne ureja območij kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah, niti ne ureja območij vodnih površin in priobalnih zemljiščih, ki nimajo upravljavca in so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih ponavadi kopa večje število ljudi.
(2) Ta pravilnik ne določa tehničnih ukrepov oziroma zahtev za kopalne bazene v stanovanjskih stavbah z največ petimi stanovanji oziroma v stavbah za nastanitev z največ dvajsetimi ležišči, če jih uporabljajo izključno osebe, nastanjene v stavbi.
3. člen
(1) Če so zahteve za nekatere elemente ali lastnosti kopališč določene s posebnim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
(2) Med predpise, ki urejajo nekatere tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami posebej za bazene oziroma naprave (npr. skakalnice), kjer se opravljajo športne dejavnosti in tekmovanja, spadajo pravila Mednarodne plavalne zveze – FINA, ki se hranijo in so na voljo na Plavalni zvezi Slovenije.
(3) Pri graditvi kopališča je treba upoštevati predpise, ki funkcionalno oviranim osebam omogočajo samostojen in varen dostop ter vstop in uporabo vseh tistih prostorov, ki so namenjeni javni rabi. Izhajati je treba iz predpostavke, da je funkcionalno oviranih oseb 1/10 vseh obiskovalcev.
4. člen
Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč po predpisu o razvrstitvi kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.
5. člen
Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.
6. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »območje bazena« so bazenska ploščad, bazen(-i), prostor za reševalce iz vode (v nadaljnjem besedilu: reševalec), soba za prvo pomoč ter tehnični in servisni prostori;
– »bazenska ploščad« je površina, ki neposredno obdaja bazen;
– »čisti del kopališča« so bazeni in bazenska ploščad;
– »bazenska dvorana« je pokrito in zaprto območje bazena;
– »prostori dopolnilnega programa« kopališča so prostori za savne, parne kopeli, masažo, fitnes, solarij ipd.;
– »garderobni prostor« so prostori za preoblačenje (kabine) in prostori za shranjevanje obutve in oblačil kopalcev (garderobne omarice).
II. TEHNIČNI UKREPI IN ZAHTEVE ZA KOPALIŠČA
7. člen
Kopališča morajo biti zgrajena in vzdrževana tako, da sta zagotovljena varnost in varovanje zdravja obiskovalcev in kopališkega osebja pri uporabi vseh naprav, opreme in sredstev na območju kopališča.
8. člen
(1) Kopališča morajo imeti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, ki se določi tako, da se največje dovoljeno število obiskovalcev na bazenskih kopališčih oziroma primerno število obiskovalcev na naravnih kopališčih pomnoži s faktorjem 0,3 in zaokroži navzgor na prvo celo število, če je vhod na kopališče več kot 400 m oddaljen od postajališča javnega prevoznega sredstva, oziroma s faktorjem 0,2, če je postajališče javnega prevoznega sredstva bližje.
(2) Na vsakih trideset parkirnih mest mora biti vsaj eno parkirno mesto namenjeno vozilom z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti čim bližje vhodu na kopališče.
(3) Kopališče mora imeti najmanj eno parkirno mesto za intervencijsko vozilo, ki mora biti ob reševalni poti.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pri rekonstrukciji kopališča števila obstoječih parkirnih mest ni treba povečevati, vendar pa se zaradi nje število parkirnih mest ne sme zmanjšati.
9. člen
Med obratovanjem kopališč mora biti zagotovljena možnost takojšnjega neoviranega dostopa reševalnega vozila na njegovo območje. V dvoranskih kopališčih mora biti zagotovljen dostop z nosili do bazena po najkrajši možni poti.
1. Bazenska kopališča
10. člen
Bazenska kopališča morajo biti ograjena in morajo imeti najmanj naslednje prostore:
– vhodni prostor oziroma vhod,
– garderobni prostor,
– prostor oziroma površino s prhami,
– sanitarije,
– prehode na bazensko ploščad preko bazenčka ali sistema bočnih prh za razkuževanje nog (v nadaljnjem besedilu: bazenček za noge),
– območje bazena.
11. člen
(1) Vhodni prostor v dvoranskih kopališčih mora biti v zaprtem prostoru, od zunanjosti ločenem z vetrolovom. V vhodnem prostoru oziroma ob vhodu mora biti na vidnem mestu informacijsko mesto, na katerem so zlasti naslednja obvestila:
– največje dovoljeno število obiskovalcev kopališča,
– temperaturi vode in zraka ter ura, ko je bila meritev opravljena,
– tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 4. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč,
– rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev za tekoče leto za vsak bazen po predpisu, ki ureja higiensko ustreznost kopalne vode, in
– kopališki red.
(2) Bazenska kopališča, ki se uporabljajo v športne in tekmovalne namene, morajo imeti iz vhodnega prostora oziroma vhoda ločen izhod v prostor za gledalce in v prostor za tekmovalce.
(3) Vhodni prostor v kopališčih, ki se uporabljajo v terapevtske namene, mora s svojo opremo omogočiti postanek in počitek najmanj desetim obiskovalcem. Kot ustrezna oprema se štejejo vsaj klopi in ustrezne odlagalne površine ter prostor za invalidski voziček.
(4) Obiskovalci vhodnega prostora oziroma vhoda morajo imeti dostop do sanitarij.
(5) Za dopolnilni program mora biti dostop obiskovalcem mogoč le iz prostorov, ki sledijo vhodnemu prostoru oziroma vhodu.
12. člen
(1) Garderobni prostor, prostori s prhami, sanitarije in prostori dopolnilnega programa v dvoranskih kopališčih morajo biti razporejeni tako, da onemogočajo križanje čistih in nečistih poti. Pri vstopu mora biti dostop do garderobnih omaric mogoč le skozi kabine.
(2) V prostorih iz prejšnjega odstavka morajo biti tla nedrseča ter izdelana iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje. V dvoranskih kopališčih morajo biti tla teh prostorov tudi ogrevana.
(3) V garderobah je treba zagotoviti zadostno število električnih vtičnic za sušilnike za lase ali same sušilnike.
13. člen
Število kabin na dvoranskih kopališčih ne sme biti manjše od 1/15 števila garderobnih omaric. Na bazenskih kopališčih na prostem in naravnih kopališčih mora biti najmanj ena kabina na 100 obiskovalcev. Kabine morajo biti široke najmanj 1 m in globoke najmanj 1,25 m. Kabine se morajo zapirati od znotraj. Vsako bazensko kopališče mora imeti najmanj 1/10 kabin širokih najmanj 1,5 m in globokih najmanj 1,25 m, ki omogočajo preoblačenje funkcionalno oviranim osebam. Oprema kabine so klop in trije obešalniki.
14. člen
(1) Garderobnih omaric na dvoranskem kopališču mora biti najmanj toliko, kot je največja dovoljena zmogljivost kopališča, na dvoranskem kopališču, ki ga uporabljajo le hotelski gosti, pa najmanj tretjina največjega dovoljenega števila obiskovalcev. Na bazenskih kopališčih na prostem mora biti garderobnih omaric najmanj petina največjega dovoljenega števila obiskovalcev kopališča.
(2) Garderobna omarica na dvoranskih bazenskih kopališčih mora omogočati shranjevanje zimskega oblačila odraslega človeka.
15. člen
Prostori za prhe in sanitarije morajo biti pred vhodom na bazensko ploščad. Na vsakih 50 m2 vodne kopalne površine (v nadaljnjem besedilu: kopalna površina) mora biti najmanj ena prha. Najmanj tretjina prh mora biti v kabinah za prhanje. Pri vseh prhah v garderobnih prostorih mora biti omogočeno prhanje s toplo vodo.
16. člen
(1) Število sanitarij se določi na podlagi največjega dovoljenega števila obiskovalcev bazenskega kopališča, izhajajoč iz predpostavke, da je na kopališču enako število moških in žensk ter da je na vsakih 100 obiskovalcev najmanj en pisoar in na vsakih 150 obiskovalcev ena WC školjka za moške ter na vsakih 50 obiskovalk najmanj ena WC školjka. Kopališče mora imeti tudi ene sanitarije za otroke in prostor za previjanje. Stranišča morajo biti ločena z ločilnimi pregradami, visokimi najmanj 2 metra. Pregrade morajo biti najmanj 10 cm, a ne več kot 15 cm dvignjene od tal. Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,9 m x 1,2 m.
(2) V predprostoru stranišč mora biti na vsaki dve stranišči najmanj en umivalnik s toplo in mrzlo vodo ter s tekočim milom in sistemom za sušenje rok.
(3) Vrata v sanitarne predprostore morajo biti opremljena z mehanizmom za samodejno zapiranje.
(4) Dostop od sanitarnih prostorov do bazenske ploščadi mora biti načrtovan in izveden tako, da mora obiskovalec preko bazenčka za noge.
17. člen
Bazenska ploščad mora biti pri dvoranskih kopališčih široka vsaj 2 m, pri kopališčih na prostem pa vsaj 4 m in mora biti ločena od ostalega kopališča tako, da je vstop na bazensko ploščad mogoč le preko bazenčka ali sistema bočnih prh za razkuževanje nog. Vstop na bazensko ploščad je dovoljen le po predhodnem prhanju.
18. člen
(1) Na vhodu na bazensko ploščad mora biti nameščen bazenček za noge z globino od 0,1 do 0,15 m in dolžino najmanj 2 m. Ustrezen je tudi sistem bočnih prh na dolžini najmanj 2 m, ki obiskovalca oprhajo do višine najmanj 30 cm. Bazenček ali sistem bočnih prh za noge morata biti locirana in izvedena tako, da ju ni mogoče zaobiti pri vhodu na bazensko ploščad.
(2) Najmanj en vhod mora biti prirejen za funkcionalno ovirane osebe tako, da so tudi njihove noge in pripomočki za premikanje razkuženi.
(3) Izhodi z bazenske ploščadi so lahko urejeni tako, da ga lahko obiskovalci zapustijo, ne da bi morali skozi bazenček ali sistem bočnih prh, vendar je treba zagotoviti, da prek teh izhodov ni mogoče vstopiti na čisti del bazena.
19. člen
Stene in oprema kabin, garderobne omarice, stene oziroma zavese pri prhah ter stene in ločilne pregrade toaletnih prostorov morajo biti izdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.
20. člen
Bazeni morajo imeti okoli celotnega oboda prelivne žlebove, načrtovane in grajene tako, da bazenska voda v njih neprestano odteka (ravnina zgornjega roba bazena sme od vodoravne ravnine odstopati največ za 0,2 cm). Če prelivnih žlebov zaradi vgrajenih stopnic, na robovih kanalov s hitrimi in počasnimi rekami ter na drugih mestih bazenov, kjer so vgrajene naprave, ni mogoče izvesti, morajo biti ti urejeni najmanj na 2/3 oboda bazena. Vsi jaški in žlebovi na čistem delu bazena morajo biti pokriti z rešetkami, katerih reže ne smejo biti večje od 0,8 cm.
21. člen
(1) Globina vode je odvisna od uporabnikov kopalne površine tako, da:
– za otroke ne presega 0,6 m, pri čemer se smejo kopalne površine še dodatno deliti na takšne za malčke, kjer globina ne sme presegati 0,35 m,
– za neplavalce ne presega 1,35 m,
– je za plavalce lahko več kot 1,35 m,
– je na mestih, kjer so dovoljeni skoki v vodo z roba bazena, najmanj 1,8 m.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek globina vode v bazenih, kjer je temperatura vode nižja od 16 °C oziroma višja od 32 °C, ne sme presegati 1,35 m.
22. člen
(1) Pri bazenskih kopališčih je treba upoštevati še naslednje zahteve:
– naklon bazenske ploščadi v bazenskem kopališču mora biti najmanj 2 % od robov bazena,
– v dvoranskem kopališču mora biti talni sifon najmanj na vsakih 15 m2,
– tla bazenske ploščadi morajo biti nedrseča, tudi če so mokra,
– v srednjih in velikih dvoranskih kopališčih mora biti bazenska ploščad med vhodom in robom bazena široka najmanj 3 m, med stenami bazenske dvorane in robovi bazena najmanj 2,5 m, med bazeni pa najmanj 2 m,
– v majhnih dvoranskih kopališčih mora biti bazenska ploščad široka najmanj 1,5 m, med vhodom in robom bazena pa mora biti bazenska ploščad široka najmanj 2 m,
– v bazenskih kopališčih na prostem mora biti bazenska ploščad med vhodom in robom bazena široka najmanj 5 m, med bazeni pa najmanj 3 m,
– v bazenih za plavalce mora biti po vsej dolžini na steni na globini 1,2 m do 1,3 m stopnica, široka vsaj 0,1 m,
– v pasu najmanj 1,5 m okoli roba bazena na bazenski ploščadi ne sme biti elementov opreme (npr. ležalniki, sončniki), ki bi ovirali prosto gibanje reševalcem, kopalcem in obiskovalcem, če to ni funkcionalna oprema kopališča (npr. stopnice, tobogan),
– bazen mora imeti na vsakih 25 m bazenske stranice najmanj eno vstopno-izstopno mesto v bazen,
– bazen za otroke, globlji od 0,35 m, in bazen za neplavalce morata imeti do dna bazena stopnice, bazen za plavalce in bazen za skoke v vodo pa je lahko opremljen z lestvami,
– v bazenih za otroke in neplavalce mora imeti stopnišče za vstop v vodo na obeh straneh prijemališče za roke,
– ob vsakem izteku tobogana morajo biti stopnice,
– počasna in hitra reka na stranicah ne smeta imeti stopnic ali lestev. Voda v njih ne sme biti globlja od 1,35 m,
– mogoč mora biti vstop v vodo funkcionalno oviranim osebam,
– bazen ali del bazena z globino vode do 1,8 m mora biti označen z znaki za prepoved skakanja v vodo.
23. člen
(1) Mesto, s katerega reševalec opazuje kopalno površino, mora biti označeno s talno oznako ali z ustreznim znakom in mora imeti najmanj 4 m2.
(2) Na majhnih bazenskih kopališčih je mesto, s katerega reševalec opazuje kopalno površino, lahko soba za reševalce, če izpolnjuje zahteve predpisa o organizaciji varstva pred utopitvami za opazovanje kopalne površine in bazenske ploščadi. Takšen prostor lahko služi tudi kot soba za prvo pomoč in mora imeti najmanj 12 m2.
(3) Na drugih bazenskih kopališčih ali na majhnem bazenskem kopališču, ki ima tri ali več bazenov, mora kopališče imeti najmanj 6 m2 velik prostor za reševalca. V prostoru za reševalca mora biti urejena telefonska ali radijska zveza z zdravstvenim centrom in s centrom za obveščanje oziroma policijo. Pot od prostora za reševalca do bazena mora biti čim krajša in brez ovir.
24. člen
(1) Vsa bazenska kopališča, razen majhnih bazenskih kopališč, morajo imeti ločeno, najmanj 8 m2 veliko sobo za prvo pomoč.
(2) Soba za prvo pomoč mora imeti umivalnik s toplo in mrzlo vodo, tekoče milo in sistem za sušenje rok, ležišče za ponesrečenca, omaro za hrambo opreme in sredstev za prvo pomoč ter mizo in dva stola. Stene in tla morajo biti izdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.
25. člen
(1) Vsa oprema bazenov in bazenske ploščadi mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 13451, deli 1 – 9.
(2) Tobogani morajo biti načrtovani in grajeni v skladu s standardoma SIST EN 1069-1 in SIST EN 1069-2.
26. člen
Vsako bazensko kopališče mora imeti tehnični prostor, v katerem je postavljena naprava za pripravo kopalne vode, načrtovana in zgrajena kot enota, s katero se dosegajo higienske zahteve za kopalne vode, kakor jih določa predpis o higienskih zahtevah za kopalne vode.
27. člen
Gostinska ponudba, razen ponudbe pijač, mora biti urejena zunaj bazenske ploščadi. Na bazenski ploščadi ni dopustna uporaba embalaže, ki bi ob razbitju lahko tvorila ostre delce.
2. Naravna kopališča
28. člen
Naravna kopališča smejo biti urejena samo na vodnih površinah in priobalnih zemljiščih, kjer so izpolnjene naslednje zahteve:
– območje kopališča ima vidne oznake svojih meja,
– vstopi v vodo so varni,
– površina za sončenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna,
– urejen je dostop za interventna vozila,
– ob vhodu je informacijsko mesto, na katerem so kopališki red, objave temperature vode in zraka ter ure, ko je bila meritev opravljena, tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 3. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč, ter tudi rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev za tekoče leto po predpisu, ki ureja higiensko ustreznost kopalne vode.
29. člen
(1) Hitrost toka vode ne sme biti večja od 0,3 m/s.
(2) Na kopalni površini se ne smejo izvajati druge aktivnosti (npr. veslanje, ribarjenje), ki bi lahko ogrožale varnost kopalcev.
(3) Dno naravnega kopališča do globine 1,8 m mora biti brez kotanj in prepletenega rastlinja.
30. člen
(1) Če je voda ob obali globlja od 0,3 m, mora biti vstop opremljen s stopnicami. Vstopi morajo biti na vsakih 25 m obale kopališča, na obeh straneh stopnic morajo imeti prijemališče za roke.
(2) Če so na kopališču zgrajeni pomoli, morajo biti s strani ograjeni povsod tam, kjer voda pod pomolom ni globlja od 1,8 m.
31. člen
(1) Mesta, kjer je skakanje v vodo dovoljeno, morajo biti posebej označena. Pri določanju globine vode ter potrebne površine vode pod odskočnimi mesti za skakalnice z višino več kot 1 m je treba upoštevati pravila FINA.
(2) Na bregu in pomolih, kjer voda ni globlja od 1,8 m, morajo biti postavljeni znaki za prepoved skakanja v vodo.
32. člen
(1) Kopalna površina naravnega kopališča mora biti od ostalih vodnih površin ločena z med seboj povezanimi oranžnimi plovci s premerom najmanj 20 cm v razdalji največ 5 m. Med posameznimi oranžnimi plovci morajo biti v razdalji največ 0,5 m beli plovci s krajšo stranico najmanj 5 cm.
(2) Plovne naprave in igrala na vodi (npr. splavi, velike žoge) znotraj naravnega kopališča smejo biti oddaljeni od obale največ 25 metrov.
(3) Ločitvena linija kopalne površine naravnega kopališča sme biti na morju največ 150 m, na stoječih vodah 100 m, na tekočih vodah pa 30 m oddaljena od obale.
(4) Na kopališču na tekoči vodi mora biti kopalna površina kopališča označena tudi na zgornjem in spodnjem toku.
33. člen
Na naravnih kopališčih je lahko prostor za reševalce in prostor za prvo pomoč tudi šotor, pri čemer mora biti tam urejena telefonska ali radijska zveza z zdravstveno službo, s centrom za obveščanje oziroma policijo ter pri naravnih kopališčih na morju z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
34. člen
(1) Naravna kopališča morajo imeti najmanj eno kabino za preoblačenje, en tuš in sanitarije s po dvema WC školjkama za ženske ter eno WC školjko za moške in dva pisoarja. Število enot navedene opreme je treba podvojiti na vsakih 5.000 m2 kopenske površine naravnega kopališča.
(2) Za ureditev kabin, sanitarij in prh veljajo enake zahteve kot za bazenska kopališča.
III. DOVOLJENO ŠTEVILO OBISKOVALCEV
IN PREDVIDENO ŠTEVILO KOPALCEV
1. Bazenska kopališča
35. člen
Največje predvideno število kopalcev je odvisno od kopalne površine in od globine vode ter se izračuna na naslednji način1:
– za bazene z globino vode do 1,35 m mora biti najmanj 2,7 m2 kopalne površine na vsakega kopalca,
– za bazene z globino vode nad 1,35 m mora biti najmanj 4,5 m2 kopalne površine na vsakega kopalca.
36. člen
(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev dvoranskih kopališč se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem 1,2, če je površina bazenske ploščadi manjša ali enaka kopalni površini, s faktorjem 1,5, če je bazenska ploščad od kopalne površine večja do 50 %, in s faktorjem 2,0, če je površina bazenske ploščadi za več kot 50 % večja od kopalne površine.
(2) Največje dovoljeno število obiskovalcev bazenskih kopališč na prostem se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od dodatnih površin za sončenje, v skladu z naslednjo tabelo:
------------------------------------------------------
Razmerje med drugimi površinami za sončenje
in rekreacijo in kopalno površino               Faktor
------------------------------------------------------
do vključno 1,0                                      1
od 1,0 do vključno 1,6                             1,5
od 1,6 do vključno 2,5                               2
nad 2,5                                              3
------------------------------------------------------
37. člen
Na kopališčih, na katerih je na voljo dopolnilna ponudba, neposredno povezana z bazenskim kopališčem, se največje število obiskovalcev določi tako, da se največje predvideno število kopalcev, kakor je določeno v 36. členu tega pravilnika, pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od površine bazenske ploščadi:
-----------------------------------------------------
Razmerje med površino dopolnilne ponudbe
in kopalno površino                            Faktor
-----------------------------------------------------
do vključno 1,1                                     1
od 1,1 do vključno 1,3                            1,2
nad 1,3                                           1,3
-----------------------------------------------------
38. člen
(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev na kopališčih, ki imajo bazensko dvorano in del kopališča na prostem, se izračunava ločeno za obratovanje kopališča v zimskem času in v poletnem času.
(2) V zimskem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se številu obiskovalcev dvoranskega kopališča prišteje 1/4 predvidenega števila kopalcev kopalnih površin bazenskega kopališča na prostem, pri tem pa je faktor dopolnilne ponudbe iz 37. člena tega pravilnika vedno le 1.
(3) V poletnem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se uporabi velikost celotne kopalne površine dela kopališča na prostem. Pri tem se uporabi faktor dopolnilne ponudbe, določen v 37. členu tega pravilnika.
2. Naravna kopališča
39. člen
Na naravnih kopališčih ni omejitve največjega dovoljenega števila kopalcev. Za ustrezno zasedenost naravnega kopališča se šteje, če ima vsak obiskovalec za sončenje, sprostitev in počitek na voljo najmanj 7 m2. Če odgovorna oseba na kopališču ugotovi, da je število obiskovalcev večje, mora prilagoditi varnostne ukrepe v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami.
IV. NAMESTITEV OPREME IN SREDSTEV ZA REŠEVANJE IZ VODE
40. člen
Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi znaki o nevarnostih in obveznostih, prepovedih ter obvestilih, ki morajo biti nameščeni v skladu s predpisom, ki ureja kopališke znake in njihovo namestitev.
41. člen
Sredstva za prvo pomoč morajo biti v prostoru za prvo pomoč oziroma na mestih, od koder reševalec iz vode opazuje kopalne površine in bazensko ploščad.
42. člen
Oprema in sredstva za reševanje iz vode, ki so določeni s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami, morajo biti na kopališču razmeščeni ob kopalnih površinah.
43. člen
(1) Ob bazenih za plavalce mora biti na sredini vsake daljše stranice en reševalni obroč oziroma reševalna žoga s 15 m vrvi na stojalu ali steni.
(2) Pod tobogani in skakalnicami, ob prehodih globine vode, med delom bazena za neplavalce oziroma plavalce ter ob drugih nevarnih mestih mora biti poleg reševalnega obroča tudi reševalna žrd.
(3) Ob bazenih nepravilnih oblik mora biti po en reševalni obroč na vsakih 25 m obodne linije bazena.
(4) V majhnih bazenskih kopališčih, kjer bazen ni širši od 10 m, mora biti najmanj na eni od daljših stranic reševalni obroč ali reševalna žrd, dolga 3 m.
44. člen
(1) Na naravnih kopališčih mora biti na vsakih 50 m obale ob njej nameščen reševalni obroč in vsaj 25 m vrvi. Na vsakih 50 m obale mora imeti kopališče tudi vrv z osmico. Vrv mora biti 10 m daljša od razdalje med obalo in linijo, ki označuje zunanji rob kopališča. Reševalni obroč mora biti nameščen tudi ob mestih pod tobogani, skakalnicami in ob drugih nevarnih mestih.
(2) Če je s predpisi o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami določeno, da mora biti na kopališču čoln, mora biti le-ta v času obratovanja kopališča na obali oziroma v vodi ob obali.
V. NADZORSTVO
45. člen
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika, z izjemo določb drugega in tretjega odstavka tega člena, opravljajo inšpektorji, pristojni za graditev.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem 7. člena, 10. do 12. člena, 15. do 19. člena, 27. člena, pete alinee 28. člena, 34. člena, 40 člena (znaki iz njihove pristojnosti v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami) ter 41. člena tega pravilnika opravljajo zdravstveni inšpektorji.
(3) Nadzorstvo nad izvajanjem 23. člena, 33. člena, 40. člena (znaki iz njihove pristojnosti v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami) in 42. do 44. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis, projekti za izvedbo in projekti izvedenih del, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po pravilniku o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87), če jim bo najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika izdano uporabno dovoljenje.
47. člen
Obstoječa kopališča se morajo uskladiti z določbami tega pravilnika do 1. januarja 2004. Uskladitev ni potrebna s tistimi določbami, ki jih je mogoče izpolniti le na način, da se opravijo gradbena dela, ki presegajo redna vzdrževalna dela po predpisih o graditvi objektov.
48. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-00-212/01
Ljubljana, dne 24. julija 2003.
EVA 2002-2511-0152
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor
in energijo
Soglašam!
dr. Anton Grizold l. r.
Minister
za obrambo
Soglašam!
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje
1 Kadar projektant pri načrtovanju uporablja standard SIST DIN 19643, deli od 1 do 5, se izraz »največje predvideno število kopalcev« iz tega pravilnika razume kot izraz »največje dovoljeno urno število kopalcev« iz standarda.