Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2003 z dne 13. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2003 z dne 13. 6. 2003

Kazalo

2821. Odlok o urejanju javnih površin, o javni snagi ter videzu naselij v Občini Dobrna, stran 6650.

Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,70/00, 51/02), 3., 25., 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01), ter v skladu s 15. členom statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in 112/02) je Občinski svet občine Dobrna na 6. seji dne 26. 5. 2003 sprejel
O D L O K
o urejanju javnih površin, o javni snagi ter videzu naselij v Občini Dobrna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo:
1. načini in ukrepi za vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za življenje na območju Občine Dobrna (javna snaga),
2. ukrepi za zagotovitev primernega videza naselij v občini (videz naselij),
3. ukrepi in načini za urejanje, vzdrževanje in varovanje javnih in drugih zelenih površin.
Določila tega odloka veljajo za celotno območje Občine Dobrna. Z njim pa se urejajo tudi nekatere specifične zadeve na ožjem turističnem območju, ki obsega center Dobrne, in sicer območje naselja Dobrne od Heiderjevega mostu do križišča za Novi grad, desno do kompleksa župnijske cerkve in pokopališča ter levo do potoka Dobrnica vključno z levim bregom potoka v širini ca. 100 m do Vile Amerika, ter območje Zdraviliškega kompleksa znotraj območja ZN Zdraviliški kompleks Dobrna. Vsa ostala naselja v Občini Dobrna pa tvorijo širše turistično območje.
2. člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo:
1. površine ob javnih cestah (pločniki, kolesarske poti ipd.), lokalnih poteh in drugih javnih komunikacijah, obrežja vodotokov in drugih vodnih površin,
2. avtobusne postaje, postajališča in avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice,
3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, zelenice ob javnih komunikacijskih poteh, ob spomenikih ter turističnih objektih (v nadaljevanju: javne zelene površine),
4. okolica športnih in otroških igrišč,
5. pokopališča.
3. člen
S tem odlokom pa se, poleg površin iz 2. člena, urejajo tudi naslednje druge površine:
1. funkcionalna zemljišča in gradbene parcele ob javnih objektih (kot npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in podobno),
2. skupna funkcionalna zemljišča, parkirišča, zelenice in otroška igrišča ob stanovanjskih blokih in večstanovanjskih objektih;
3. površine in objekti za plakatiranje,
4. površine in objekti, ki so namenjeni za prireditve na prostem,
5. stanovanjski bloki in večstanovanjski objekti, stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti, proizvodni in poslovni objekti ter vse površine namenjene rabi teh objektov,
6. (nezazidana) stavbna zemljišča v zasebni lasti.
4. člen
Za pooblaščene izvajalce se po tem odloku štejejo tisti usposobljeni izvajalci (pravne osebe in posamezniki), ki jim je bilo opravljanje določenih dejavnosti poverjeno s koncesijo ali drugo podobno pogodbo.
Druge zelene površine in objekte v lasti pravnih ali fizičnih oseb urejajo, vzdržujejo in varujejo lastniki oziroma upravniki objektov.
II. JAVNA SNAGA
A) Vzdrževanje javne snage
5. člen
Lastniki, uporabniki in upravljalci so dolžni skrbeti za čistočo ob objektih tako, da se ne kvari videz objekta, da se ne dela škode na teh površinah in ne ogroža zdravje ljudi.
Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 2. in 3. člena tega odloka skrbijo lastniki oziroma upravljalci ali zato pooblaščeni izvajalci.
6. člen
Na površine iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
1. metati papir, cigaretne ogorke in druge odpadke,
2. zlivati odpadne vode in tekoče odpadke,
3. odlagati dračje, vejevje, gradbeni material, kosovne odpadke in podobno,
4. odlagati zapuščena vozila (zapuščeno vozilo je motorno vozilo, ki nima nameščenih registrskih tablic ali ni registrirano ali je poškodovano in nihče ne skrbi zanj),
5. prati motorna in druga vozila, razen v 5. in 6. točki 3. člena,
6. odvajati in izpuščati vode iz zgradb in zemljišč, razen v primeru elementarnih in drugih nesreč.
Lastniku zapuščenega vozila odloženega na površini iz 2. in 3. člena tega odloka se s strani cestno-komunalne inšpekcije občine odredi obveznost odstranitve vozila v roku 8 dni.
Če lastnik ne odstrani zapuščenega vozila v odrejenem roku, ob predhodnem obvestilu lastniku, odredi odstranitev vozila na stroške lastnika.
V primeru, da lastnik vozila ni znan se s strani cestno-komunalnega inšpektorja odredi odstranitev vozila na stroške lokalne skupnosti.
V primeru, da se lastnik vozila ugotovi naknadno se celotni stroški vezani na odstranitev zapuščenega vozila zaračunajo lastniku.
O najdenem zapuščenem vozilu in njegovi odstranitvi po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena mora pristojni cestno-komunalni inšpektor sestaviti posebni zapisnik.
7. člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1. pri obnovi in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, kolikor prihaja pri delu do prašenja,
2. očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine,
3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
4. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5. nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah,
6. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču, tako da se ne raznaša na javne površine.
8. člen
Prevozniki (pravne osebe in posamezniki) so dolžni:
– pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi zavarovati tovor tako, da ne povzroča smradu in prašenja in preprečiti stresanje takšnih snovi na javne površine,
– vozilo očistiti pred dovozom na javno površino in s tem preprečiti onesnaženje le-te.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine.
V primerih, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora le-to takoj očistiti.
9. člen
Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah morajo skrbeti, da se javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj po končani prireditvi, oziroma najkasneje do 10. ure naslednjega dne po končani prireditvi, očistiti in kadar je potrebno, tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje.
10. člen
Če se povzročitelj oziroma organizator onesnaženja javne površine iz 8. in 9. člena tega odloka ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora po naročilu pristojne inšpekcije to storiti pooblaščeni izvajalec na stroške povzročitelja oziroma organizatorja.
11. člen
Na določenih območjih v naseljih v Občini Dobrna ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine. Območja na katerih ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine so določeni v drugem odstavku 1. člena – ožje turistično območje.
V območju naselja, kjer je prepovedana reja živali lastnikom in uporabnikom objektov (živina, drobnica, kunci in perutnina), je reja živali izjemoma dovoljena tistim, ki se štejejo za kmete po zakonu o kmetijskih zemljiščih in tudi tistim, ki imajo tako urejene prostore, da reja živali ne moti okolice (smrad, gnojnica, gnojišče, hrup itd.).
12. člen
Na javnih površinah iz 2. člena in smiselno tudi drugih javnih površinah iz 3. člena je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora. V primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki oziroma vodniki psov le-te takoj odstraniti v vrečke in jih odložiti v posode za posebne odpadke.
Določilo prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za odstranjevanje konjskih iztrebkov.
13. člen
Nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno na plakatnih mestih in drugih lokacijah, ki so za to določene s strani pristojnih služb občine.
Vse plakate, oglase in podobne objave je potrebno odstraniti v roku 7 dni po končanem dogodku ali prireditvi, o kateri so obveščali. Odstraniti jih mora tisti, ki je plakatiranje oziroma objavo opravil.
Za uporabo mest se plačuje taksa.
Postopek za priglasitev plakatiranja pri pristojnem občinskem organu, višina izračuna in odmere takse, morebitne oprostitve plačil takse za uporabo plakatnih mestih ipd. se določi s posebnim predpisom.
B) Čiščenje javnih površin
14. člen
Stalno odprte poslovne površine (kot npr. avtobusne postaje, kopališča, športna igrišča, telefonske govorilnice ipd.) čistijo lastniki ali najemniki površin.
Če lastnik ali najemnik površine iz gornjega odstavka tega člena ne čisti redno, jo mora očistiti pooblaščeni izvajalec po naročilu pristojne inšpekcije na stroške lastnika ali najemnika.
15. člen
Lastniki, uporabniki in upravljavci površin in objektov iz 2. in 3. člena so dolžni:
– na vseh objektih s strehami v naklonu, ki segajo na cesto, javno pot, pločnik, pešpot in parkirišče, namestiti snegobrane, če sneg iz strehe ogroža življenje, zdravje in premoženje ljudi,
– v zimskem času odstranjevati sneg s pločnikov in dovoznih poti, ter površin, ki služijo rabi objektov oziroma posipati pločnike ter odstranjevati ledene sveče.
Aktivnosti iz druge alinee tega člena je potrebno izvršiti sproti oziroma najkasneje v 24 urah.
16. člen
Cestne odtočne jaške v naseljih v občini mora čistiti pooblaščen vzdrževalec cest.
17. člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih se mora javne površine takoj očistiti, odstraniti oljne madeže in površino po potrebi razkužiti.
Javno površino očisti oziroma razkuži pooblaščen izvajalec na stroške povzročitelja.
C) Ravnanje z odpadki
18. člen
Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke.
Koše namesti pooblaščeni izvajalec. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve določi strokovna služba Občine Dobrna.
Koše za odpadke izpraznjuje in vzdržuje pooblaščeni izvajalec.
19. člen
Kosovni in ostali ločeno zbrani odpadki na zbirnih mestih (ekoloških otokih) se morajo odlagati v zato postavljene posode oziroma izven njih v dogovoru z izvajalcem odvoza odpadkov.
20. člen
Izpraznjevanje greznic in odvoz grezničnih odplak mora opravljati le pooblaščen izvajalec odvoza fekalij.
Greznične odplake se smejo prevažati samo v zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na sprejemni postaji za greznične odplake v okviru čistilne naprave.
Črpanje grezničnih odplak iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam.
Okolico greznice mora pooblaščeni izvajalec odvoza fekalij po izpraznitvi temeljito očistiti in razkužiti.
III. VIDEZ NASELIJ
A) Vzdrževanje zgradb
21. člen
Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, žlebovi, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolja.
22. člen
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega:
1. popravilo in obnovo pročelij,
2. popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi, popravilo snegobranov, prekritje strehe in podobno.
B) Ostalo
23. člen
Okolico zgradb, dvorišča, žive meje in podobno, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine, morajo lastniki redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselij ter odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšuje preglednost, in sicer na vsako stran do višine 60 cm oziroma od takšne višine, da se zagotovi preglednost na cesti.
24. člen
Na območju občine, na javnih in drugih površinah, ki jih določa 2. in 3. člen tega odloka, je prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival, razen na za to posebej določenih območjih.
Prav tako je prepovedano postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na skupnih hišnih dohodih, garažnih dovozih, na zelenicah in drugih javnih površinah, ki niso namenjene za parkiranje, ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dostop intervencijskim in drugim vozilom ter pešcem.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo organizacije in društva in tudi ne za bivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene in je za taborjenje pridobljeno dovoljenje občinskega upravnega organa.
IV. ZELENE POVRŠINE
A) Urejanje zelenih površin
25. člen
Investitor večstanovanjskega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena je dolžan ob vlogi za izdajo upravnega dovoljenja za gradnjo predložiti dokumentacijo za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava graditi (načrt krajinske arhitekture oziroma zasaditveni načrt).
K dokumentaciji za ureditev zelenih površin si mora investitor pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave.
26. člen
Za večstanovanjske, industrijske ali druge objekte javnega pomena, ki nimajo urejenih zelenih površin v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo oziroma ta sploh ni bila predložena, se lahko lastniku objekta odredi obveznost ureditve z odločbo pristojne inšpekcije.
27. člen
Investitorji individualnih stanovanjskih hiš morajo urediti zelene površine v njihovi lasti v skladu z projektno dokumentacijo in izdanim dovoljenjem za gradnjo.
B) Vzdrževanje zelenih površin
28. člen
Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 2. in 3. člena tega odloka obsega:
– negovanje in obnavljanje zelenic, okrasnega drevja, grmovja, živih mej, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
– vzdrževanje in obnavljanje dovozov, pešpoti, ograj, klopi in druge opreme,
– varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
29. člen
Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano sajenje dreves in grmovnic, sekanje, obrezovanje in odstranjevanje drevja ter vsaka sprememba namembnosti teh površin brez pisnega dovoljenja pristojne službe občinske uprave. Izvzeti so objekti in zemljišča individualne stanovanjske in gospodarske gradnje.
Pred izdajo dovoljenja za saditev, posek ali obrezovanje drevja in grmovnic je potrebno pridobiti mnenje pooblaščene strokovne institucije.
30. člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na območju posega odstraniti plodno zemljo in jo deponirati v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Izvajalec gradbenih del mora biti kot povzročitelj vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Pristojna inšpekcija lahko z odločbo zahteva ravnanje s komunalnimi odpadki skladno z določili tega odloka, odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna (Uradni list RS, št. 36/00) in ostalimi predpisi s tega področja.
Izvajalec gradbenih del mora pred gradbenim posegom zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, razen če ni v projektni dokumentaciji drugače določeno.
Po končani izgradnji je izvajalec dolžan urediti zelene površine v stanje, kot je bilo pred posegom oziroma kakor določa investicijsko tehnična dokumentacija.
31. člen
Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
– trgati cvetje, uničevati drevje in grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje, igrala na otroških igriščih in druge naprave na teh površinah,
– prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne in usmerjevalne table, javna opozorilna in obvestila znamenja, prometne znake, spomenike, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, cvetlične posode, ograje, igrala na otroških igriščih in druge naprave na teh površinah, posode za odpadke, stojala za kolesa ter druge naprave ali predmete ki služijo javnemu namenu in za splošno rabo;
– voziti in parkirati motorna vozila in prikolice,
– prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki, ter onesnaževanje s konjskimi iztrebki,
– odlagati odpadke in smeti,
– spuščati odpadno vodo.
32. člen
Lastniki stavbnih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati (košnja in podobno) tako, da se ohrani primernega videza in da na njih ni odpadkov in drugega odpadnega materiala.
Prepovedano je sežigati nebiološke odpadke, požigati travne površine ali kuriti v bližini stavb in drugih objektov ter s tem motiti občane s smradom in dimom in s tem tako tudi povzročati nevarnost požara. Posebej je prepovedano sežigati travo, listje in druge odpadke na krajih kjer je možnost, da se zaneti požar, za kar se smiselno upošteva uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95) se upošteva tudi za kurjenje kresov.
33. člen
Pri čiščenju in urejanju zelenic ter obrezovanju dreves in grmičevja je dolžan lastnik oziroma pooblaščeni izvajalec odpadke odstraniti takoj in jih odlagati v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
V. NADZOR
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja pristojna komunalno-cestna inšpekcija občine. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik od 30.000 SIT do 100.000 SIT, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če stori katero od dejanj, navedenih v 6. členu,
2. če ravna v nasprotju z določili 7. člena,
3. če ravna v nasprotju z določili 8. člena,
4. če po uporabi javne površine le-te temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (9. in 10. člen),
5. če ravna v nasprotju z določili 13. člena,
6. če ne čisti stalno odprtih poslovnih površin in pločnikov, a je zadolžen za njihovo čiščenje (14. in 15. člen),
7. če na zbirnih mestih odloži komunalne odpadke v nasprotju z določili 19. člena,
8. če ravna v nasprotju z določili 20. člena,
9. če ravna v nasprotju z določili 21. in 22. člena,
10. če ravna v nasprotju z določili 23. in 24. člena,
11. če sadi, seka, obrezuje ali odstranjuje drevje ter spremeni namembnost zelene površine brez dovoljenja pristojne službe občinske uprave (prvi odstavek 29. člena),
12. če ravna v nasprotju s 30. členom,
13. če ravna v nasprotju z 31. členom,
14. če ravna v nasprotju z 32. členom,
15. če ne odstrani in odloži odpadkov, nastalih pri obrezovanju dreves, grmičevja in urejanju zelenic v skladu z določili 33. člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 40.000 SIT se lahko na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena tega odloka in tudi:
– če na javnih in drugih površinah vodi psa brez vrvice ali ga pušča brez ustreznega nadzora ali, če v primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki le-teh ne odstrani skladno z določili 12. člena oziroma skladno z določili drugega odstavka 12. člena ne odstrani konjskih iztrebkov.
Za takšne vrste prekrškov se lahko izterja kazen na kraju s strani cestno-komunalne inšpekcije občine. O plačani denarni kazni se izda potrdilo.
37. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če redi živino, drobnico, kunce ali perutnino na območjih, kjer reja ni dovoljena (11. člen).
38. člen
V primeru neplačil odmerjenih denarnih kazni, se plačilo le-teh izterja s strani pristojne Davčne uprave.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o javni snagi in videzu naselij v Občini Celje (Uradni list RS, št. 54/94).
40. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-0011-13/2003-6
Dobrna, dne 26. maja 2003.
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l. r.