Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2003 z dne 6. 3. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2003 z dne 6. 3. 2003

Kazalo

12. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK), stran 369.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O UREDITVI STATUSNIH IN DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ, POVEZANIH Z VLAGANJEM V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO, NJENIM IZKORIŠČANJEM IN RAZGRADNJO IN SKUPNE IZJAVE OB PODPISU POGODBE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O UREDITVI STATUSNIH IN DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ, POVEZANIH Z VLAGANJEM V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO, NJENIM IZKORIŠČANJEM IN RAZGRADNJO (BHRNEK)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. februarja 2003.
Št. 001-22-10/03
Ljubljana, 5. marca 2003
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O UREDITVI STATUSNIH IN DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ, POVEZANIH Z VLAGANJEM V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO, NJENIM IZKORIŠČANJEM IN RAZGRADNJO IN SKUPNE IZJAVE OB PODPISU POGODBE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O UREDITVI STATUSNIH IN DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ, POVEZANIH Z VLAGANJEM V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO, NJENIM IZKORIŠČANJEM IN RAZGRADNJO (BHRNEK)
1. člen
Ratificirata se Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupna izjava ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, podpisani dne 19. decembra 2001 v Krškem.
2. člen
Pogodba in Skupna izjava se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasita:
P O G O D B A
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O UREDITVI STATUSNIH IN DRUGIH PRAVNIH RAZMERIJ, POVEZANIH Z VLAGANJEM V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO, NJENIM IZKORIŠČANJEM IN RAZGRADNJO
(i) Izhajajoč iz Evropske energetske listine in še posebej načel, vsebovanih v
· pogodbi o Energetski listini,
· Konvenciji o jedrski varnosti,
· Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki,
(ii) v želji, da kot suvereni in mednarodno priznani državi še naprej sporazumno urejata svoje medsebojne odnose v zvezi s statusom Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NE Krško), njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ter
(iii) izhajajoč iz sporazuma, sklenjenega 27. oktobra 1970 med Izvršnim svetom SR Slovenije in Izvršnim svetom SR Hrvaške, ratificiranega v Skupščini SR Slovenije 10. decembra 1970 (Uradni list SR Slovenije, št. 44/70) in v Saboru SR Hrvaške 28. decembra 1970 (Narodne novine SR Hrvaške, št. 1/71),
(iv) upoštevaje Pogodbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupnega izkoriščanja NE Krško, sklenjeno 22. marca 1974 med Savskimi elektrarnami Ljubljana in Elektroprivredo Zagreb, kot tudi pripadajoči aneks z dne 16. aprila 1982,
(v) upoštevaje Samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev in NE Krško, sklenjen 16. aprila 1982 med EGS Maribor in ZEOH Zagreb, in
(vi) upoštevaje Sporazum o pripravi izgradnje druge skupne slovensko-hrvaške nuklearne elektrarne, sklenjen 21. aprila 1985 med EGS Maribor in ZEOH Zagreb,
(vii) upoštevaje, da so bili vlagatelji v NE Krško vpisani v sodni register Temeljnega sodišča v Novem mestu pod št. 56/84 dne 29. februarja 1984 kot ustanovitelji,
sta se Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sporazumeli o naslednjem:
1. člen
(Pravni nasledniki)
(1) Pogodbenici ugotavljata, da je NE Krško zgrajena s sredstvi slovenskih in hrvaških elektrogospodarskih organizacij, ki so jih na slovenski strani zastopale in predstavljale Savske elektrarne Ljubljana, na hrvaški strani pa Elektroprivreda Zagreb. Pravni naslednik slovenskih elektrogospodarskih organizacij v zvezi s pravicami in obveznostmi gradnje in izkoriščanja NE Krško je ELES GEN d. o. o. Ljubljana, pravni naslednik hrvaških elektrogospodarskih organizacij pa Hrvatska elektroprivreda d. d. Zagreb (v nadaljnjem besedilu: HEP, d. d.).
(2) Sredstva, potrebna za gradnjo jedrske elektrarne, so v enakih delih na podlagi aktov, navedenih v preambuli te pogodbe, vložili vlagatelji oziroma njuna pravna naslednika ter s tem pridobili podlago za pridobitev pravic družbenika v NE Krško v skladu s to pogodbo.
(3) Pogodbenici soglašata, da pravna naslednika vlagateljev iz obeh pogodbenic uresničujeta pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem in izkoriščanjem skupne NE Krško v enakih deležih in enakem razmerju, razen če s to pogodbo ni določeno drugače.
2. člen
(Družba NEK d. o. o.)
(1) Pogodbenici soglašata, da se obstoječe Javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško, družba z omejeno odgovornostjo (JP NEK d. o. o.), preoblikovano z Uredbo Vlade Republike Slovenije z dne 30. julija 1998 iz Nuklearne elektrarne Krško p. o. preoblikuje v Nuklearno elektrarno Krško, družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: družba ali NEK d. o. o.), v skladu s to pogodbo in ustrezno družbeno pogodbo, ki jo bosta na podlagi te pogodbe sklenila ELES GEN d. o. o. Ljubljana in Hrvatska elektroprivreda d. d. Zagreb (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja oziroma družbenika).
(2) Družba posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov in zato načeloma s svojim poslovanjem ne ustvarja niti dobička niti izgube.
(3) Pogodba, ki jo skleneta ustanovitelja (v nadaljnjem besedilu: družbena pogodba), bo temeljila na določbah te pogodbe ter na določbah Zakona o gospodarskih družbah Republike Slovenije. Pogodbenici bosta zagotovili, da bosta ustanovitelja sklenila družbeno pogodbo v besedilu iz priloge 1 te pogodbe. Ustanovitelja bosta sklenila družbeno pogodbo takoj po podpisu te pogodbe, s tem da družbena pogodba začne veljati hkrati z uveljavitvijo te pogodbe. Družbena pogodba se šteje kot ustanovitveni akt družbe in za njeno veljavnost ni potrebna oblika notarskega zapisa, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah. Sklenjena družbena pogodba ni sestavni del te pogodbe.
(4) Osnovni kapital NEK d. o. o. je 84.723,482.000,00 SIT (štiriinosemdeset milijard sedemsto triindvajset milijonov štiristo dvainosemdeset tisoč slovenskih tolarjev).
(5) Osnovni kapital NEK d. o. o. je razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti ELES GEN d. o. o. Ljubljana in Hrvatske elektroprivrede d. d. Zagreb.
(6) Za odločitev o izstopu ali izključitvi družbenika iz družbe ter za odločitev o predčasnem prenehanju družbe je potrebno soglasje pogodbenic.
(7) Pogodbenici se zavezujeta, da ne bosta delovali na način, s katerim bi se odvzemale ali omejevale pravice družbenikov.
3. člen
(Organi družbe)
(1) Organi družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava, ki so sestavljeni paritetno, razen če ta pogodba ne določa drugače.
(2) Predsednika uprave ima pravico predlagati slovenski družbenik, namestnika predsednika pa hrvaški družbenik. Kadar se znotraj paritetno sestavljene uprave ne doseže soglasje, se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero glasuje predsednik uprave (v nadaljnjem besedilu: odločujoči glas). Odločujoči glas predsednika uprave se uporabi izjemoma, in sicer v primerih, ko bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev, določenih s sprejetim letnim gospodarskim načrtom, ali povzročilo družbi večjo škodo.
(3) Kadar predsednik uprave uporabi odločujoči glas, mora takoj zahtevati od predsednika nadzornega sveta sklic seje nadzornega sveta, na kateri se obravnava upravičenost uporabe odločujočega glasu, in sprejme ustrezne odločitve.
(4) V primeru uporabe odločujočega glasu člani uprave, ki so glasovali proti odločitvi, niso odgovorni za škodo, ki bi izvirala iz takšne odločitve predsednika uprave.
(5) Predsednika nadzornega sveta ima pravico predlagati hrvaški družbenik, namestnika predsednika pa slovenski družbenik.
(6) Pri delu in odločanju nadzornega sveta imajo pravico sodelovati tudi predstavniki zaposlenih NEK d. o. o (širša sestava), vendar samo, kadar se razpravlja in odloča neposredno o delovno-pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlene v NEK d. o. o. V takšnih primerih je nadzorni svet sestavljen tripartitno, in sicer iz enakega števila predstavnikov slovenskega družbenika, hrvaškega družbenika in predstavnikov zaposlenih v NEK d. o. o., ki so imenovani v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju. Natančnejše določbe o sestavi in delu nadzornega sveta v širši sestavi vsebuje družbena pogodba.
(7) Pogodbenici soglašata, da se v NEK d. o. o. ne bodo uporabljali slovenski predpisi o soupravljanju delavcev, ki se nanašajo na delavskega direktorja.
(8) Skupščina družbe bo imenovala predlagane člane uprave in nadzornega sveta, če so ti predlagani v skladu s to pogodbo in z družbeno pogodbo.
(9) Pogodbenici soglašata, da se vprašanja, o katerih ne morejo odločiti organi družbe zaradi paritetne sestave, rešijo s poslovnotehnično arbitražo, katere odločitev bo dokončna in zavezujoča za družbo. Določbe o sestavi, pristojnosti in delovanju te arbitraže vsebuje družbena pogodba.
4. člen
(Trajanje družbe, predkupna pravica)
(1) NEK d. o. o. je ustanovljena za določen čas, in sicer do konca postopka razgradnje jedrske elektrarne.
(2) Republika Slovenija oziroma od nje pooblaščena pravna oseba ima pri morebitni prodaji nepremičnin NEK d. o. o. predkupno pravico v skladu s prilogo 2 te pogodbe. Ta predkupna pravica ima prednost pred drugimi zakonitimi predkupnimi pravicami.
5. člen
(Proizvodnja in prenos)
(1) Pogodbenici soglašata, da je NE Krško zelo pomemben elektroenergetski vir za elektroenergetska sistema obeh držav in sta izjemno zainteresirani za varno delovanje te elektrarne.
(2) Pogodbenici soglašata, da bo družba razpoložljivo moč in proizvedeno električno energijo dobavljala družbenikoma, vsakemu polovico, in sicer do konca redne življenjske dobe jedrske elektrarne leta 2023 oziroma do konca njene podaljšane življenjske dobe, če bo odobrena (v nadaljnjem besedilu: življenjska doba).
(3) Pogodbenici soglašata, da se dobava električne energije izvaja na pragu elektrarne v skladu z evropskimi standardi, in sicer pod enakimi pogoji za družbenika.
(4) Upravljalec prenosnega omrežja iz Republike Slovenije bo zagotovil hrvaškemu družbeniku prenos moči in električne energije iz drugega odstavka tega člena po najkrajši prenosni poti. Hrvaški družbenik je preneseno električno energijo dolžan prevzeti. Za prenos moči in električne energije iz NE Krško bo upravljavec prenosnega omrežja zaračunal hrvaškemu družbeniku stroške prenosa skladno z obstoječo in mednarodno prakso.
(5) Pravne osebe, ki so v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški pooblaščene za vodenje elektroenergetskih sistemov in prenos električne energije, ter NEK d. o. o. bodo po potrebi medsebojna razmerja uredile s posebnim sporazumom.
(6) Razpoložljiva moč in proizvedena električna energija, dobavljena v skladu z drugim odstavkom tega člena in prenesena v skladu s četrtim odstavkom tega člena, sta prosti carin in drugih dajatev.
(7) Za električno energijo, proizvedeno v NE Krško, ki jo skladno z drugim odstavkom tega člena prevzema hrvaški družbenik, ne veljajo slovenski predpisi o trgu z električno energijo.
6. člen
(Cena, stroški)
(1) Družbenika bosta dobavljeno moč in električno energijo plačevala po ceni, ki pokriva celotne stroške poslovanja, ki vključujejo med drugim tudi stroške amortizacije v višini, potrebni za realizacijo dolgoročne investicijske obnove ter vlaganj v tehnične izboljšave v zvezi z varnostjo in gospodarsko učinkovitostjo jedrske elektrarne. Predračunska cena moči in električne energije se določa na podlagi letnega gospodarskega načrta skladno z elementi, ki se določijo z družbeno pogodbo. Konec poslovnega leta se opravi poračun skladno z dejansko proizvedeno električno energijo in dejanskimi stroški poslovanja.
(2) Če jedrska elektrarna ne obratuje iz vzroka, za katerega ne odgovarja nobena od pogodbenic niti nobeden od družbenikov, in je ta vzrok izven same elektrarne in ga ni bilo mogoče predvideti, njegovim posledicam pa se ni dalo izogniti ali jih odpraviti (višja sila), oziroma iz vzroka, ki ga ni bilo mogoče predvideti in se njegovim posledicam ni dalo izogniti ali jih odpraviti (naključje), bosta družbenika plačala vsak polovico nastalih stroškov.
(3) Za višjo silo se ne štejejo dejanja državne oblasti ali lokalne samoupravne oblasti, razen dejanj, ki se nanašajo na jedrsko varnost.
(4) Če okoliščine iz drugega odstavka tega člena trajajo dalj kot dvanajst mesecev in se družbenika ne dogovorita drugače, se izvede postopek predčasnega zapiranja NE Krško.
(5) Družbenika bosta svoje finančne obveznosti do NEK d. o. o. redno izpolnjevala, svojo obveznost plačila pa zavarovala.
(6) NEK d. o. o. lahko ustavi dobavo električne energije družbeniku, ki trajneje ne plačuje svojih obveznosti oziroma ne zagotovi ustreznega zavarovanja plačil svojih obveznosti.
7. člen
(Izredni stroški)
Izhajajoč iz enakih deležev družbenikov bosta pogodbenici sprejeli ustrezne ukrepe, da bosta družbenika v načelu zagotavljala v enakem razmerju tudi sredstva, potrebna za plačilo izrednih stroškov kot tudi za nova vlaganja v NE Krško, če ta sredstva niso zagotovljena v ceni iz prvega odstavka 6. člena.
8. člen
(Zaposlovanje, šolanje)
(1) Pogodbenici soglašata, da bo v družbeni pogodbi določena obveznost NEK d. o. o., da pri zaposlovanju upošteva načelo paritete za člane uprave in za druge delavce s posebnimi pooblastili, ki jih določa družbena pogodba.
(2) Družba bo določila tista strokovna delovna mesta, za katera se ob upoštevanju načela varnosti, optimalnega obratovanja jedrske elektrarne in primerne zastopanosti strokovnih kadrov iz obeh pogodbenic zagotavlja prosto zaposlovanje.
(3) Republika Slovenija se zavezuje, da bo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena osebam, ki imajo status tujca, na predlog družbe omogočila prosto zaposlovanje.
(4) Pri šolanju, štipendiranju in strokovnem usposabljanju bo NEK d. o. o upoštevala načelo enakih pravic ne glede na državljanstvo.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za že zaposlene delavce v NEK d. o. o.
9. člen
(Izvajalci del)
(1) Pogodbenici soglašata, da NEK d. o. o. za potrebe rednega obratovanja kot tudi v izrednih primerih zagotovi sodelovanje podjetij in institucij, ki izpolnjujejo pogoje kvalificiranih izvajalcev del v jedrskih elektrarnah. Pri izpolnjevanju prej navedenih pogojev in pogojev konkurenčnosti bo NEK d. o. o. okvirno enako zagotavljala sodelovanje dobaviteljev in izvajalcev iz obeh pogodbenic.
(2) Pogodbenici soglašata, da se bodo dobavitelji in izvajalci iz držav pogodbenic za potrebe NEK d. o. o. v vsem obravnavali enako.
10. člen
(Razgradnja, radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo)
(1) Razgradnja NE Krško, odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, kot je določeno v Skupni konvenciji iz preambule te pogodbe, je skupna obveznost pogodbenic.
(2) Pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili učinkovito skupno rešitev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z gospodarskega stališča in s stališča varovanja okolja.
(3) Odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz obratovanja in razgradnje se bo izvajalo skladno s programom odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (v nadaljnjem besedilu: program odlaganja RAO in IJG). Program odlaganja RAO in IJG bosta skladno z mednarodnimi standardi ob sodelovanju NEK d. o. o. izdelali strokovni organizaciji, ki ju bosta določili pogodbenici v 60 dneh po uveljavitvi te pogodbe. Program odlaganja RAO in IJG med drugim vključuje: predlog možne delitve in prevzema radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, kriterije sprejemljivosti za odlaganje in oceno potrebnih finančnih sredstev ter roke za izvedbo. Program odlaganja RAO in IJG bo izdelan v 12 mesecih od uveljavitve te pogodbe in ga potrdi meddržavna komisija iz 18. člena te pogodbe. Program odlaganja RAO in IJG se revidira najmanj vsakih pet let.
(4) Razgradnja se bo izvajala skladno s programom razgradnje. Program razgradnje vključuje tudi ravnanje z vsemi radioaktivnimi in drugimi odpadki, nastalimi pri razgradnji, do njihovega odvoza z lokacije NE Krško, oceno potrebnih finančnih sredstev in roke za njegovo izvedbo.
(5) Program razgradnje bosta izdelali strokovni organizaciji iz tretjega odstavka tega člena skupaj z NEK d. o. o. skladno z mednarodnimi standardi najkasneje v 12 mesecih od dneva uveljavitve te pogodbe. Program razgradnje potrjuje meddržavna komisija iz 18. člena te pogodbe in odobri upravni organ Republike Slovenije, pristojen za jedrsko varnost. Program razgradnje se revidira najmanj vsakih pet let.
(6) Lokacija NE Krško se lahko uporablja za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva do konca življenjske dobe.
(7) Če se pogodbenici do konca redne življenjske dobe ne dogovorita o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, se obvezujeta, da bosta najkasneje v dveh letih po tem roku končali s prevzemom in odvozom radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NE Krško, in to vsaka polovico. Nadaljnje prevzemanje in odvažanje bo potekalo skladno s programom odlaganja RAO in IJG ter programom razgradnje, najmanj pa vsakih pet let, če z odobrenimi programi ni drugače določeno.
(8) Če pride do predčasnega zapiranja NE Krško zaradi dejanj oblasti Republike Slovenije, ki niso posledica višje sile ali naključja v smislu 6. člena te pogodbe, bo Republika Hrvaška sodelovala pri razgradnji in odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva sorazmerno z električno energijo, prevzeto od hrvaškega družbenika, glede na električno energijo, ki bi jo NE Krško proizvedla v normalnih okoliščinah od začetka obratovanja do konca življenjske dobe.
11. člen
(Financiranje razgradnje in odlaganja)
(1) Pogodbenici se obvezujeta, da bosta v enakih delih zagotovili financiranje stroškov izdelave programa razgradnje, stroškov njegovega izvajanja in tudi stroškov izdelave programa odlaganja RAO in IJG.
(2) Če se pogodbenici sporazumeta o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, se tudi ti stroški financirajo v enakih delih. Če se tak dogovor ne doseže, bosta pogodbenici samostojno pokrivali stroške vseh tistih dejavnosti pri izvajanju programa odlaganja RAO in IJG, ki niso skupne narave.
(3) Pogodbenici bosta v dvanajstih mesecih od uveljavitve te pogodbe sprejeli ustrezne predpise za zagotovitev sredstev za financiranje stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena, in sicer tako, da bo vsaka pogodbenica zagotavljala redno vplačevanje sredstev v svoj posebni sklad v znesku, predvidenem v odobrenih programih iz 10. člena te pogodbe. Pogodbenici oziroma posebna sklada financirata vsak polovico vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, nastalih v času obratovanja in razgradnje NE Krško, ki jih odobri meddržavna komisija iz 18. člena te pogodbe.
(4) Če nastopijo okoliščine iz osmega odstavka 10. člena te pogodbe, se skladno spreminja financiranje stroškov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki bi jih sicer pogodbenici pokrivali vsaka polovico.
(5) Vsaka pogodbenica solidarno jamči za obveznosti svojega posebnega sklada.
(6) Pogodbenici se bosta medsebojno redno obveščali o znesku zbranih sredstev v svojih posebnih skladih.
(7) Nosilec razgradnje NE Krško po programu razgradnje je NEK d. o. o.
12. člen
(Zaščita vlaganj)
(1) Pogodbenici soglašata, da se:
1. uresničevanje pravic družbenikov, izhajajočih iz te pogodbe, ne sme ne začasno ne trajno omejiti;
2. na svojem ozemlju zagotovi družbeniku iz druge pogodbenice pravično in nepristransko obravnavo oziroma enako obravnavo kot svojemu družbeniku ter popolno zaščito in varnost vlaganj v času trajanja skupnega vlaganja.
(2) Pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta obremenjevali proizvodnje in prevzema električne energije iz NEK d. o. o. s kakršnimi koli javnimi dajatvami, ki jih predpiše država ali lokalna skupnost, ki niso obstajale v času podpisovanja te pogodbe in se nanašajo na NE Krško kot jedrski objekt, oziroma teh javnih dajatev ne bosta realno povečevali. Pri drugih javnih dajatvah pa Republika Slovenija zagotavlja, da bo NEK d. o. o. enako obravnavana kot druge pravne osebe v Republiki Sloveniji.
(3) Če bi se za proizvodnjo električne energije določila obveznost dodelitve ustrezne koncesije, se Republika Slovenija zavezuje, da takšno koncesijo brez nadomestila dodeli NEK d. o. o., in sicer s trajanjem do konca življenjske dobe elektrarne.
13. člen
(Zaščita pred razlastitvijo)
(1) Vlaganja hrvaškega družbenika ni mogoče razlastiti ali zanj uporabiti drugih ukrepov, ki bi imeli enak učinek kot razlastitev (v nadaljevanju: razlastitev), razen če ne gre za ukrep v javnem interesu v zvezi z notranjimi potrebami Republike Slovenije in ki je izveden na nediskriminacijski osnovi ob hitrem, ustreznem in učinkovitem nadomestilu.
(2) Nadomestilo za razlastitev se določi v skladu s 13. členom Pogodbe o energetski listini ob upoštevanju 16. člena Mednarodnih računovodskih standardov.
(3) Določbe predhodnega odstavka veljajo enako za dohodek od vlaganja in v primeru delne ali popolne likvidacije.
14. člen
(Repatriacija vlaganj in dohodkov)
Republika Slovenija po poravnavi davčnih obveznosti jamči hrvaškemu družbeniku neomejen prenos njegovih vlaganj in dohodkov ter zaslužkov državljanov Republike Hrvaške, ki delajo v NE Krško d. o. o. Prenosi bodo opravljeni takoj, in sicer v prosto zamenljivi valuti. Prenosi bodo opravljeni po menjalnem tečaju, ki velja na dan prenosa, skladno z veljavnimi deviznimi predpisi in bodo obravnavani tako, kot to velja za repatriacijo vlaganj in dohodkov, ki jih izvedejo vlagatelji iz tretjih držav.
15. člen
(Subrogacija)
(1) Če pogodbenica ali od nje pooblaščena pravna oseba opravi plačilo na podlagi odškodninskega zahtevka, poroštva ali zavarovalne pogodbe v zvezi z vlaganjem, bo druga pogodbenica priznala prvi ali od nje pooblaščeni pravni osebi prenos vseh pravic ali terjatev oškodovanega družbenika. Prva pogodbenica ali od nje pooblaščena pravna oseba pa je pooblaščena uresničiti take pravice in izpolniti take terjatve na podlagi subrogacije v istem obsegu kot ta družbenik.
(2) Prva pogodbenica ali od nje pooblaščena pravna oseba ima vedno pravico do enake obravnave glede pravic ali terjatev, nastalih na podlagi prenosa.
16. člen
(Vpliv na okolje)
Pogodbenici se obvezujeta, da se bosta redno obveščali o vplivu NE Krško na okolje.
17. člen
(Finančna vprašanja iz preteklosti)
(1) Medsebojni finančni odnosi, nastali do podpisa te pogodbe, med NEK d. o. o., ELES d. o. o., ELES GEN d. o. o. in HEP d. d. se uredijo skladno z načeli, določenimi v prilogi 3 te pogodbe.
(2) Pogodbenici soglašata, da z dnem uveljavitve te pogodbe prenehajo vse obveznosti NEK d. o. o. do Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, nastale z uporabo Zakona o skladu za financiranje razgradnje NE Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NE Krško (Uradni list RS, št. 75/94).
18. člen
(Meddržavna komisija)
(1) Pogodbenici ustanovita meddržavno komisijo, ki bo spremljala izvajanje te pogodbe in opravljala druge naloge v skladu s to pogodbo. Komisijo sestavljata delegaciji pogodbenic. Vsaka delegacija ima predsednika in štiri člane.
(2) Komisija se sestaja izmenično na ozemlju ene in druge pogodbenice. Prvi sestanek skliče predsednik slovenske delegacije v devetdesetih dneh po uveljavitvi te pogodbe.
(3) Besedilo poslovnika meddržavne komisije je priloga 4, ki ni sestavni del te pogodbe.
19. člen
(Reševanje sporov)
(1) Vsak spor pogodbenice z družbenikom druge pogodbenice se bo reševal predvsem v dobri veri in sporazumno.
(2) Če spora ni mogoče rešiti sporazumno v šestih (6) mesecih od dne pisnega obvestila drugi pogodbenici, lahko oškodovani družbenik po svoji presoji sproži postopek:
a) pri pristojnem sodišču pogodbenice;
b) pri ad hoc arbitraži skladno s pravili arbitraže Komisije za mednarodno trgovinsko pravo Združenih narodov (The Arbitration Rules of Procedure of the United Nations Commission for International Law – UNCITRAL);
c) pri arbitražnem sodišču skladno z arbitražnimi pravili Trgovinske zbornice v Stockholmu (The Rules of the Arbitration Institute of the Stockholm Chamber of Commerce);
d) pri arbitražnem sodišču Mednarodnega arbitražnega centra zvezne gospodarske zbornice na Dunaju;
e) pri Mednarodnem centru za reševanje sporov o vlaganjih (The International Centre for Settlement of Investment Disputes – ICSID) po Konvenciji o reševanju sporov v zvezi z vlaganji med državami in državljani drugih držav in dodatni pogodbi o postopkih poravnave, arbitraže in ugotavljanja dejstev.
(3) Odločitev je dokončna in obvezujoča. Pogodbenica zagotavlja priznavanje in izvajanje arbitražne odločitve skladno s svojo zakonodajo.
20. člen
(Reševanje sporov med pogodbenicama)
(1) Spore v zvezi z razlago in uporabo te pogodbe bosta pogodbenici reševali predvsem s pogajanji.
(2) Če spora po prvem odstavku tega člena ni mogoče rešiti v šestih (6) mesecih, bo na zahtevo ene od pogodbenic spor predložen arbitražnemu sodišču.
(3) Ad hoc arbitražno sodišče se oblikuje, kot sledi: vsaka pogodbenica imenuje po enega razsodnika, ta dva razsodnika izbereta predsednika, ki je državljan tretje države. Razsodnika bosta imenovana v dveh (2) mesecih od dneva, ko ena pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da spor rešuje pred arbitražnim sodiščem. Predsednik bo imenovan v naslednjih dveh (2) mesecih.
(4) Če se ne spoštujejo roki, navedeni v tretjem odstavku tega člena, lahko vsaka pogodbenica, če ni drugega ustreznega dogovora, pozove predsednika Mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu (v nadaljnjem besedilu: mednarodno sodišče), da opravi nujna imenovanja. Če je predsednik mednarodnega sodišča državljan ene od pogodbenic ali na drug način onemogočen pri opravljanju prej navedene dolžnosti, bo imenovanje izvedel podpredsednik, če je tudi ta zadržan, pa je poklican član mednarodnega sodišča, ki je naslednji po položaju, da pod istimi pogoji opravi nujna imenovanja.
(5) Arbitražno sodišče določi svoja pravila postopka.
(6) Arbitražno sodišče sprejme odločitev na temelju te pogodbe in v skladu s pravili mednarodnega prava. Arbitražno sodišče sprejme odločitev z večino glasov. Odločitev je dokončna in obvezujoča.
(7) Vsaka pogodbenica krije stroške za svojega člana in svojega zastopanja v postopku pred arbitražnim sodiščem. Stroške predsednika sodišča in preostale stroške krijeta pogodbenici v enakih delih. Arbitražno sodišče lahko v svoji odločitvi določi tudi drugačno razdelitev stroškov.
21. člen
(Registracija pogodbe)
Ta pogodba se po svoji uveljavitvi registrira pri Organizaciji združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Registracijo opravi Republika Slovenija.
22. člen
(Končne določbe)
(1) Z veljavnostjo te pogodbe prenehajo veljati določbe sporazuma, sklenjenega 27. oktobra 1970 med Izvršnim svetom SR Slovenije in Izvršnim svetom SR Hrvaške, ratificiranega v Skupščini SR Slovenije 10. decembra 1970 in v Saboru SR Hrvaške 28. decembra 1970.
(2) Za vse, kar ni drugače dogovorjeno s to pogodbo, veljajo določbe Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij.
(3) To pogodbo ratificirata Državni zbor Republike Slovenije in Hrvaški sabor.
(4) Pogodba začne veljati z dnem prejema zadnjega pisnega obvestila po diplomatski poti, da so izpolnjeni vsi notranjepravni pogoji pogodbenic, potrebni za veljavnost te pogodbe.
Sestavljeno v Krškem dne 19. decembra leta 2001 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
Za Vlado Republike Slovenije:
mag. Janez Kopač l. r.
 
Za Vlado Republike Hrvaške:
Goranko Fižulić l. r.
PRILOGA 1
NEK d. o. o.
DRUŽBENA POGODBA
Na podlagi določb Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, in 409. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99 in 45/01) pravni nasledniki ustanoviteljev Nuklearne elektrarne Krško, in sicer
ELES GEN d. o. o., Hajdrihova 2, Ljubljana, Republika Slovenija, ki jo zastopa direktor gospod _______________, kot pravni naslednik ustanoviteljev Nuklearne elektrarne Krško iz Republike Slovenije
in
Hrvatska elektroprivreda d. d., Ulica grada Vukovara 37, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška, ki jo zastopa predsednik uprave gospod __________________, kot pravna naslednica ustanoviteljev Nuklearne elektrarne Krško iz Republike Hrvaške
dne __________________ v __________________ sklepata
D R U Ž B E N O P O G O D B O
 
Uvodne določbe
1. člen
1.1 Ugotovi se, da je bila sklenjena Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (v nadaljnjem besedilu: Meddržavna pogodba), s katero sta podpisnici pogodbe določili medsebojne odnose glede statusa, izkoriščanja in razgradnje NE Krško po osamosvojitvi dveh držav in vzpostavitvi novih družbenopolitičnih in gospodarskih sistemov v obeh pogodbenicah.
1.2 Ugotovi se, da sta stranki te družbene pogodbe skladno z 2. členom Meddržavne pogodbe pravni naslednici prvotnih vlagateljev in ustanoviteljev obstoječe NE Krško iz obeh podpisnic Meddržavne pogodbe, ki morata še naprej uresničevati svoje pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem in izkoriščanjem skupne NE Krško.
1.3 Ugotovi se, da je obstoječa statusna oblika NEK d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo, vpisana v sodni register vl. št. 1/00120/00 pri Okrožnem sodišču v Krškem.
2. člen
2.1 Pogodbeni stranki ugotavljata, da se na podlagi 2. člena Meddržavne pogodbe obstoječe javno podjetje NE Krško d. o. o. preoblikuje v NE Krško d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: družba) skladno z določbami Meddržavne pogodbe in določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 45/01 – v nadaljnjem besedilu: ZGD).
2.2 Na podlagi te pogodbe pogodbeni stranki kot pravni naslednici prvotnih vlagateljev v skupno NE Krško v smislu 2. člena Meddržavne pogodbe postaneta ustanoviteljici oziroma družbenici, ki ugotavljata, da je na novo organizirana družba pravna naslednica vseh pravic in obveznosti skupne NE Krško v obstoječi statusnopravni obliki.
3. člen
3.1 Ta družbena pogodba temelji na določbah Meddržavne pogodbe in določbah ZGD.
3.2 Za medsebojne odnose med ustanovitelji – člani družbe, odnose med ustanovitelji in družbo ter za statusnopravni položaj družbe v pravnem prometu veljajo ustrezne določbe Meddržavne pogodbe in ZGD za del, v katerem medsebojni odnosi z Meddržavno pogodbo niso rešeni drugače, ter določbe te družbene pogodbe.
4. člen
Ta družbena pogodba je najvišji akt družbe. Drugi akti, ki jih skladno s to družbeno pogodbo sprejmejo organi družbe, ne smejo biti v nasprotju z določbami te družbene pogodbe.
 
Firma in sedež družbe
5. člen
5.1 Družba ima firmo: Nuklearna elektrarna Krško d. o. o.
Skrajšano ime firme družbe se glasi: NEK d. o. o.
Sedež družbe je v Krškem, Vrbina 12, Slovenija.
5.2 Firma družbe se v prevodu v angleški jezik glasi: Nuclear Power Plant Krško d. o. o.
Prevod firme v tuji jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
5.3 O obliki in vsebini znaka družbe, ki ga družba uporablja v pravnem prometu, odloča nadzorni svet družbe.
 
Namen in trajanje družbe
6. člen
6.1 Ugotovi se, da je namen družbe proizvodnja in dobava električne energije izključno v korist družbenikov. Skladno z navedenim družba ne more proizvajati in dobavljati električne energije tretjim osebam, razen ob predhodnem soglasju obeh družbenikov in razen če je to določeno s to družbeno pogodbo.
6.2 Družba se ustanovi za določen čas, in sicer do konca razgradnje jedrske elektrarne.
6.3 Po poteku časa, za katerega je bila družba ustanovljena, se likvidacija družbe opravi v skladu z veljavnimi predpisi. Pri prodaji nepremičnin družbe ima v skladu z določbami Meddržavne pogodbe Republika Slovenija oziroma od nje pooblaščena pravna oseba predkupno pravico.
 
Dejavnost družbe
7. člen
Družba opravlja gospodarsko dejavnost v okviru dejavnosti, za katero je registrirana.
Dejavnosti družbe v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti so:
· E/40.102 Proizvodnja električne energije v TE in JE
· K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje
· K/74.30 Tehnično preizkušanje in analize
· K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije
Družba lahko brez vpisa v register opravlja druge dejavnosti, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti, vpisanih v sodni register, za katere je običajno, da se opravljajo skupaj s temi dejavnostmi v manjšem obsegu ali občasno, ali prispevajo k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za izvajanje opisanih dejavnosti.
 
Zastopanje in predstavljanje
8. člen
Družbo zastopajo in predstavljajo osebe, ki so za zastopanje pooblaščene v skladu z 9. in 34. členom te pogodbe in s posebnim sklepom skupščine družbe.
 
Prokura
9. člen
9.1 Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov, ki so v imenu in za račun družbe pooblaščeni opravljati vse pravne posle v okviru pravne sposobnosti družbe, razen odtujevanja in obremenitve nepremičnin družbe, za kar morajo imeti prokuristi predhoden sklep skupščine družbe.
9.2 Sklep o podelitvi prokure posameznemu prokuristu sprejme skupščina družbe.
9.3 Družba sklene posebno pogodbo o medsebojnih odnosih s prokuristi.
 
Premoženje, osnovni kapital in poslovni deleži družbe
10. člen
10.1 Vrednost osnovnega kapitala družbe znaša 84.723,482.000,00 SIT (z besedo: štiriinosemdeset milijard sedemsto triindvajset milijonov štiristo dvainosemdeset tisoč slovenskih tolarjev).
10.2 S sklenitvijo te pogodbe se šteje, da je osnovni kapital v celoti vložen v družbo.
11. člen
11.1 V okviru osnovnega kapitala, določenega v prejšnjem členu, imata družbenika ta osnovna vložka:
1. ELES GEN d. o. o., Ljubljana ima osnovni vložek v višini 42.361,741.000,00 SIT (z besedo: dvainštirideset milijard tristo enainšestdeset milijonov sedemsto enainštirideset tisoč slovenskih tolarjev).
2. Hrvatska elektroprivreda d. d., Zagreb ima osnovni vložek v višini 42.361,741.000,00 SIT (z besedo: dvainštirideset milijard tristo enainšestdeset milijonov sedemsto enainštirideset tisoč slovenskih tolarjev).
Na podlagi določenih osnovnih kapitalskih vložkov pridobita družbenika vsak svoj poslovni delež.
11.2 Pravice, ki izvirajo iz poslovnega deleža, so enake, razen če s to pogodbo ni določeno drugače.
 
Prenos poslovnega deleža
12. člen
12.1 Za prenos poslovnega deleža se v skladu s to pogodbo šteje neodplačno ali odplačno razpolaganje s poslovnim deležem med družbenikoma in družbenikoma ter tretjimi osebami.
12.2 Prenos poslovnega deleža med družbenikoma je prost.
12.3 Prost je tudi vsak prenos poslovnega deleža na tretje osebe, ki imajo status odvisnih gospodarskih družb, v katerih ima družbenik večinski delež oziroma večinsko pravico upravljanja, ali na tretje osebe, v katerih ima pogodbena stranka Meddržavne pogodbe večinski delež ali večinsko pravico upravljanja.
12.4 Šteje se, da ne gre za prenos poslovnega deleža skladno s prvim odstavkom tega člena, če gre za prenos poslovnega deleža zaradi statusnih sprememb pri družbenikih in v skladu s tem za prenos z družbenika na pravne naslednike, nastale s statusnimi spremembami.
13. člen
Družbenik svojega poslovnega deleža ne more prenesti na tretje osebe brez izrecnega pisnega soglasja drugega družbenika.
14. člen
Delitev poslovnega deleža ni dovoljena.
 
Obremenitev poslovnega deleža
15. člen
15.1 Družbenik svojega poslovnega deleža ne more obremeniti z zastavno ali drugo pravico brez izrecnega pisnega soglasja drugega družbenika.
15.2 Družbenik mora drugega družbenika nemudoma obvestiti o tem, če je tretja oseba začela s postopkom izvršbe na poslovni delež.
 
Povečanje osnovnega kapitala
16. člen
16.1 Na podlagi sklepa skupščine družbenikov o povečanju osnovnega kapitala lahko družbenika vpišeta nove vložke tako, da se novi vložki vplačujejo oziroma vnašajo v obliki denarja ali stvari (efektivno povečanje osnovnega kapitala).
16.2 Na podlagi sklepa skupščine družbe se lahko osnovni kapital poveča tudi s prenosom rezerv družbe oziroma dobička (nominalno povečanje osnovnega kapitala).
16.3 Omenjena načina povečanja osnovnega kapitala se lahko izvedeta le tako, da se ob povečanju ohrani obstoječe razmerje poslovnih deležev v višini 50%: 50% v skladu z drugim odstavkom 11. člena te pogodbe.
17. člen
Izjava o prevzemu novega osnovnega vložka mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.
18. člen
18.1 Če se osnovni kapital poveča z vlaganjem v obliki stvarnega vložka, se s sklepom o povečanju osnovnega kapitala določita predmet in vrednost vložka. Vrednost vložka bo ugotovil pooblaščen cenilec, ki ga bo imenovala skupščina družbe.
18.2 Družbenik, ki vloži stvarni vložek, bo z družbo sklenil primerno pogodbo o prenosu stvarnih vložkov oziroma pravic v korist družbe pred zahtevo vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
19. člen
19.1 Pri efektivnem povečanju osnovnega kapitala družbenika plačata oziroma vložita in prevzameta nove vložke v razmerju svojih obstoječih ustanovnih vložkov v osnovnem kapitalu družbe.
19.2 Pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prevzameta dosedanja družbenika nove deleže sorazmerno s svojima obstoječima osnovnima deležema v osnovnem kapitalu družbe, in sicer tako, da se skupno razmerje osnovnih deležev v osnovnem kapitalu med družbenikoma ne spremeni.
 
Zmanjšanje osnovnega kapitala
20. člen
20.1 Na podlagi sklepa skupščine družbenikov se osnovni kapital lahko zmanjša. V sklepu o zmanjšanju osnovnega kapitala je treba navesti obseg in namen zmanjšanja osnovnega kapitala ter način in pogoje izvajanja zmanjšanja.
20.2 Za zmanjšanje osnovnega kapitala se šteje vsako zmanjšanje višine osnovnega kapitala, določenega s to pogodbo, in sicer: zmanjšanje zaradi vračanja temeljnih vložkov družbenikom, zmanjšanje zaradi znižanja zneskov vložkov družbenikov in z umikom poslovnega deleža.
21. člen
Zmanjšanje osnovnega kapitala se izvaja skladno z zakonom.
22. člen
Zmanjšanje osnovnega kapitala je veljavno, če so izpolnjeni ti pogoji:
· če je uprava družbe dvakrat objavila sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, s katerim je pozvala upnike družbe, da se zglasijo v družbi in dajo izjavo, da se strinjajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala, pri čemer mora družba upnike, ki jih pozna, poklicati neposredno;
· če je družba upnikom, ki se ne strinjajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravnala njihove zahtevke oziroma če jim je izročila ustrezno sredstvo zavarovanja.
 
Umik poslovnega deleža
23. člen
Izstop oziroma izključitev iz družbe je dopustna samo z ustreznim soglasjem Republike Slovenije in Republike Hrvaške.
24. člen
24.1 Družbenik, čigar poslovni delež se umika v skladu s predhodnim členom, ima pravico samo na izplačilo vrednosti poslovnega deleža v denarju na dan izstopa. Za oceno vrednosti deleža v primeru izstopa bo nadzorni svet družbe imenoval pooblaščenega revizorja. Ocena bo izvedena na dan izstopa in na stroške družbe. Družba je dolžna izstopajočemu družbeniku izplačati pripadajoči delež v 6 (šestih) letih od dne izstopa s pripadajočimi obrestmi po stopnji za bančne vloge na vpogled.
24.2 Z izstopom iz družbe prenehajo poslovni delež družbenika in tudi vse pravice in obveznosti, izhajajoče iz poslovnega deleža, ki ga je imel družbenik.
 
Odnosi družbenikov pri izkoriščanju NE Krško
25. člen
25.1 S temi določbami se ureja pravica do izkoriščanja moči in energije, ki jo v okviru dejavnosti iz 7. člena proizvaja NE Krško.
25.2 Vsak družbenik ima pravico in obveznost nakupa 50% (petdeset odstotkov) skupne razpoložljive moči in električne energije na pragu NE Krško v skladu s to pogodbo.
25.3 Če družbenika v celoti ne izkoristita svojega deleža razpoložljive moči (50%), plačata stroške, kot da sta svoj delež izkoristila v celoti.
26. člen
O proizvodnji električne energije v okviru razpoložljive moči se družbenika in družba dogovarjajo za vsako naslednje leto z letnim gospodarskim načrtom, ki ga sestavljata zlasti letni načrt proizvodnje in letni načrt stroškov. Letni gospodarski načrt na predlog uprave sprejme nadzorni svet. Če nadzorni svet do 31.12. tekočega leta ne sprejme gospodarskega načrta za naslednje leto, letni načrt proizvodnje samostojno določi uprava.
 
Cena moči in energije iz NE Krško
27. člen
27.1 Predračunsko ceno razpoložljive moči in energije določa družba vnaprej za vsako poslovno leto.
27.2 Tako postavljena cena se določi s sklepom uprave ob soglasju nadzornega sveta najkasneje do 1. oktobra za naslednje leto. Če ni soglasja, velja zadnja predračunska cena, pomnožena s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v obdobju od zadnje določitve predračunske cene.
27.3 Predračunska cena razpoložljive moči in energije iz jedrske elektrarne se določa na podlagi letnega gospodarskega načrta, ki ga sestavljajo načrt stroškov in proizvodnje ter dolgoročni načrt investiranja tako, da ta cena zagotavlja pokrivanje vseh obratovalnih stroškov družbe.
28. člen
28.1 Elementi načrta stroškov in izračun cene so predvsem:
· stroški jedrskega goriva in drugi stroški, ki se nanašajo na to gorivo,
· vodni prispevek,
· stroški porabe materiala in storitev,
· amortizacija do višine, potrebne za nova investicijska vlaganja in odplačevanje glavnic kreditov za takšna vlaganja, ugotovljenih z dolgoročnim načrtom investicij,
· zavarovalne premije,
· nadomestilo za uporabo zemljišča oziroma druge obveznosti do lokalne skupnosti,
· stroški dela,
· odpisi obratnih sredstev,
· stroški obresti in drugi odhodki financiranja,
· davki in drugi odhodki poslovanja.
28.2 Družba zaračunava:
· razpoložljivo moč na pragu jedrske elektrarne v 12-mesečnih zneskih,
· delovno energijo po številu proizvedenih kWh na pragu NEK po dogovorjeni ceni v 12-mesečnih zneskih.
29. člen
Ob koncu leta in pred sestavo zaključnega računa se ugotovi poslovni rezultat in naredi poračun tako, da bo cena za dobavljeno moč in energijo pokrivala vse stroške in odhodke družbe.
30. člen
30.1 Družbenika se zavezujeta svoje obveznosti do družbe poravnavati v 15 dneh od izstavitve vsakokratne fakture. Za prepozna plačila družbenikov bo družba obračunala zamudne obresti, ki veljajo v Republiki Sloveniji za gospodarske prodajne pogodbe.
30.2 Za zavarovanje plačila faktur bosta družbenika družbi v treh mesecih od dneva uveljavitve te pogodbe zagotovila bančno garancijo na prvi poziv ali drugi ustrezni način zavarovanja plačil, sprejet obojestransko v višini najmanj ene povprečne mesečne dobave iz preteklega leta. Sredstvo zavarovanja plačil je trajno in zamenljivo.
30.3 Če družbenik ne izpolnjuje svoje obveznosti iz prejšnjega odstavka, mu sme družba po poteku 8-dnevnega naknadnega roka za plačilo prekiniti nadaljnje dobave, energijo pa prodati na trgu. Če izkupiček, ki ga doseže družba s prodajo te energije na trgu, ne zadošča za pokritje vseh stroškov, ostane družbenik še naprej zavezan družbi za plačilo te razlike. Družba ponovno vzpostavi dobavo družbeniku po plačilu vseh zapadlih obveznosti.
 
Tveganja poslovanja NE Krško
31. člen
31.1 Če jedrska elektrarna ne obratuje iz vzroka, za katerega ni odgovoren noben od družbenikov in je ta vzrok izven same elektrarne in ga ni bilo mogoče predvideti, njegovim posledicam pa se ni dalo izogniti ali jih odpraviti (višja sila), oziroma iz vzroka, ki ga ni bilo mogoče predvideti in se njegovim posledicam ni dalo izogniti ali jih odpraviti (naključje), bosta družbenika plačala vsak polovico nastalih stroškov.
31.2 Za višjo silo se ne štejejo akti državne oblasti ali lokalne samoupravne oblasti, razen aktov, ki se nanašajo na jedrsko varnost.
31.3 Če okoliščine iz prvega odstavka tega člena te pogodbe trajajo dalj kot dvanajst mesecev in se družbenika ne dogovorita drugače, se izvede postopek predčasnega zapiranja NE Krško.
 
Organi družbe
32. člen
Organi družbe so:
· uprava družbe;
· nadzorni svet;
· skupščina družbe.
 
Uprava družbe
33. člen
33.1 Upravo družbe sestavljata 2 (dva) člana, ki ju imenuje skupščina družbe. Predsednika uprave predlaga ELES GEN d. o. o, člana uprave pa Hrvatska elektroprivreda d. d., Zagreb.
33.2 Imenovani osebi morata poleg izpolnjevanja splošnih zakonskih zahtev imeti pet let delovne dobe v stroki, najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnje) tehnične, ekonomske ali pravne smeri, aktivno znanje angleškega jezika, organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje.
33.3 Mandat predsednika uprave in člana uprave traja pet (5) let z možnostjo ponovnega imenovanja.
33.4 Če članu uprave, vključno s predsednikom uprave, iz katerega koli razloga preneha funkcija, ima družbenik, ki je predlagal imenovanje tega člana uprave, pravico, da neposredno imenuje novega člana uprave, ki ima enake pravice in obveznosti kot njegov predhodnik. Družbenik mora takoj po imenovanju zahtevati sklic skupščine, ki mora odločiti o imenovanju. Mandat tako imenovanega člana uprave traja do sprejema sklepa skupščine o imenovanju v skladu s to pogodbo. Če skupščina iz katerega koli razloga ne sprejme sklepa o imenovanju, mandat neposredno imenovanemu članu uprave traja do odločitve arbitraže iz 58. člena te pogodbe.
33.5 Takoj po imenovanju uprave v skladu s to pogodbo bo ta uprava po paritetnem načelu imenovala najmanj štiri (4) in največ šest (6) delavcev s posebnimi pooblastili, ki bodo opravljali naloge izvršilnih direktorjev.
33.6 Uprava družbe sprejme poslovnik o delu uprave, ki natančneje določa način dela uprave družbe.
 
Zastopanje
34. člen
34.1 Družbo samostojno zastopata predsednik in član uprave z omejitvami, določenimi s to pogodbo.
34.2 Skupščina lahko upravi družbe in drugim osebam, pooblaščenim za zastopanje družbe, predpiše posebne interne omejitve pravice zastopanja, ki niso vpisane v sodni register. Uprava družbe oziroma druge za zastopanje pooblaščene osebe morajo upoštevati tako predpisane omejitve.
 
Vodenje poslov
35. člen
35.1 Uprava družbe vodi poslovanje družbe.
35.2 Sklepi uprave družbe v okviru vodenja poslovanja družbe se sprejemajo s soglasjem obeh članov uprave, razen v primeru, določenem z naslednjim odstavkom tega člena. Če pri katerem sklepu uprave ni doseženo soglasje, se ta sklep da v obravnavo in odločitev nadzornemu svetu družbe v skladu s to pogodbo in poslovnikom o delu uprave.
35.3 Da bi preprečili možne blokade pri odločanju, kadar se znotraj paritetno sestavljene uprave ne doseže večina, se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero glasuje predsednik uprave (odločujoči glas). Odločujoči glas predsednika uprave se uporabi izjemoma, in sicer v primerih, ko bi nesoglasje v upravi lahko:
1. ogrozilo varnost obratovanja,
2. bistveno ogrozilo doseganje ciljev, določenih s sprejetim gospodarskim načrtom,
3. povzročilo družbi večjo škodo.
35.3.1 Kadar je predsednik uprave uporabil odločujoči glas, mora od predsednika nadzornega sveta takoj zahtevati sklic seje nadzornega sveta, na kateri bo obravnavana upravičenost uporabe odločujočega glasu in bodo sprejeti ustrezni ukrepi.
35.3.2 Pri uporabi odločujočega glasu člani uprave, ki so glasovali proti odločitvi, niso odgovorni za škodo, ki bi izvirala iz takšne odločitve predsednika uprave.
35.4 V okviru vodenja poslov družbe mora uprava družbe v skladu z zakonom in to pogodbo posebej:
1. določati poslovno politiko družbe,
2. samostojno sklepati pravne posle in voditi operativno poslovanje,
3. sklepati pogodbe z zaposlenimi,
4. voditi poslovne knjige in sestavljati ter objavljati finančna poročila,
5. nadzornemu svetu vsako četrtletje predložiti poslovno poročilo,
6. določati notranjo organizacijo družbe in sprejemati druge akte,
7. izvajati sklepe, ki jih sprejme skupščina oziroma nadzorni svet,
8. pripravljati sklepe za odločanje na nadzornem svetu zaradi pridobitve soglasij,
9. obveščati druge organe družbe in v okviru tega sprejemati ustrezne sklepe,
10. sprejemati splošne akte, če to s to pogodbo ali z zakonom ni izrecno postavljeno v delovno področje drugega organa družbe,
11. sklepati in podpisovati kolektivne pogodbe s sindikati,
12. skrbeti za razvoj varnostne kulture v podjetju in za uveljavljanje visokih delovnih standardov,
13. sprejemati ukrepe za jedrsko varnost in njihovo izvajanje in upoštevati vse elemente, ki so potrebni za varno in stabilno obratovanje jedrske elektrarne,
14. zagotavljati potrebne ukrepe za zaščito zaposlenih in prebivalstva pred viri ionizirajočega sevanja v primeru jedrske nesreče,
15. urejati obveznosti v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo razgradnjo jedrske elektrarne,
16. izpolnjevati obveznosti, ki jih določajo ustrezne določbe Meddržavne pogodbe,
17. opravljati druge zadeve, določene z zakonom in s to pogodbo.
35.5 Pravice in obveznosti predsednika in člana uprave se določijo s pogodbo, ki jo z upravo v imenu družbe sklene predsednik nadzornega sveta.
 
Nadzorni svet
36. člen
36.1 Nadzorni svet družbe šteje 6 (šest) članov.
36.2 Člani nadzornega sveta so načeloma izbrani iz vrst strokovnjakov s področij, ki so bistvena za poslovanje družbe.
36.3 Pri delu in odločanju nadzornega sveta imajo pravico sodelovati tudi predstavniki zaposlenih NEK d. o. o. (širša sestava), vendar samo, kadar se razpravlja in odloča neposredno o delovnopravnih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlene v NEK d. o. o. V teh primerih je nadzorni svet sestavljen tripartitno iz devetih (9) članov, iz enakega števila predstavnikov slovenskega družbenika, hrvaškega družbenika in zaposlenih v NEK d. o. o. ne glede na načelo paritete.
37. člen
37.1 Člane nadzornega sveta imenuje skupščina družbe na predlog družbenikov, in to tako, da posamezni družbenik predlaga tri (3) člane nadzornega sveta. Predstavniki zaposlenih se imenujejo v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev v upravljanju.
37.2 Skupaj s predlogom se predloži tudi pisna izjava, s katero oseba, ki je predlagana za člana nadzornega sveta in bo to postala prvič, izjavlja, da je pripravljena opravljati dolžnost člana nadzornega sveta družbe ter da za prevzem funkcije ni zakonskih ovir.
37.3 Izbrane osebe morajo poleg izpolnjevanja splošnih zakonskih pogojev imeti pet let delovnih izkušenj v stroki in najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnje). Ta določba se ne nanaša na predstavnike zaposlenih, ki sodelujejo pri delu nadzornega sveta.
38. člen
Mandat članov nadzornega sveta traja štiri (4) leta, pri čemer so lahko ponovno izvoljeni v ta svet.
39. člen
39.1 Nadzorni svet, izvoljen na skupščini, se mora konstituirati najpozneje v 8 (osmih) dneh po imenovanju. Na ustanovni seji nadzornega sveta, imenovanega na skupščini družbe, člani nadzornega sveta izvolijo predsednika sveta in njegovega namestnika.
39.2 Predsednik nadzornega sveta se imenuje iz vrst članov, ki jih je predlagal družbenik Hrvatska elektroprivreda d. d., Zagreb, namestnik pa iz vrst članov, ki jih je predlagal družbenik ELES GEN d. o. o., Ljubljana.
40. člen
Nadzorni svet opravlja predvsem te naloge:
1. nadzoruje vodenje poslov družbe,
2. po potrebi sklicuje skupščino družbe,
3. predloži skupščini pisno poročilo o opravljenem nadzoru,
4. daje soglasje k letnemu gospodarskemu načrtu in dolgoročnemu načrtu investicij,
5. daje predhodno soglasje k odločitvam uprave družbe o naložbah v družbo in o prevzemanju obvez za družbo, ki presegajo denarne protivrednosti 2,000.000,00 USD (dva milijona ameriških dolarjev), razen pri nakupu in odtujitvi nepremičnin, o čemer odloča skupščina družbe,
6. daje mnenje o letnem poročilu,
7. zastopa družbo proti članom uprave,
8. daje soglasje k odločitvam uprave, če je to predpisano s posebnim zakonom ali to pogodbo,
9. deluje kot drugostopenjski organ glede vseh vprašanj, pri katerih je treba zagotoviti dvostopenjski postopek in v katerem v vlogi prvostopenjskega organa nastopa uprava,
10. sprejema poslovnik o svojem delu,
11. imenuje in razrešuje člane svojih komisij, da se pripravijo in sprejmejo sklepi ter nadzoruje njihovo izvajanje,
12. odloča v primeru, ko uprava družbe ne more sprejeti odločitve, ker ni dosegla soglasja,
13. na predlog uprave imenuje in razrešuje neodvisno komisijo za varnostne analize (v nadaljnjem besedilu: ISEG),
14. obravnava poročila ISEG,
15. uresničuje obveznosti, določene z ustreznimi določbami Meddržavne pogodbe,
16. opravlja druge naloge, izrecno določene z Meddržavno pogodbo, zakonom in to pogodbo.
41. člen
41.1 Vsak član nadzornega sveta ima en (1) glas.
41.2 Odločitve nadzornega sveta so pravno veljavne, če je na seji zastopana večina glasov članov. Odločitev je pravno veljavna, če je sprejeta z večino glasov vseh članov nadzornega sveta. Te določbe se uporabljajo tudi, ko nadzorni svet deluje v primeru iz tretjega odstavka 36. člena te pogodbe.
41.3 Nadzorni svet lahko odloča tudi brez seje s posvetovanjem članov, če nihče od članov nadzornega sveta ne zahteva seje. Take odločitve morajo biti obvezno verificirane na prvi naslednji seji nadzornega sveta.
42. člen
Nadzorni svet sprejme svoj poslovnik o delu, ki podrobno določa delo sveta. Nadzorni svet mora sprejeti poslovnik o delu na prvi seji po ustanovni seji.
43. člen
Članom nadzornega sveta pripada nadomestilo za delo v nadzornem svetu, kot ga določi skupščina družbe.
 
Skupščina družbenikov
44. člen
44.1 Skupščina družbenikov se sestaja najmanj enkrat letno (redna glavna skupščina).
44.2 Sklepi družbenikov se sprejemajo na seji skupščine s soglasjem obeh družbenikov, če ta pogodba za posamezen primer ne določa drugače. Seja skupščine ni potrebna, če družbenika pisno uskladita sklepe, ki jih je treba sprejeti.
45. člen
45.1. Redne seje skupščine morajo biti vsako leto v enem mesecu od priprave letnega poročila za preteklo poslovno leto. Drugače se seja skupščine skliče po potrebi, zlasti če je treba sprejeti ustrezne sklepe, pomembne za družbo, oziroma če to zahtevajo interesi družbe.
45.2 Sejo skupščine skliče uprava s priporočenim pismom, naslovljenim na družbenika z navedbo kraja, časa in dnevnega reda. Vabilo morata družbenika prejeti najmanj sedem dni pred sejo skupščine, vabilu pa morata biti priložen dnevni red, o katerem se bo razpravljalo, in po potrebi tudi ustrezna dokumentacija, ki se nanaša na točke dnevnega reda.
45.3 Vabilo na sejo skupščine skladno s prejšnjim odstavkom vsebuje tudi dodaten datum, kraj in čas seje skupščine, če seje skupščine ne bo zaradi odsotnosti enega družbenika. Na naslednji seji skupščina lahko veljavno odloča ne glede na to, ali sta navzoča oba družbenika ali samo eden. Naslednja seja je lahko najprej pet (5) dni po prvotno sklicani seji.
46. člen
46.1 Družbenika lahko kadar koli zahtevata od uprave, da skliče sejo skupščine. Če uprava v štirinajstih (14) dneh od prejema takšne zahteve tega ne stori, lahko družbenik neposredno skliče sejo skupščine, tako kot je določeno v prejšnjem členu te pogodbe.
46.2 Vabilo se pošlje najpozneje štirinajst (14) dni pred sejo skupščine, pri čemer se dan oddaje vabila na pošti in dan, predviden za sejo skupščine, ne štejeta. Kot naslov za pošiljanje vabil velja zadnji znani naslov sedeža družbenika.
46.3 Seja skupščine po možnosti poteka na sedežu družbe. Ob soglasju družbenikov se lahko odstopi od spoštovanja pravil za sklic in potek seje skupščine in se sklep sprejme brez seje. Za to je potrebno pisno soglasje obeh družbenikov.
47. člen
47.1 Seje skupščine se udeležijo člani skupščine po svojih zakonitih zastopnikih oziroma prokuristih, ki so vpisani v sodni register, ali po svojih pooblaščencih. Pooblastilo mora biti v pisni obliki, pooblaščenec pa se mora pred sejo skupščine izkazati z izvirnikom.
47.2 Seje skupščine se lahko poleg članov udeležijo tudi njihovi svetovalci.
48. člen
Vsak družbenik ima v skupščini en glas.
49. člen
49.1 Skupščina odloča o vseh vprašanjih glede poslovanja in vodenja družbe, predvsem pa:
1. odloča o spremembi družbene pogodbe,
2. odloča o prenehanju družbe in predčasnem prenehanju dela elektrarne,
3. odloča o statusnih spremembah v družbi ter o spremembah oblike družbe,
4. sprejema splošne akte družbe, sprejetje katerih spada po prisilnih predpisih ter določbah te pogodbe v pristojnost skupščine družbe,
5. imenuje in razrešuje člane uprave in člane nadzornega sveta,
6. imenuje in razrešuje prokuriste,
7. odloča o letni bilanci stanja in uspeha, delitvi dobička in načinu pokrivanja izgub družbe,
8. odloča o spremembi dejavnosti podjetja ali sedeža družbe,
9. odloča o odobritvi posameznemu družbeniku glede obremenitve (zastava) njegovega poslovnega deleža v družbi,
10. izdaja soglasja upravi družbe in prokuristom za odtujitev in obremenitev nepremičnin družbe,
11. v okviru svojega delovnega področja uresničuje obveznosti, določene z Meddržavno pogodbo, in
12. opravlja vse tisto, kar ne spada v delovno področje kakšnega drugega organa družbe.
49.2 Skupščina družbe bo imenovala predlagane člane uprave in nadzornega sveta, če bodo ti predlagani v skladu s to pogodbo.
49.3 Sklep o prenehanju družbe lahko skupščina sprejme samo ob pogoju, določenem v petem odstavku 2. člena Meddržavne pogodbe.
49.4 O poteku skupščine družbenikov je treba sestaviti zapisnik, ki ga podpišejo član uprave, ki je sodeloval na skupščini, in družbenika.
 
Zaposlovanje delavcev
50. člen
50.1 Uprava mora pri zaposlovanju upoštevati načelo paritete med družbenikoma pri izboru delavcev s posebnimi pooblastili, ki jih določa družbena pogodba.
50.2 Uprava mora določiti tista strokovna delovna mesta, za katera bo glede na varnost in optimalno obratovanje jedrske elektrarne upoštevana primerna zastopanost strokovnjakov iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Potrebe po novem zaposlovanju teh kadrov bodo objavljene v dnevnih glasilih v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški.
50.3 Pri šolanju, štipendiranju in strokovnem usposabljanju se bo uprava ravnala po načelih enakih pravic ne glede na državljanstvo kandidatov.
50.4 Določbe tega člena veljajo tudi za že zaposlene delavce.
 
Poslovne knjige in letno poročilo
51. člen
51.1 Družba vodi poslovne knjige in pripravlja letna poročila v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije, če Meddržavna pogodba ne določa drugače, pri čemer je za pravilnost, natančnost, resničnost in ažurnost odgovorna uprava družbe.
51.2 Uprava družbe predlaga skupščini v potrditev letno poročilo, in sicer najpozneje v rokih, ki so v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije določeni za predložitev letnega poročila pooblaščenim organom oziroma organizacijam izven družbe.
 
Delitev dobička in pokrivanje izgube
52. člen
52.1 Družba posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov in načeloma ne ustvarja ne dobička ne izgube.
52.2 Morebitni dobiček družbe, ki je nastal kot posledica odstopanja dejanskih prihodkov in odhodkov od načrtovanih ali kot posledica poznejših davčnih ali računovodskih sprememb, se razporedi v rezerve.
52.3 Morebitna izguba, ki je nastala kot posledica odstopanja dejanskih prihodkov in odhodkov od načrtovanih ali kot posledica poznejših davčnih ali računovodskih sprememb, se pokrije v breme rezerv družbe.
 
Akti družbe
53. člen
53.1 Družba oziroma njeni organi sprejmejo ustrezne akte družbe v okviru svojega delovnega področja, če je to predpisano s predpisi Republike Slovenije ali potrebno za delovanje družbe.
53.2 Akti družbe so akti, ki jih mora družba sprejeti v skladu z ustreznimi predpisi Republike Slovenije in poslovniki ter pravilniki, s katerimi se ureja notranja organizacija, pomembna za delo in poslovanje družbe, knjigovodsko in finančno poslovanje, delovna razmerja, disciplinska in materialna odgovornost zaposlenih, poslovna skrivnost, pravice in obveznosti družbenikov in druga pomembna vprašanja, o katerih odloča skupščina ali drug pristojni organ družbe.
53.3 Do sprejema ustreznih aktov se uporabljajo vsi akti, ki v jedrski elektrarni veljajo na dan sklenitve te pogodbe, če niso v nasprotju s to pogodbo in Meddržavno pogodbo.
 
Poslovna skrivnost
54. člen
54.1 Poslovna skrivnost zajema vse podatke, ki jih zakon in drugi predpisi ter splošni akt o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga sprejme skupščina družbe, določajo kot poslovno skrivnost, pomenijo pa proizvodno skrivnost, rezultate raziskovalnega ali konstrukcijskega dela in druge podatke, ki bi zaradi sporočanja teh nepooblaščenim osebam lahko povzročila škodljive posledice za gospodarske interese družbe.
54.2 Skupščina družbe bo takoj po vpisu družbe v sodni register sprejela splošni akt iz prejšnjega odstavka tega člena. Z vsebino splošnega akta morajo biti takoj seznanjeni člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
54.3 Ne glede na vsebino splošnega akta obsega poslovna skrivnost tudi podatke, za katere je očitno, da bi povzročili večjo škodo družbi, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbenika, člani organov družbe, zaposleni in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za takšen pomen omenjenih podatkov.
54.4 Za poslovno skrivnost se ne morejo razglasiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršenju zakona ali dobrih poslovnih običajih.
55. člen
55.1 Skupščina družbe s splošnim aktom iz prejšnjega člena določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
55.2 Podatke, ki so poslovna skrivnost, morajo varovati tudi osebe izven družbe, če so vedele, da so določeni podatki poslovna skrivnost.
55.3 Prepovedano je kakršno koli ravnanje, s katerim bi osebe izven družbe skušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.
 
Stroški
56. člen
Vse stroške, ki nastanejo s sklenitvijo te pogodbe oziroma v zvezi z njo v postopku preoblikovanja in konstituiranja družbe, prevzame družba.
 
Reševanje sporov
57. člen
57.1 Vsi spori, ki nastanejo iz te pogodbe oziroma v zvezi z njo zaradi kršitve njenih določb ter zaradi prenehanja ali razveljavitve pogodbe, se bodo dokončno reševali v skladu s pravili o arbitraži in konciliaciji (Dunajska pravila) v Mednarodnem arbitražnem centru Zvezne gospodarske zbornice na Dunaju, s pomočjo 3 (treh) arbitrov, imenovanih v skladu z omenjenim pravilnikom.
57.2 Jezik arbitraže je angleščina.
57.3 Imenovana arbitraža je pooblaščena odločati po pravičnosti oziroma ex aequo et bono.
57.4 Sklep arbitražnega sodišča v posameznem sporu je za družbenika pravnomočen in izvršilen.
57.5 Ta arbitraža ni pristojna za reševanje sporov, ki so posledica nezmožnosti sprejema odločitev in sklepov na organih upravljanja družbe.
58. člen
58.1 Če skupščina oziroma nadzorni svet družbe ne moreta sprejeti sklepov, ker ne dosežeta zahtevanega soglasja, lahko na zahtevo enega od družbenikov končni sklep o predmetu obravnave v posebnem postopku sprejme za vsak posamezen primer ad hoc Poslovnotehnična arbitraža, ki jo bosta v skladu s to pogodbo imenovala družbenika.
58.2 Arbitražni senat ima 3 (tri) člane (arbitre). Vsak družbenik mora v 8 dneh po prejetju zahtevka za začetek postopka pred arbitražo imenovati v arbitražni senat 1 (enega) arbitra ter o tem pisno obvestiti samega arbitra in drugega družbenika. Arbitri arbitražnega senata se imenujejo z liste arbitrov – dvanajst (12) neodvisnih strokovnjakov, ki jo bo imenovala skupščina družbe na prvi seji na predlog družbenikov. Vsak družbenik bo predlagal skupščini v imenovanje šest (6) arbitrov.
58.3 Imenovana arbitra morata v 5 dneh po preteku roka iz drugega odstavka 58. člena te pogodbe imenovati predsednika arbitražnega senata. Predsednik arbitražnega senata ni nujno arbiter z liste. Če arbitra v roku ne imenujeta predsednika arbitražnega senata, družbenika ponovno imenujeta nove arbitre v 8 dneh po poteku roka za imenovanje predsednika arbitražnega senata. Če tudi novoimenovana arbitra ne izbereta predsednika arbitražnega senata, bo predsednika na zahtevo katerega koli družbenika imenoval predsednik Mednarodnega arbitražnega centra Zvezne gospodarske zbornice na Dunaju.
58.4 Arbitri, ki sta jih družbenika enkrat že imenovala za določen primer, so lahko imenovani tudi za druge primere, in sicer brez omejitve.
58.5 Sedež omenjenega ad hoc arbitražnega senata je na sedežu družbe. Vsa administrativna dela za arbitražo zagotavlja družba.
58.6 Za vse preostalo se bodo v postopku pred arbitražnim senatom na ustrezen način uporabljala Pravila stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije.
58.7 Arbitražni senat je pooblaščen odločati po pravičnosti oziroma ex aequo et bono.
58.8 Sklep arbitražnega senata o posameznem sporu je za družbenika in družbo pravnomočen in izvršilen.
58.9 Jezika arbitraže sta slovenščina in hrvaščina. Odpravek sklepa arbitraže bo napisan v slovenščini in preveden v hrvaščino.
 
Uresničevanje pravic in obveznosti ter razlaga pogodbe
59. člen
59.1 Družbenika se posebej zavezujeta, da bosta vse svoje pravice in obveznosti iz te pogodbe uresničevala na način, ki bo zagotavljal največjo možno stopnjo varnosti jedrske elektrarne.
59.2 Pri razlagi te pogodbe in pri reševanju sporov se spoštujeta enakopravnost družbenikov, razen če s to pogodbo ni drugače določeno, in doseganje stabilnosti ter varnosti obratovanja jedrske elektrarne.
 
Spremembe in dopolnitve družbene pogodbe
60. člen
O spremembah in dopolnitvah te pogodbe soglasno odločata družbenika na skupščini družbe, izvajajo pa se v skladu s predpisano obliko, kot jo določa ZGD.
 
Salvatorna klavzula
61. člen
Če so določene določbe te pogodbe nične ali neveljavne, se to ne bo nanašalo na veljavnost drugih določb družbene pogodbe. V tem primeru se morata družbenika izogniti ničnosti oziroma neveljavnosti, in to na veljaven način, ki je najbližji njunemu gospodarskemu namenu.
 
Uradni jezik v družbi
62. člen
62.1 Način in jeziki sporazumevanja med organi družbe bodo določeni z ustreznimi poslovniki teh organov.
62.2 Vsa poslovna korespondenca, ki je uradno naslovljena na hrvaškega družbenika, mu mora biti poslana v slovenskem in hrvaškem jeziku.
 
Izvodi pogodbe
63. člen
Ta družbena pogodba je sestavljena v šestih (6) izvodih v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki sta enakopravna jezika te pogodbe, od katerih pogodbenici obdržita vsaka po dva (2) izvoda v slovenskem in hrvaškem jeziku, drugi štirje (4) izvodi pa se porabijo za registracijo družbe, overitev podpisov pogodbenic in druge uradne namene.
 
Začetek veljavnosti
64. člen
64.1 Ta pogodba začne veljati s 1. januarjem 2002, če do tega dne začne veljati Meddržavna pogodba.
64.2 Uprava in drugi organi NEK d. o. o. opravljajo svojo funkcijo do imenovanja novih organov. Uprava NEK d. o. o. mora v 3 dneh od uveljavitve te pogodbe sklicati skupščino družbe v skladu z določbami te pogodbe.
64.3. Po končani skupščini družbe iz prejšnjega odstavka tega člena bo novoimenovana uprava družbe vložila v sodni register predlog za vpis vseh nastalih sprememb, ki izhajajo iz te pogodbe.
Družbenika
ELES GEN d. o. o.
 
HEP d. d.
PRILOGA 2
POSTOPEK UVELJAVLJANJA PREDKUPNE PRAVICE
I.
Če se v postopku likvidacije družbe družbenika ne dogovorita drugače, pogodbenici soglasno ugotavljata, da bodo nepremičnine družbe ponujene na prodaji z mednarodnim javnim razpisom, tako kot je določeno v točkah te priloge. Pogoje javnega razpisa določa likvidacijski upravitelj s soglasjem obeh družbenikov.
II.
Nepremičnine družbe se prodajo najugodnejšemu ponudniku iz razpisa iz prve točke. Za najugodnejšega ponudnika se šteje domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ki ponudi najvišjo ceno.
III.
Likvidacijski upravitelj mora v tridesetih dneh po izteku roka za zbiranje ponudb iz mednarodnega javnega razpisa pisno in s priporočeno poštno pošiljko dostaviti družbenikoma in Vladi Republike Slovenije podrobne podatke o najugodnejši ponudbi, ki je prispela na razpis. Takšno obvestilo mora vsebovati določene podatke o nepremičninah, ki se prodajajo, pogoje, pod katerimi se nameravajo prodati, kdaj se bodo prodale in druge ustrezne podatke.
IV.
Republika Slovenija ima predkupno pravico pod pogojem, da ponudi najmanj enako ceno in roke plačila kot najugodnejši ponudnik.
Če Republika Slovenija v šestdesetih dneh po prejemu obvestila iz tretje točke te priloge ne dostavi likvidacijskemu upravitelju in družbenikoma pisne izjave, poslane s priporočeno poštno pošiljko, da je pripravljena uveljaviti svojo predkupno pravico in kupiti nepremičnine pod enakimi ali ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil najugodnejši ponudnik, se šteje, da ni sprejela ponudbe.
Če Republika Slovenija sprejme ponudbo za nakup nepremičnin, mora nemudoma, vendar najkasneje v tridesetih dneh od dne, ko je poslala obvestilo o uveljavitvi predkupne pravice, skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin. Če Republika Slovenija pri uveljavitvi predkupne pravice ne ravna skladno z določbami te točke, ji preneha predkupna pravica.
V.
Prenos nepremičnin družbe, ki je v likvidacijskem postopku in je v nasprotju z določbami predhodnih točk, je ničen.
PRILOGA 3
NAČELA O UREDITVI FINANČNIH RAZMERIJ
(1) ELES GEN d. o. o. prevzema vse obveznosti NEK d. o. o. do banke, ki so nastale kot posledica prenosa odplačil investicijskih kreditov slovenskih ustanoviteljev na NEK d. o. o. po stanju na dan 31. 12. 2001. Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi NEK d. o. o. bodo ostale le obveznosti iz kreditov, najetih za izvedbo projekta modernizacije NE Krško. Stroške teh kreditov bo v ceni električne energije do 30. 6. 2002 kril slovenski družbenik, od takrat dalje pa oba družbenika.
(2) Z uveljavitvijo te pogodbe:
– HEP d. d. odstopa od vseh terjatev do NEK d. o. o. in ELES d. o. o. za škodo oziroma za nadomestilo za nedobavljeno električno energijo oziroma nadomestilo za uporabo kapitala ter se v celoti odpoveduje tožbenim zahtevkom iz teh naslovov;
– NEK d. o. o. odstopa od vseh terjatev do HEP d. d. zaradi dobavljene električne energije in moči ter se v celoti odpoveduje tožbenim zahtevkom iz tega naslova;
– NEK d. o. o. se v enakem znesku kot v prejšnji alinei odpoveduje terjatvam do ELES d. o. o.;
– NEK d. o. o. odstopa od terjatev do HEP d. d. zaradi zaračunanega prispevka za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter se v celoti odpoveduje tožbenim zahtevkom iz tega naslova;
– NEK d. o. o. odstopa od vseh terjatev iz naslova združenih sredstev amortizacije do obeh ustanoviteljev in od terjatev zaradi pokrivanja izgub iz preteklih let.
(3) Na podlagi navedenih določb bo NEK d. o. o. svojo bilanco stanja na dan 31. 12. 2001 preuredila tako:
– da v njej ne bo izkazovala terjatev do ELES d. o. o. in HEP d. d. in tudi ne obveznosti do Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško;
– da v njej ne bo izkazovala obveznosti do banke, nastalih s prenosom odplačil investicijskih kreditov slovenskih ustanoviteljev na NEK d. o. o. iz prvega odstavka te priloge;
– da bo na podlagi konverzije dolgoročnih vlog HEP d. d. in izvzetja kreditov povečan kapital NEK d. o. o., ki bo po pokritju morebitnih nepokritih izgub razdeljen med družbenika na dva enaka dela, tako da osnovni kapital NEK d. o. o. doseže znesek iz drugega člena te pogodbe, morebitni preostanek pa se razporedi v rezerve;
– da bo opravila druge potrebne knjigovodske popravke in spremembe, ki izhajajo iz te priloge.
(4) Morebitni dobiček NEK d. o. o., ki bi nastal zaradi knjigovodskih sprememb in popravkov iz tretjega odstavka te priloge, ne bo obdavčen.
(5) ELES GEN d. o. o. prevzema vse finančne učinke za vso prevzeto moč in energijo od 31. 7. 1998 do dneva ponovnega prevzema električne energije s strani HEP d. d., vendar najdlje do 30. 6. 2002. Pri tem se finančni položaj NEK d. o. o. ne sme poslabšati glede na stanje na dan 30. 7. 1998.
(6) Pogodbenici bosta zagotovili, da bosta družbenika najkasneje do konca leta 2002 ugotovila, ali družba potrebuje dodatne dolgoročne vire za financiranje tekoče proizvodnje in jih po potrebi zagotovila z dokapitalizacijo NEK d. o. o. ali na drug ustrezen način.
PRILOGA 4
POSLOVNIK O DELU MEDDRŽAVNE KOMISIJE
1. člen
Na podlagi prvega odstavka 18. člena pogodbe je ustanovljena meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerjih, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) in opravljanje drugih nalog skladno s pogodbo (v nadaljnjem besedilu: meddržavna komisija).
Meddržavno komisijo sestavljata delegaciji Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Vsaka delegacija ima predsednika in štiri člane. Po potrebi lahko vsaka stran vključi strokovnjake.
Predsednik vsake delegacije ima svojega namestnika, ki se imenuje izmed članov delegacije.
Pogodbenici se o sestavi delegacije in njeni možni spremembi obvestita po diplomatski poti.
2. člen
Meddržavna komisija opravlja te naloge:
a) spremlja izvajanje pogodbe;
b) potrjuje program odlaganja RAO in IJG in druge dejavnosti v tej zvezi;
c) potrjuje program razgradnje NE Krško in druge dejavnosti v tej zvezi;
d) obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja v zvezi s pogodbo.
3. člen
Meddržavna komisija zaseda najmanj enkrat letno, in sicer izmenično na ozemlju ene in druge pogodbenice. Po potrebi lahko predsednika obeh delegacij sporazumno skličeta izredno zasedanje.
Dnevni red z gradivom se pošilja članom 14 dni pred zasedanjem komisije.
Zasedanje na predlog ene ali druge pogodbenice sklicuje in vodi gostitelj zasedanja.
Gostitelj zasedanja predseduje zasedanju in zagotavlja vso potrebno administrativno pomoč za izvedbo zasedanja.
4. člen
Na zasedanjih se odloča s soglasjem obeh delegacij. Če soglasja ni, se v zapisnik vneseta obe stališči, o katerih se obvestita vladi pogodbenic.
O zasedanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednika delegacij na koncu zasedanja.
5. člen
Uradna jezika meddržavne komisije sta slovenski in hrvaški jezik.
6. člen
Vsaka pogodbenica krije stroške svoje delegacije. Gostitelj zasedanja krije stroške zasedanja; preostale stroške, ki nastanejo pri delu meddržavne komisije, krijeta, če ni drugačnega dogovora, vsaka pogodbenica polovico.
Skupna izjava
ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (v nadaljnjem besedilu: MP)
1. Glede na časovno komponento, ki je vgrajena v MP in nujne obsežne priprave za njeno izvajanje, se bosta obe strani zavzeli, da pride čim prej do ratifikacije MP v Državnem zboru Republike Slovenije in Hrvaškem saboru v prvem četrtletju 2002.
2. Za uveljavitev Družbene pogodbe (Priloga št. 1 k MP) in za preureditev bilanc stanja, skladno s 3. točko Priloge št. 3 k MP, se bo privzel prvi primeren datum (prvi dan v mesecu in zadnji dan predhodnega meseca) po uveljavitvi MP, najkasneje v drugem četrtletju leta 2002.
3. Skupna delovna skupina za pripravo podlag, potrebnih za ustanovno skupščino družbe in drugih dejavnosti, ki so pomembne za učinkovit začetek dela družbe, bo skladno s skupnim zapisnikom o zaključku pogajanj z dne 5. julija 2001, začela z delom 7. januarja 2002, pri čemer bo med drugim obravnavala Gospodarski načrt za 2002 kot tudi druge akte, ki so pomembni za poslovanje NE Krško.
Krško, 19. decembra 2001.
Minister za okolje in prostor
Republike Slovenije
Janez Kopač l. r.
 
Minister gospodarstva
Republike Hrvaške
Goranko Fižulić l. r.
U G O V O R
IZMEĐU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE I VLADE REPUBLIKE HRVATSKE O UREĐENJU STATUSNIH I DRUGIH PRAVNIH ODNOSA VEZANIH UZ ULAGANJE, ISKORIŠTAVANJE I RAZGRADNJU NUKLEARNE ELEKTRANE KRŠKO
(i) Polazeći od Europske energetske povelje, a posebno na temelju načela utvrđenih
· Ugovorom o energetskoj povelji,
· Konvencijom o nuklearnoj sigurnosti,
· Zajedničkom konvencijom o sigurnosti zbrinjavanja istrošenog goriva i sigurnosti zbrinjavanja radioaktivnog otpada,
(ii) u želji da kao suverene i međunarodno priznate države i nadalje uređuju sporazumno međusobne odnose u svezi sa statusom, iskorištavanjem i razgradnjom Nuklearne elektrane Krško (u daljnjem tekstu NE Krško), a
(iii) polazeći od Sporazuma, zaključenog 27. listopada 1970. godine između Izvršnog vijeća SR Slovenije i Izvršnog vijeća SR Hrvatske, a ratificiranog u Skupštini SR Slovenije 10. prosinca 1970. godine (“Uradni list” SR Slovenije br. 44/70) te u Saboru SR Hrvatske 28. prosinca 1970. godine (“Narodne novine” SR Hrvatske br. 1/71),
(iv) imajući u vidu Ugovor o udruživanju sredstava radi zajedničke izgradnje i zajedničke eksploatacije NE Krško, zaključen 22. ožujka 1974. godine između Elektroprivrede Zagreb i Savskih elektrarn Ljubljana, kao i pripadajući Aneks od 16. travnja 1982. godine,
(v) imajući u vidu Samoupravni sporazum o uređenju međusobnih prava i obveza osnivača i NE Krško, zaključen 16. travnja 1982. godine između ZEOH Zagreb i EGS Maribor te
(vi) imajući u vidu Sporazum o pripremi izgradnje druge zajedničke slovensko-hrvatske nuklearne elektrane, zaključen 21. travnja 1985. godine između ZEOH Zagreb i EGS Maribor,
(vii) imajući u vidu da su ulagatelji NE Krško bili upisani u sudskom registru pri Temeljnom sodišču Novo Mesto pod brojem 56/84 od 29. veljače 1984. godine kao osnivači,
Vlada Republike Slovenije i Vlada Republike Hrvatske (u daljnjem tekstu: ugovorne stranke) sporazumjele su se o sljedećem:
Članak 1.
(Pravni sljednici)
(1) Ugovorne stranke utvrđuju da je NE Krško izgrađena sredstvima slovenskih i hrvatskih elektroprivrednih organizacija, koje su zastupale i predstavljale na slovenskoj strani Savske elektrarne Ljubljana, a na hrvatskoj strani Elektroprivreda Zagreb. Pravni sljednik slovenskih elektroprivrednih organizacija u svezi s pravima i obvezama proizašlim iz izgradnje i iskorištavanja NE Krško je ELES GEN d.o.o. Ljubljana, a pravni sljednik hrvatskih elektroprivrednih organizacija je Hrvatska elektroprivreda d.d. Zagreb (u daljnjem tekstu: HEP d.d).
(2) Sredstva potrebna za izgradnju nuklearne elektrane uložili su u jednakim dijelovima, na temelju akata navedenih u preambuli ovog Ugovora, ulagatelji odnosno njihovi pravni sljednici, te su time stekli osnovu za stjecanje prava članova društva u NE Krško u skladu s ovim Ugovorom.
(3) Ugovorne stranke su suglasne da pravni sljednici ulagatelja iz obje ugovorne stranke ostvaruju prava i obveze u svezi s upravljanjem i iskorištavanjem zajedničke NE Krško u jednakim dijelovima i jednakom omjeru, osim ako ovim Ugovorom nije drugačije utvrđeno.
Članak 2.
(Društvo NEK d.o.o.)
(1) Ugovorne stranke su suglasne da se postojeće Javno poduzeće Nuklearna elektrana Krško, društvo s ograničenom odgovornošću (JPNEK d.o.o.), preoblikovano Uredbom Vlade Republike Slovenije s danom 30. srpnja 1998. iz Nuklearne elektrane Krško p.o., preoblikuje u Nuklearnu elektranu Krško, društvo s ograničenom odgovornošću (u daljnjem tekstu: društvo ili NEK d.o.o.), u skladu s ovim Ugovorom te odgovarajućim društvenim ugovorom kojeg će na osnovi ovog Ugovora sklopiti ELES GEN d.o.o. Ljubljana i Hrvatska elektroprivreda d.d. Zagreb (u daljnjem tekstu: osnivači društva ili članovi društva).
(2) Društvo posluje po načelu pokrivanja svih troškova pa stoga u načelu svojim poslovanjem ne ostvaruje niti dobit niti gubitak.
(3) Ugovor koji sklapaju osnivači društva (u daljnjem tekstu Društveni ugovor) temeljit će se na odredbama ovog Ugovora kao i na odredbama Zakona o trgovačkim društvima Republike Slovenije. Ugovorne stranke će osigurati da osnivači društva sklope Društveni ugovor u tekstu kako je to sadržano u prilogu 1 ovog Ugovora. Osnivači će sklopiti Društveni ugovor odmah nakon potpisivanja ovog Ugovora time da Društveni ugovor stupi na snagu istovremeno sa stupanjem na snagu ovog Ugovora. Društveni ugovor smatra se osnivačkim aktom društva i za njegovu pravnu valjanost nije potreban javnobilježnički akt prema Zakonu o trgovačkim društvima. Sklopljen Društveni ugovor nije sastavni dio ovog Ugovora.
(4) Temeljni kapital NEK d.o.o. je 84.723,482.000,00 SIT (osamdesetčetirimilijardesedamstodvadesttrimilijunačetiristoosamdesetdvijetisuće slovenskih tolara).
(5) Temeljni kapital NEK d.o.o. podijeljen je na dva jednaka poslovna udjela u vlasništvu ELES GEN d.o.o. Ljubljana i Hrvatske elektroprivrede d.d. Zagreb.
(6) Za odluku o istupanju ili isključenju člana društva iz društva, te za odluku o prijevremenom prestanku društva potrebna je suglasnost ugovornih stranaka.
(7) Ugovorne stranke se obvezuju da neće djelovati na način kojim bi se oduzimala ili ograničavala prava članova društva.
Članak 3.
(Organi društva)
(1) Organi društva su skupština, nadzorni odbor i uprava, koji su sastavljeni paritetno, osim ako ovim Ugovorom nije drugačije određeno.
(2) Predsjednika uprave ima pravo predlagati slovenski član društva, a zamjenika predsjednika hrvatski član društva. Kad se unutar paritetno sastavljene uprave ne postigne suglasnost, odlukom se smatra ona za koju je glasovao predsjednik uprave (u daljnjem tekstu: odlučujući glas). Odlučujući glas predsjednika uprave koristi se iznimno i to u slučajevima kad bi nesuglasnost u upravi mogla ugroziti sigurnost pogona, bitno ugroziti ostvarivanje ciljeva određenih prihvaćenim godišnjim planom ili uzrokovati društvu veću štetu.
(3) U slučaju kad predsjednik uprave koristi odlučujući glas, mora odmah zahtijevati od predsjednika nadzornog odbora sazivanje sjednice nadzornog odbora na kojoj će se razmotriti opravdanost korištenja odlučujućeg glasa i donijeti odgovarajuće odluke.
(4) U slučaju korištenja odlučujućeg glasa, članovi uprave koji su glasovali protiv odluke ne snose odgovornost za štetu koja bi proizišla iz takve odluke predsjednika uprave.
(5) Predsjednika nadzornog odbora ima pravo predlagati hrvatski član društva, a zamjenika predsjednika slovenski član društva.
(6) U radu i odlučivanju nadzornog odbora imaju pravo sudjelovati i predstavnici zaposlenika NEK d.o.o. (širi sastav), ali samo kad se raspravlja i odlučuje neposredno o radno–pravnim pitanjima koja se tiču zaposlenika NEK d.o.o. U tim slučajevima nadzorni odbor je sastavljen tripartitno, od jednakog broja predstavnika slovenskog člana društva, hrvatskog člana društva i predstavnika zaposlenih u NEK d.o.o. koji su imenovani u skladu s propisima koji uređuju sudjelovanje radnika u upravljanju. Pobliže odredbe o sastavu i radu nadzornog odbora u širem sastavu sadržane su u Društvenom ugovoru.
(7) Ugovorne stranke su suglasne da se u NEK d.o.o. neće primjenjivati slovenski propisi o sudjelovanju u upravljanju radnika koji se odnose na radničkog direktora.
(8) Skupština društva imenovat će predložene članove uprave i nadzornog odbora, ako su predloženi u skladu s ovim Ugovorom i Društvenim ugovorom.
(9) Ugovorne stranke suglasne su da se pitanja o kojima organi društva ne mogu donijeti odluku zbog paritetnog sastava, riješe putem poslovno tehničke arbitraže čija će odluka biti konačna i obvezujuća za društvo. Odredbe o sastavu, nadležnosti i djelovanju te arbitraže sadrži Društveni ugovor.
Članak 4.
(Trajanje društva, pravo prvokupa)
(1) NEK d.o.o. osnovano je na određeno vrijeme i to do kraja postupka razgradnje nuklearne elektrane.
(2) Pri mogućoj prodaji nekretnina NEK d.o.o. pravo prvokupa ima Republika Slovenija odnosno od nje ovlaštena pravna osoba u skladu s prilogom 2. ovog Ugovora. To pravo prvokupa ima prednost pred drugim zakonskim pravima prvokupa.
Članak 5.
(Proizvodnja i prijenos)
(1) Ugovorne stranke suglasne su da je NE Krško vrlo značajan elektroenergetski izvor za elektroenergetske sustave obje države te su iznimno zainteresirane za siguran rad ove elektrane.
(2) Ugovorne stranke suglasne su da će društvo raspoloživu snagu i proizvedenu električnu energiju isporučivati članovima društva, svakom polovicu, i to do kraja redovnog životnog vijeka nuklearne elektrane 2023. godine odnosno do kraja produljenog životnog vijeka ako bude odobren (u daljnjem tekstu: životni vijek).
(3) Ugovorne stranke su suglasne da će se isporuka električne energije na pragu elektrane obavljati u skladu s europskim normama i to pod jednakim uvjetima za oba člana.
(4) Operater prijenosne mreže iz Republike Slovenije osigurat će članu društva iz Republike Hrvatske prijenos snage i električne energije iz stavka 2. ovog članka, najkraćim prijenosnim putem. Član društva iz Republike Hrvatske dužan je preuzeti prenesenu električnu energiju. Za prijenos snage i električne energije iz NE Krško operater prijenosne mreže obračunat će članu društva iz Republike Hrvatske troškove prijenosa sukladno postojećoj i međunarodnoj praksi.
(5) Pravne osobe u Republici Sloveniji i Republici Hrvatskoj nadležne za vođenje elektroenergetskih sustava i prijenos električne energije i NEK d.o.o. će prema potrebi posebnim sporazumom urediti međusobne odnose.
(6) Raspoloživa snaga i proizvedena električna energija koja je isporučena sukladno stavku 2. ovog članka i koja se prenosi sukladno stavku 4. ovog članka oslobođena je carine i drugih davanja.
(7) Za električnu energiju proizvedenu u NE Krško koju sukladno stavku 2. ovog članka preuzima član društva iz Republike Hrvatske ne vrijede slovenski propisi o tržištu električne energije.
Članak 6.
(Cijena, troškovi)
(1) Članovi društva isporučenu snagu i električnu energiju plaćat će po cijeni koja pokriva cjelokupne troškove poslovanja uključujući između ostalog i troškove amortizacije, u iznosu potrebnom za realizaciju dugoročne investicijske obnove i ulaganja u tehnička poboljšanja u svezi sa sigurnošću i gospodarskom učinkovitošću nuklearne elektrane. Predračunska cijena snage i električne energije utvrđuje se na osnovi godišnjeg plana sukladno elementima utvrđenim u Društvenom ugovoru. Na kraju poslovne godine obavlja se obračun prema stvarno proizvedenoj električnoj energiji i stvarnim troškovima poslovanja.
(2) U slučaju da nuklearna elektrana nije u pogonu zbog uzroka koji se ne mogu pripisati u odgovornost niti jednoj od ugovornih stranaka odnosno niti jednom od članova društva, a čiji uzrok se nalazio izvan same elektrane i nije se mogao predvidjeti, a njegove posljedice se nisu mogle izbjeći ili otkloniti (viša sila) odnosno zbog uzroka koji se nije mogao predvidjeti, a posljedice se nisu mogle izbjeći ili otkloniti (slučaj), oba člana društva podmirit će svaki polovicu nastalih troškova.
(3) Višom silom ne smatraju se akti državne vlasti ili lokalne samoupravne vlasti, osim akata koji se odnose na nuklearnu sigurnost.
(4) Ako okolnosti iz stavka 2. ovog članka traju dulje od 12 mjeseci, a članovi društva ne dogovore se drugačije, provest će se postupak prijevremenog zatvaranja NE Krško.
(5) Članovi društva će svoje financijske obveze prema NEK d.o.o. redovito ispunjavati i svoju obvezu plaćanja osigurati.
(6) NEK d.o.o. može prekinuti isporuku električne energije članu društva koji trajnije ne plaća svoje obveze odnosno ne ostvari odgovarajuće osiguranje plaćanja svojih obveza.
Članak 7.
(Izvanredni troškovi)
Ugovorne stranke poduzet će odgovarajuće mjere da, polazeći od jednakog udjela članova društva, ti članovi, u načelu, u jednakom omjeru osiguraju i sredstva potrebna za podmirenje izvanrednih troškova, kao i za nova ulaganja u NE Krško,ako se ta sredstva ne osiguravaju kroz cijenu iz stavka 1. članka 6 ovog Ugovora.
Članak 8.
(Zapošljavanje, školovanje)
(1) Ugovorne stranke suglasne su da će u Društvenom ugovoru biti određena obveza NEK d.o.o. da se pri zapošljavanju vodi načelom pariteta za članove uprave i druge djelatnike s posebnim ovlaštenjima koje određuje Društveni ugovor.
(2) Društvo će odrediti ona stručna radna mjesta za koja će se, vodeći se načelom sigurnosti, optimalnog pogona nuklearne elektrane te primjerene zastupljenosti stručnih kadrova iz obje ugovorne stranke, osigurati slobodno zapošljavanje.
(3) Republika Slovenija se obvezuje da će, u skladu sa stavkom 1. i stavkom 2. ovog članka, osobama koje imaju status stranca, na prijedlog društva omogućiti slobodno zapošljavanje.
(4) Kod školovanja, stipendiranja i stručnog osposobljavanja NEK d.o.o. će se voditi načelom jednakih prava bez obzira na državljanstvo.
(5) Odredbe ovog članka primjenjivat će se i na već zaposlene djelatnike u NEK d.o.o.
Članak 9.
(Izvođači radova)
(1) Ugovorne stranke suglasne su da za potrebe redovnog pogona kao i u izvanrednim situacijama NEK d.o.o. osigura sudjelovanje tvrtki i institucija koje zadovoljavaju uvjete kvalificiranih izvođača radova u nuklearnim elektranama. Uz ispunjavanje naprijed navedenih uvjeta i uvjeta konkurentnosti, NEK d.o.o. će osigurati sudjelovanje isporučitelja i izvođača radova podjednako iz obje ugovorne stranke.
(2) Ugovorne stranke su suglasne da će isporučitelje i izvođače iz država ugovornih stranaka za potrebe NEK d.o.o. tretirati u svemu jednako.
Članak 10.
(Razgradnja, radioaktivni otpad i istrošeno nuklearno gorivo)
(1) Razgradnja NE Krško, odlaganje radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva, kako je utvrđeno u Zajedničkoj konvenciji iz preambule ovog Ugovora, zajednička je obveza ugovornih stranaka.
(2) Ugovorne stranke suglasne su da će osigurati učinkovito zajedničko rješenje za razgradnju te za odlaganje radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva, kako s gospodarskog stajališta tako i sa stajališta zaštite okoliša.
(3) Odlaganje radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva iz pogona i razgradnje provodit će se sukladno Programu odlaganja radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva (u daljnjem tekstu: Program odlaganja RAO i ING). Program odlaganja RAO i ING će u skladu s međunarodnim standardima, u suradnji s NEK d.o.o., izraditi stručne organizacije koje će odrediti ugovorne stranke u roku od 60 dana nakon stupanja na snagu ovog Ugovora. Program odlaganja RAO i ING između ostalog uključuje: prijedlog moguće podjele i preuzimanja radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva, kriterije prihvatljivosti za odlaganje te ocjenu potrebnih financijskih sredstava i rokova izvedbe. Program odlaganja RAO i ING bit će izrađen u roku 12 mjeseci od stupanja na snagu ovog Ugovora, a potvrdit će ga međudržavno povjerenstvo iz članka 18. ovog Ugovora. Program odlaganja RAO i ING revidira se najmanje svakih pet godina.
(4) Razgradnja će se provoditi sukladno Programu razgradnje. Program razgradnje uključuje i zbrinjavanje cjelokupnog radioaktivnog i drugog otpada nastalog tijekom razgradnje do odvoženja s lokacije NE Krško, ocjenu potrebnih financijskih sredstava kao i rokove za njegovu provedbu.
(5) Program razgradnje izradit će stručne organizacije iz stavka 3. ovog članka zajedno s NEK d.o.o. sukladno međunarodnim standardima najkasnije u roku 12 mjeseci od dana stupanja na snagu ovog Ugovora. Program razgradnje potvrđuje međudržavno povjerenstvo iz članka 18. ovog Ugovora, a odobrava upravni organ Republike Slovenije nadležan za nuklearnu sigurnost. Program razgradnje revidira se najmanje svakih pet godina.
(6) Lokacija NE Krško može se koristiti za privremeno skladištenje radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva do kraja životnog vijeka.
(7) Ako ugovorne stranke ne postignu dogovor o zajedničkom rješenju odlaganja radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva do kraja redovnog životnog vijeka, obvezuju se da će najkasnije dvije godine nakon tog roka završiti s preuzimanjem i odvoženjem radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva s lokacije NE Krško i to svaka po polovicu. Daljnje preuzimanje i odvoženje odvijat će se sukladno Programu odlaganja RAO i ING i Programu razgradnje, a najmanje svakih pet godina ako odobrenim programima nije drugačije određeno.
(8) Ako do prijevremenog zatvaranja NE Krško dođe temeljem akata vlasti Republike Slovenije koje nisu posljedica više sile ili slučaja u smislu članka 6. ovog Ugovora, Republika Hrvatska će sudjelovati u razgradnji i odlaganju radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva razmjerno električnoj energiji koju je preuzeo član društva iz Republike Hrvatske u odnosu na električnu energiju koju bi NE Krško proizvela u normalnim okolnostima od početka rada do kraja životnog vijeka.
Članak 11.
(Financiranje razgradnje i odlaganja)
(1) Ugovorne stranke obvezuju se u jednakim djelovima osigurati financiranje troškova izrade Programa razgradnje, troškova njegove provedbe te troškova izrade Programa odlaganja RAO i ING.
(2) Ako ugovorne stranke postignu dogovor o zajedničkom rješavanju odlaganja radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva i te troškove će financirati u jednakim djelovima. Ako se takav dogovor ne postigne ugovorne stranke snosit će samostalno troškove svih onih aktivnosti provedbe Programa odlaganja RAO i ING koje nisu od zajedničkog značaja.
(3) Ugovorne stranke će u roku 12 mjeseci od stupanja na snagu ovog Ugovora donijeti odgovarajuće propise za osiguranje sredstava za financiranje troškova iz 1. i 2. stavka ovog članka i to tako da će svaka ugovorna stranka osigurati redovito uplaćivanje sredstava u svoj posebni fond u iznosu predviđenom u odobrenim programima iz članka 10. ovog Ugovora. Ugovorne stranke odnosno njihovi posebni fondovi će svaki po polovicu financirati sve aktivnosti u svezi s razgradnjom i odlaganjem cjelokupnog radioaktivnog otpada i istrošenog nuklearnog goriva nastalog tijekom pogona i razgradnje NE Krško, koje odobri međudržavno povjerenstvo iz članka 18. ovog Ugovora.
(4) Ako nastupe okolnosti iz stavka 8. članka 10. ovog Ugovora odgovarajuće se mijenja financiranje troškova iz stavaka 1, 2. i 3. ovog članka koje bi ugovorne stranke inače snosile svaka po polovicu.
(5) Svaka ugovorna stranka solidarno jamči za obveze svojeg posebnog fonda.
(6) Ugovorne stranke će se redovito međusobno izvješćivati o iznosu prikupljenih sredstava u svojim posebnim fondovima.
(7) Nositelj razgradnje NE Krško prema Programu razgradnje je NEK d.o.o.
Članak 12.
(Zaštita ulaganja)
(1) Ugovorne stranke suglasne su:
1. da se ostvarivanje prava članova društva koja proizlaze iz ovog Ugovora ne smije ni privremeno ni trajno ograničiti;
2. da će na svom teritoriju osigurati pravedno i nepristrano postupanje prema članu društva iz druge ugovorne stranke odnosno da će ga tretirati na isti način kao i svog člana društva, uz potpunu zaštitu i sigurnost ulaganja u vremenu trajanja zajedničkog ulaganja.
(2) Ugovorne stranke se obvezuju da neće opterećivati proizvodnju i preuzimanje električne energije iz NEK d.o.o. bilokakvim javnim davanjima, propisanim od strane države ili lokalne zajednice, a koja nisu postojala u vrijeme potpisivanja ovog Ugovora te se odnose na NE Krško kao nuklearni objekt odnosno postojeća javna davanja neće realno povećavati. Kod ostalih javnih davanja Republika Slovenija jamči da će NEK d.o.o. biti jednako tretiran kao druge pravne osobe u Republici Sloveniji.
(3) Ako bi se za proizvodnju električne energije utvrdila obveza dodjeljivanja odgovarajuće koncesije, Republika Slovenija se obvezuje takvu koncesiju bez naknade dodijeliti NEK d.o.o. s trajanjem do kraja životnog vijeka elektrane.
Članak 13.
(Zaštita od izvlaštenja)
(1) Ulaganje člana društva iz Republike Hrvatske ne može se izvlastiti niti se prema ulaganju mogu poduzeti druge mjere koje bi imale učinak jednak izvlaštenju (u daljnjem tekstu: izvlaštenje), osim ako se radi o nekoj mjeri od javnog interesa u svezi s unutarnjim potrebama Republike Slovenije i koja je provedena na nediskriminacijskoj osnovi i uz brzu, odgovarajuću i učinkovitu naknadu.
(2) Naknada za izvlaštenje se utvrđuje prema članku 13. Ugovora o energetskoj povelji uz primjenu članka 16. Međunarodnih računovodstvenih standarda.
(3) Odredbe prethodnih stavaka vrijede jednako i za prihod od ulaganja te u slučaju djelomične ili potpune likvidacije.
Članak 14.
(Repatrijacija ulaganja i prihoda)
Republika Slovenija jamči članu društva iz Republike Hrvatske, nakon podmirenja poreznih obveza, neograničen prijenos njegovog ulaganja i prihoda te zarada državljana Republike Hrvatske koji rade u NE Krško d.o.o. Prijenosi će biti obavljeni bez odlaganja u konvertibilnoj valuti. Prijenosi će se obavljati prema tečaju koji se primjenjuje na dan prijenosa u skladu s važečim deviznim propisima i uz isti tretman koji vrijedi za repatrijaciju ulaganja i prihoda koju obavljaju ulagatelji trećih država.
Članak 15.
(Subrogacija)
(1) Ako ugovorna stranka ili od nje određena pravna osoba obavi plaćanje temeljem odštetnog zahtjeva, garancije ili ugovora o osiguranju u svezi s ulaganjem, druga ugovorna stranka priznat će prvoj ugovornoj stranci ili od nje određenoj pravnoj osobi prijenos svakog prava ili zahtjeva oštećenog člana društva. Prva ugovorna stranka ili od nje određena pravna osoba ovlaštena je ostvariti takva prava i provesti takve zahtjeve temeljem subrogacije, u istom opsegu kao i sam član društva.
(2) Prva ugovorna stranka ili od nje određena pravna osoba ima uvijek pravo na jednaki tretman u odnosu na prava ili zahtjeve ostvarene temeljem prijenosa.
Članak 16.
(Utjecaj na okoliš)
Ugovorne stranke se obvezuju da će se međusobno redovito informirati o utjecaju NE Krško na okoliš.
Članak 17.
(Financijska pitanja iz prošlosti)
(1) Međusobni financijski odnosi nastali do potpisa ovog Ugovora između NEK d.o.o., ELES d.o.o., ELES GEN d.o.o. i HEP d.d. uredit će se u skladu s načelima utvrđenim u prilogu 3. ovog Ugovora.
(2) Ugovorne stranke suglasne su da danom stupanja na snagu ovog Ugovora prestaju sve obveze NEK d.o.o. prema Fondu za financiranje razgradnje NE Krško i odlaganja radioaktivnog otpada iz NE Krško nastale primjenom Zakona o fondu za financiranje razgradnje NE Krško i odlaganja radioaktivnog otpada iz NE Krško (“Uradni list” RS br. 75/94).
Članak 18.
(Međudržavno povjerenstvo)
(1) Ugovorne stranke će osnovati međudržavno povjerenstvo koje će pratiti provedbu ovog Ugovora i obavljati druge poslove u skladu s ovim Ugovorom. Povjerenstvo čine izaslanstva ugovornih stranaka. Svako izaslanstvo ima predsjednika i četiri člana.
(2) Povjerenstvo se sastaje naizmjence na teritoriju jedne i druge ugovorne stranke. Prvi sastanak sazvat će predsjednik slovenskog izaslanstva u roku 90 dana nakon stupanja na snagu ovog Ugovora.
(3) Tekst poslovnika međudržavnog povjerenstva je prilog 4. ovog Ugovora i nije sastavni dio ovog Ugovora.
Članak 19.
(Rješavanje sporova)
(1) Svaki spor između jedne ugovorne stranke sa članovima društva iz druge ugovorne stranke, rješavat će se prvenstveno u dobroj namjeri i sporazumno.
(2) U slučaju da se spor ne može riješiti sporazumno u roku od šest mjeseci od dana pisanog izvješća drugoj ugovornoj stranci, oštećeni član društva može po svojoj prosudbi spor dati na rješavanje:
a) nadležnom sudu ugovorne stranke;
b) ad hoc arbitraži u skladu s pravilima o arbitraži Komisije za međunarodno trgovinsko pravo Ujedinjenih naroda (The Arbitration Rules of Procedure of the United Nations Commission for International Law – UNCITRAL);
c) arbitražnom sudu u skladu s Arbitražnim pravilima Trgovačke komore u Stockholmu (The rules of the Arbitration Institute of the Stockholm Chamber of Commerce);
d) arbitražnom sudu pred Međunarodnim arbitražnim centrom Savezne gospodarske komore u Beču;
e) Međunarodnom centru za rješavanje sporova o ulaganju (The International Centre for Settlement of Investment Disputes – ICSID) prema Konvenciji o rješavanju sporova o ulaganju između država i državljana drugih država i dodatnog ugovora o uređivanju postupaka mirenja, arbitraže i utvrđivanja činjenica.
(3) Odluka će biti konačna i obvezujuća. Svaka ugovorna stranka će osigurati priznanje i provođenje arbitražne odluke u skladu sa svojim zakonodavstvom.
Članak 20.
(Rješavanje sporova)
(1) Sporovi između ugovornih stranaka u svezi s tumačenjem ili primjenom ovog Ugovora, riješit će se prvenstveno pregovorima.
(2) Ako spor prema stavku 1. ovog članka nije moguće riješiti u roku od šest mjeseci, na zahtjev jedne od ugovornih stranaka spor će se prosljediti arbitražnom sudu.
(3) Takav će se arbitražni sud osnovati ad hoc kako slijedi: svaka će ugovorna stranka imenovati jednog arbitra, a ta dva arbitra dogovorit će se o izboru državljana treće države za njihovog predsjednika. Ti će arbitri biti imenovani u roku od dva mjeseca od dana kada je jedna ugovorna stranka obavijestila drugu ugovornu stranku o svojoj namjeri da uputi spor na rješavanje arbitražnom sudu. Predsjednik će biti imenovan u roku od dva mjeseca.
(4) Ako se ne poštuju rokovi navedeni u stavku 3. ovog članka, bilo koja od ugovornih stranaka može, u nedostatku drugog relevantnog dogovora, pozvati predsjednika Međunarodnog arbitražnog suda u Haagu (u daljnjem tekstu: Međunarodni sud) da izvrši neophodna imenovanja. Ako je predsjednik Međunarodnog suda državljanin jedne od ugovornih stranaka ili je na drugi način spriječen u obavljanju spomenute dužnosti, potpredsjednik, ili u slučaju njegove spriječenosti, sljedeći po rangu član Međunarodnog suda, bit će pozvan da pod istim uvjetima izvrši neophodna imenovanja.
(5) Arbitražni će sud ustanoviti vlastita pravila postupka.
(6) Arbitražni će sud donijeti svoju odluku na temelju ovog Ugovora i u skladu s pravilima međunarodnog prava. Arbitražni će sud donijeti odluku većinom glasova. Odluka je konačna i obvezujuća.
(7) Svaka će ugovorna stranka snositi troškove svog člana i svog zastupanja u arbitražnom postupku na sudu. Troškove predsjednika suda i preostale troškove obje će ugovorne stranke snositi u jednakim dijelovima. Arbitražni sud može, međutim, u svojoj odluci odrediti i drukčiju raspodjelu troškova.
Članak 21.
(Registracija Ugovora)
Ovaj Ugovor će se nakon stupanja na snagu registrirati kod Organizacije ujedinjenih naroda u skladu sa člankom 102. Osnivačke povelje Organizacije ujedinjenih naroda. Registraciju će izvršiti Republika Slovenija.
Članak 22.
(Završne odredbe)
(1) Stupanjem ovog Ugovora na snagu prestaju važiti odredbe Sporazuma zaključenog 27. listopada 1970. godine između Izvršnog sveta SR Slovenije i Izvršnog vijeća SR Hrvatske, a ratificiranog u Skupštini SR Slovenije 10. prosinca 1970. godine te u Saboru SR Hrvatske 28. prosinca 1970. godine.
(2) Na sve drugo što nije posebno ugovoreno ovim Ugovorom, primjenjuju se odredbe Sporazuma između Vlade Republike Slovenije i Vlade Republike Hrvatske o poticanju i uzajamnoj zaštiti ulaganja.
(3) Ovaj Ugovor će se ratificirati u Državnom zboru Republike Slovenije odnosno Hrvatskom saboru.
(4) Ovaj Ugovor stupa na snagu danom primitka zadnje pisane obavijesti diplomatskim putem da su ispunjeni svi uvjeti prema zakonodavstvu ugovornih stranaka potrebni za njegovo stupanje na snagu.
Ovaj Ugovor sačinjen je u Krškom dana 19. 12. 2001. godine, u dva izvornika na slovenskom i hrvatskom jeziku pri čemu su oba teksta jednako vjerodostojna.
ZA VLADU REPUBLIKE SLOVENIJE
mag. Janez Kopač v. r.
 
ZA VLADU REPUBLIKE HRVATSKE
Goranko Fižulić v.r.
PRILOG 1
NEK d.o.o.
DRUŠTVENI UGOVOR 5. srpnja 2001. godine
Temeljem Ugovora između Vlade Republike Slovenije i Vlade Republike Hrvatske o uređenju statusnih i drugih pravnih odnosa vezanih uz ulaganje, iskorištavanje i razgradnju Nuklearne elektrane Krško, te članka 409. Zakona o trgovačkim društvima (“Uradni list” RS, 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99. i 45/01.), pravni sljednici osnivača Nuklearne elektrane Krško, i to
ELES GEN d.o.o, Hajdrihova 2, Ljubljana, Republika Slovenija, koju zastupa direktor gospodin ______________, kao pravni sljednik osnivača Nuklearne elektrane Krško iz Republike Slovenije
i
HRVATSKA ELEKTROPRIVREDA d.d, Ulica grada Vukovara 37, 10000 Zagreb, Republika Hrvatska, koju zastupa predsjednik uprave gospodin _____________________, kao pravni sljednik osnivača Nuklearne elektrane Krško iz Republike Hrvatske,
sklopili su dana ___________, u _______________, sljedeći
D R U Š T V E N I U G O V O R
Uvodne odredbe
Članak 1.
1.1. Utvrđuje se da je sklopljen Ugovor između Vlade Republike Slovenije i Vlade Republike Hrvatske o uređenju statusnih i drugih pravnih odnosa vezanih uz ulaganje, iskorištavanje i razgradnju Nuklearne elektrane Krško (u daljnjem tekstu: Međudržavni ugovor) kojim su potpisnice ugovora utvrdile međusobne odnose u svezi statusa, iskorištavanja i razgradnje NE Krško, a nakon osamostaljenja obiju država te uspostave novih društveno-političkih i gospodarskih sustava kod obje ugovorne stranke.
1.2. Utvrđuje se da su stranke ovog Društvenog ugovora u smislu članka 2. Međudržavnog ugovora pravni sljednici prvotnih ulagatelja i osnivača postojeće NE Krško iz obiju potpisnica Međudržavnog ugovora koji trebaju i nadalje ostvarivati svoja prava i obveze u svezi upravljanja i iskorištavanja zajedničke NE Krško.
1.3. Utvrđuje se da je postojeći statusni oblik NEK d.o.o. društvo s ograničenom odgovornošću, upisano u sudski registar uložak broj 1/00120/00 kod Okružnog suda u Krškom.
Članak 2.
2.1. Ugovorne strane utvrđuju da se temeljem članka 2. Međudržavnog ugovora postojeće Javno poduzeće NE Krško d.o.o., preoblikuje u NE KRŠKO d.o.o. (u daljnjem tekstu: Društvo) u skladu s odredbama Međudržavnog ugovora te odredbama Zakona o trgovačkim društvima (“Uradni list” Republike Slovenije broj 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99. i 45/01.- u daljnjem tekstu: ZTD).
2.2. Temeljem ovog Ugovora, ugovorne stranke kao pravni sljednici prvotnih ulagatelja zajedničke NE Krško u smislu članka 2. Međudržavnog ugovora, postaju osnivači odnosno članovi Društva koji utvrđuju da je novo ustrojeno Društvo pravni sljednik svih prava i obveza zajedničke NE Krško u postojećem statusno pravnom obliku.
Članak 3.
3.1. Ovaj Društveni ugovor temelji se na odredbama Međudržavnog ugovora te odredbama ZTD.
3.2. Na međusobne odnose osnivača – članova Društva, odnose između osnivača i Društva, te na statusno pravni položaj Društva u pravnom prometu, primjenjuju se odgovarajuće odredbe Međudržavnog ugovora i ZTD u dijelu u kojem međusobni odnosi nisu drugačije riješeni Međudržavnim ugovorom, te odredbe ovog Društvenog ugovora.
Članak 4.
Ovaj Društveni ugovor je najviši akt Društva. Drugi akti koje u skladu s ovim Društvenim ugovorom donesu organi Društva ne smiju biti u suprotnosti s odredbama ovog Društvenog ugovora.
 
Tvrtka i sjedište Društva
Članak 5.
5.1. Društvo ima tvrtku: Nuklearna elektrana Krško d.o.o.
Skraćena tvrtka Društva glasi: NEK d.o.o.
Sjedište Društva je u Krškom, Vrbina 12, Slovenija.
5.2. Tvrtka Društva u prijevodu na engleski jezik glasi: Nuclear Power Plant Krško d.o.o.
Prijevod tvrtke na strani jezik može se koristiti samo zajedno s tvrtkom na slovenskom jeziku.
5.3. O obliku i sadržaju znaka Društva, koji Društvo koristi u pravnom prometu, odlučuje Nadzorni odbor Društva.
 
Svrha i trajanje Društva
Članak 6.
6.1. Utvrđuje se da je svrha Društva proizvodnja i isporuka električne energije isključivo u korist članova Društva. U skladu s navedenim, Društvo ne može proizvoditi i isporučivati električnu energiju trećim osobama osim uz prethodnu suglasnost oba člana Društva i osim u slučaju utvrđenom ovim Društvenim ugovorom.
6.2. Društvo je osnovano na određeno vrijeme i to do kraja postupka razgradnje nuklearne elektrane.
6.3. Nakon isteka razdoblja za koje je Društvo osnovano obaviti će se likvidacija Društva u skladu s važećim propisima. Kod prodaje nekretnina Društva Republika Slovenija, odnosno od nje ovlaštena pravna osoba, ima pravo prvokupa u skladu sa odredbama Međudržavnog ugovora.
 
Predmet poslovanja
Članak 7.
Društvo obavlja gospodarsku djelatnost u okviru djelatnosti za koje je registrirano.
Djelatnosti Društva u skladu sa Standardnom klasifikacijom djelatnosti su sljedeće:
· E/40.102 Proizvodnja električne energije u TE i NE
· K/74.204 Ostalo projektiranje i tehničko savjetovanje
· K/74.30 Tehničko ispitivanje i analize
· K/73.102 Istraživanje i eksprimentalni razvoj na području tehnologije
Društvo može bez upisa u registar obavljati druge djelatnosti, koje su namijenjene za obavljanje djelatnosti upisanih u sudski registar, za koje je uobičajeno da se obavljaju zajedno s tim djelatnostima u manjem opsegu ili povremeno, ili koje pridonose potpunijem korištenju kapaciteta, koji se koriste za obavljanje opisanih djelatnosti.
 
Zastupanje i predstavljanje
Članak 8.
Društvo zastupaju i predstavljaju osobe koje su na zastupanje ovlaštene u skladu s člancima 9. i 34. ovog Ugovora te posebnom odlukom Skupštine Društva.
 
Prokura
Članak 9.
9.1. Društvo može imenovati jednog ili više prokurista koji su u ime i za račun Društva ovlašteni obavljati sve pravne radnje u okviru pravne sposobnosti Društva, osim otuđenja i opterećenja nekretnina Društva za što prokuristi moraju imati prethodnu odluku Skupštine Društva.
9.2. Odluku o dodjeljivanju prokure pojedinom prokuristi donosi Skupština Društva.
9.3. Društvo sklapa s prokuristima poseban ugovor o međusobnim odnosima.
 
Imovina, temeljni kapital i poslovni udjeli Društva
Članak 10.
10.1. Vrijednost temeljnog kapitala Društva iznosi 84.723,482.000,00 SIT (osamdesetčetirimilijardesedamstodvadesettrimilijunačetristoosamdesetdvijetisuće slovenskih tolara).
10.2. Zaključivanjem ovog Ugovora smatra se da je temeljni kapital u cjelosti uložen u Društvo.
Članak 11.
11.1. U okviru temeljnog kapitala, određenog u prethodnom članku, članovi Društva imaju sljedeće osnovne uloge:
1. ELES GEN d.o.o. Ljubljana ima osnovni ulog u visini 42.361,741.000,00 SIT (četrdesetdvijemilijardetristošezdesetjedanmilijunsedamstočetrdesetjednatisuća slovenskih tolara),
2. Hrvatska elektroprivreda d.d. Zagreb ima osnovni ulog u visini 42.361,741.000,00 SIT (četrdesetdvijemilijardetristošezdesetjedanmilijunsedamstočetrdesetjednatisuća slovenskih tolara).
11.2. Na temelju određenih temeljnih kapitalnih uloga članovi Društva stječu svaki svoj poslovni udjel.
11.3. Prava koja proizlaze iz poslovnog udjela su jednaka, ako to ovim Ugovorom nije drugačije određeno.
 
Prijenos poslovnog udjela
Članak 12.
12.1. Pod prijenosom poslovnog udjela u smislu ovog Društvenog ugovora smatra se svako besplatno ili naplatno raspolaganje poslovnim udjelom između članova Društva, te članova Društva i trećih osoba.
12.2. Prijenos poslovnog udjela između članova Društva je slobodan.
12.3. Slobodan je i svaki prijenos poslovnog udjela na treće osobe koje imaju položaj ovisnih trgovačkih društava u kojima član Društva ima većinski udio, odnosno većinsko pravo upravljanja, ili prijenos na treće osobe u kojima ugovorne stranke Međudržavnog ugovora imaju većinski udio ili većinsko pravo upravljanja.
12.4. Ne smatra se prijenosom poslovnog udjela u smislu stavka 1. ovog članka, kada dolazi do prijenosa poslovnog udjela radi statusnih promjena u članovima Društva pa se u skladu s time ne smatra prijenosom poslovnog udjela sa članova Društva na pravne sljednike nastale statusnim promjenama.
Članak 13.
Član Društva ne može prenijeti svoj poslovni udio trećim osobama bez izričite pisane suglasnosti drugog člana Društva.
Članak 14.
Dioba poslovnog udjela nije dopuštena.
 
Opterećenje poslovnog udjela
Članak 15.
15.1. Član Društva ne može svoj poslovni udio opteretiti založnim ili drugim pravom bez izričite pisane suglasnosti drugog člana Društva.
15.2. Član Društva mora drugog člana Društva odmah izvjestiti ako je treća osoba pokrenula postupak ovrhe poslovnog udjela.
 
Povećanje temeljnog kapitala
Članak 16.
16.1. Temeljem odluke Skupštine članova Društva o povećanju temeljnog kapitala, članovi mogu upisati nove uloge, na način da se novi ulozi uplaćuju odnosno unose u novcu i stvarima (efektivno povećanje temeljnog kapitala).
16.2. Temeljem odluke Skupštine Društva, temeljni kapital se može povećati i prijenosom rezervi Društva odnosno dobiti (nominalno povećanje temeljnog kapitala).
16.3. Navedeni načini povećanja temeljnog kapitala mogu se provesti samo tako da se prilikom povećanja zadrži postojeći omjer poslovnih udjela u visini od 50%: 50% u skladu sa člankom 11. stavak 2. ovog Ugovora.
Članak 17.
Izjava o preuzimanju novog temeljnog uloga mora biti sastavljena u obliku javnobilježničkog akta.
Članak 18.
18.1. Ako se temeljni kapital povećava unosom u stvarima, odlukom o povećanju temeljnog kapitala odredit će se predmet i vrijednost uloga. Vrijednost uloga će utvrditi ovlašteni procjenitelj kojeg će imenovati Skupština Društva.
18.2. Član Društva koji unosi ulog u stvarima mora sklopiti s Društvom odgovarajući ugovor o prijenosu stvari odnosno prava u korist Društva, prije podnošenja prijave za upis povećanja temeljnog kapitala u sudski registar.
Članak 19.
19.1. Pri efektivnom povećanju temeljnog kapitala članovi Društva uplaćuju odnosno unose, te preuzimaju nove uloge u razmjeru svojih postojećih temeljnih uloga u temeljnom kapitalu Društva.
19.2. Pri nominalnom povećanju temeljnog kapitala, nove udjele preuzimaju dosadašnji članovi razmjerno svojim postojećim temeljnim udjelima u temeljnom kapitalu Društva i to tako da se ukupni odnos temeljnih udjela između članova u temeljnom kapitalu ne mijenja.
 
Smanjenje temeljnog kapitala
Članak 20.
20.1. Temeljem odluke Skupštine članova Društva temeljni kapital se može smanjiti. U odluci o smanjenju temeljnog kapitala mora se navesti opseg i svrha smanjenja temeljnog kapitala te način i uvjeti provođenja smanjenja.
20.2. Smanjenjem temeljnog kapitala smatra se svako smanjenje visine temeljnog kapitala određenog ovim Ugovorom kao što je: smanjenje vraćanjem članovima njihovih temeljnih uloga, smanjenje sniženjem nominalnog iznosa uloga članova i povlačenje poslovnog udjela.
Članak 21.
Smanjenje temeljnog kapitala provodi se u skladu sa zakonom.
Članak 22.
Smanjenje temeljnog kapitala je valjano ukoliko su ispunjeni sljedeći uvjeti:
– ako je Uprava Društva dva puta objavila odluku o smanjenju temeljnog kapitala u kojoj je pozvala vjerovnike Društva da se jave Društvu te izjave da li su suglasni sa smanjenjem temeljnog kapitala, time da vjerovnike koji su poznati Društvu, Društvo mora pozvati neposredno;
– ako Društvo vjerovnicima, koji nisu suglasni sa smanjenjem temeljnog kapitala, podmiri njihove zahtjeve odnosno ukoliko im preda odgovarajuće sredstvo osiguranja.
 
Povlačenje poslovnog udjela
Članak 23.
Istupanje odnosno isključenje iz Društva dopušteno je samo uz odgovarajuću suglasnost Republike Hrvatske i Republike Slovenije.
Članak 24.
24.1. Član Društva čiji se poslovni udio povlači u smislu predhodnog članka, ima pravo samo na isplatu vrijednosti poslovnog udjela u novcu koja važi na dan istupa. Za potrebe procjene vrijednosti udjela u slučaju istupa jednog člana, obavit će se procjena koju će provesti ovlašteni revizori koje će imenovati Nadzorni odbor Društva. Procjena će se obaviti na dan istupa na trošak Društva. Pripadajući novčani iznos udjela Društvo je dužno članu koji istupa isplatiti u roku 6 (šest) godina od dana istupa s kamatama po stopi koju banke plaćaju na depozite po viđenju.
24.2. Istupanjem iz Društva prestaje poslovni udio člana kao i sva prava i obveze koje je u svezi s poslovnim udjelom imao taj član.
 
Odnosi članova u pogledu iskorištavanja NE Krško
Članak 25.
25.1. Ovim odredbama uređuje se pravo na korištenje snage i energije koja se u okviru djelatnosti iz članka 7. proizvodi u NE Krško.
25.2. Svaki član Društva ima pravo i obvezu otkupa 50% (pedeset posto) ukupne raspoložive snage i električne energije na pragu NE Krško u skladu s ovim Društvenim ugovorom.
25.3. Ako članovi Društva ne iskoriste u cjelosti svoj dio raspoložive snage (50%) snose troškove kao da su svoj dio iskoristili u cjelosti.
Članak 26.
Proizvodnju električne energije u okviru raspoložive snage dogovaraju članovi Društva i Društvo za svaku narednu godinu godišnjim planom, u koji su pored ostalog uključeni godišnji plan proizvodnje i godišnji plan troškova. Godišnji plan na prijedlog Uprave usvaja Nadzorni odbor Društva. Ako Nadzorni odbor Društva do 31. prosinca tekuće godine ne usvoji godišnji plan za iduću godinu, godišnji plan proizvodnje samostalno određuje Uprava.
 
Cijena snage i energije iz NEK
Članak 27.
27.1. Predračunsku cijenu raspoložive snage i energije određuje Društvo unaprijed za svaku poslovnu godinu.
27.2. Tako postavljena cijena određuje se odlukom Uprave uz suglasnost Nadzornog odbora najkasnije do 1. listopada za sljedeću godinu. Ako izostane suglasnost, na snazi je zadnja predračunska cijena, pomnožena s koeficijentom porasta cijena životnih potrepština u Republici Sloveniji u razdoblju od zadnjeg određivanja predračunske cijene.
27.3. Predračunska cijena raspoložive snage i energije iz nuklearne elektrane određuje se na temelju godišnjeg plana koji čine plan troškova i plan proizvodnje te dugoročni plan ulaganja tako da ta cijena osigurava pokrivanje svih pogonskih troškova Društva.
Članak 28.
28.1. Elementi plana troškova i proračuna cijene su prije svega:
– troškovi nuklearnog goriva i drugi troškovi koji se odnose na to gorivo,
– vodni doprinos,
– troškovi potrošnje materijala i usluga,
– amortizacija do visine potrebne za nova investicijska ulaganja i otplatu glavnica investicijskih kredita za takva ulaganja, a utvrđenih dugoročnim planom ulaganja,
– premije osiguranja,
– naknada za korištenje zemljišta odnosno druge obveze prema lokalnoj zajednici,
– troškovi rada,
– otpisi obrtnih sredstava,
– troškovi kamata i drugi rashodi financiranja i
– porezi i drugi rashodi poslovanja.
28.2. Društvo obračunava:
– raspoloživu snagu na pragu nuklearne elektrane u 12 mjesečnih iznosa,
– radnu energiju po broju proizvedenih kWh na pragu NEK po dogovorenoj cijeni u 12 mjesečnih iznosa.
Članak 29.
Na kraju godine i prije izrade završnog računa utvrđuje se poslovni rezultat i vrši izračun tako da cijena za isporučenu snagu i energiju pokriva sve troškove i rashode Društva.
Članak 30.
30.1. Članovi Društva se obvezuju da će svoje obveze prema NEK d.o.o. podmirivati u roku 15 dana od ispostavljanja svake pojedine fakture. Za zakašnjela plaćanja članova Društva NEK d.o.o. će obračunati zatezne kamate, koje važe u Republici Sloveniji za gospodarske kupoprodajne ugovore.
30.2. Za osiguranje plaćanja faktura članovi Društva će Društvu u roku 3 mjeseca od dana stupanja na snagu ovog Ugovora predati bankarsko jamstvo na prvi poziv ili drugo odgovarajuće sredstvo osiguranja plaćanja obostrano prihvaćeno u visini od najmanje jedne prosječne mjesečne isporuke iz protekle godine. Sredstvo osiguranja plaćanja je trajno i zamjenjivo.
30.3. U slučaju da član Društva ne ispuni svoju obvezu iz prethodnog stavka, Društvo mu smije, po isteku naknadnog 8-dnevnog roka za plaćanje, prekinuti daljnje isporuke, a energiju prodati na tržištu. Ako prihod koji Društvo ostvari prodajom te energiju na tržištu nije dostatan za pokriće svih troškova, član uprave ostaje i nadalje u obvezi prema Društvu za plaćanje te razlike. Društvo će ponovno uspostaviti isporuku članu Društva nakon plaćanja svih dospjelih obveza.
 
Rizici poslovanja NE Krško
Članak 31.
31.1. U slučaju da nuklearna elektrana nije u pogonu zbog uzroka koji se ne mogu pripisati u odgovornost niti jednom od članova Društva, a čiji uzrok se nalazio izvan same elektrane i nije se mogao predvidjeti, a njegove posljedice se nisu mogle izbjeći ili otkloniti (viša sila) ili zbog uzroka koji se nije mogao predvidjeti, a posljedice se nisu mogle izbjeći ili otkloniti (slučaj), oba člana Društva podmirit će svaki polovicu nastalih troškova.
31.2. Višom silom ne smatraju se akti državne vlasti ili lokalne samoupravne vlasti, osim akata koji se odnose na nuklearnu sigurnost.
31.3. Ako okolnosti iz stavka 1. ovog članka traju dulje od 12 (dvanaest) mjeseci, a članovi Društva ne dogovore se drugačije, provest će se postupak prijevremenog zatvaranja NE Krško.
 
Organi Društva
Članak 32.
Organi Društva su:
– UPRAVA DRUŠTVA;
– NADZORNI ODBOR;
– SKUPŠTINA DRUŠTVA.
 
Uprava Društva
Članak 33.
33.1. Upravu Društva čine 2 (dva) člana koje imenuje Skupština Društva. Predsjednika uprave predlaže ELES GEN d.o.o, a člana uprave Hrvatska elektroprivreda d.d. Zagreb.
33.2. Imenovane osobe moraju osim općih zakonskih uvjeta, imati pet godina radnog iskustva u struci, najmanje visoku stručnu spremu (VII stupanj) tehničke, ekonomske ili pravne struke, aktivno znanje engleskog jezika, organizacijske sposobnosti i smisao za rukovođenje.
33.3. Mandat predsjednika uprave i člana uprave traje pet (5) godina s mogućnošću ponovnog imenovanja.
33.4. Ako bilo kojem članu uprave, uključujući predsjednika uprave, prestane funkcija iz bilo kojeg razloga, član Društva, koji je predlagao imenovanje tog člana, ima pravo neposredno imenovati novog člana uprave koji ima jednaka prava i obveze kao njegov prethodnik. Član Društva mora odmah nakon imenovanja sazvati sjednicu Skupštine Društva koja mora odlučiti o imenovanju. Mandat tako imenovanog člana uprave traje do trenutka kad Skupština Društva donese odluku o imenovanju u skladu s ovim Društvenim ugovorom. Ako Skupština iz bilo kojeg razloga ne donese odluku o imenovanju, mandat neposredno imenovanom članu uprave traje do odluke arbitraže iz članka 58. ovog Ugovora.
33.5. Odmah nakon imenovanja uprave u skladu s ovim Društvenim ugovorom ta će uprava, po paritetnom principu, imenovati ne manje od četiri (4) niti više od šest (6) radnika s posebnim ovlaštenjima koji će obnašati funkcije izvršnih direktora.
33.6. Uprava Društva donosi poslovnik o radu uprave koji detaljnije određuje način rada uprave Društva.
 
Zastupanje
Članak 34.
34.1. Društvo zastupaju samostalno predsjednik i član uprave uz ograničenja utvrđena ovim Ugovorom.
34.2. Skupština može upravi Društva i drugim osobama ovlaštenim na zastupanje Društva propisati posebna interna ograničenja prava na zastupanje, koja se ne upisuju u sudski registar. Uprava Društva odnosno druga osoba ovlaštena za zastupanje dužni su se pridržavati tako propisanih ograničenja.
 
Vođenje poslova
Članak 35.
35.1. Uprava Društva vodi poslovanje Društva.
35.2. Odluke uprave Društva u okviru vođenja poslovanja Društva donose se suglasnošću svih članova uprave osim u slučaju utvrđenom stavkom 3. ovog članka. Ako za neku odluku uprave nije postignuta suglasnost, ta se odluka daje na razmatranje i odlučivanje Nadzornom odboru Društva u skladu s odredbama ovog Ugovora i Poslovnika o radu uprave.
35.3. Zbog spriječavanja moguće blokade u odlučivanju, kad se unutar paritetno sastavljene uprave ne postigne većina, odlukom se smatra ona za koju je glasovao predsjednik uprave (odlučujući glas). Odlučujući glas predsjednika uprave koristi se iznimno i to u slučajevima kad bi nesuglasnost u upravi mogla:
1. ugroziti sigurnost pogona,
2. bitno ugroziti ostvarenje ciljeva određenih prihvaćenim godišnjim planom,
3. uzrokovati Društvu veću štetu.
35.3.1. U slučaju kad je predsjednik uprave koristio odlučujući glas, mora odmah zahtijevati od predsjednika Nadzornog odbora sazivanje sjednice Nadzornog odbora na kojoj će se razmotriti opravdanost korištenja odlučujućeg glasa i donijeti odgovarajuće mjere.
35.3.2. U slučaju korištenja odlučujućeg glasa članovi uprave, koji su glasovali protiv odluke ne odgovaraju za štetu koja proizlazi iz takve odluke predsjednika uprave.
35.4. U sklopu vođenja poslova Društva, uprava Društva posebice je dužna u skladu sa zakonom i ovim Ugovorom:
1. određivati poslovnu politiku Društva,
2. samostalno zaključivati pravne poslove i voditi operativno poslovanje,
3. zaključivati ugovore sa zaposlenima,
4. voditi poslovne knjige i sastavljati, te objavljivati financijska izvješća,
5. Nadzornom odboru dostavljati poslovno izvješće svaki kvartal,
6. određivati unutarnju organizaciju Društva i donositi druge akte,
7. provoditi odluke koje prihvati Skupština, odnosno Nadzorni odbor,
8. pripremati odluke za odlučivanje na Nadzornom odboru, za pridobivanje suglasnosti,
9. izvještavati druge organe Društva, te u okviru toga donositi odgovarajuće odluke,
10. donositi opće akte ako to nije ovim Ugovorom ili zakonom izričito postavljeno u djelokrug drugog organa Društva,
11. zaključivati i potpisivati kolektivne ugovore sa sindikatima,
12. brinuti za razvoj sigurnosne kulture u Društvu i za provođenje visokih radnih standarda,
13. donositi mjere za nuklearnu sigurnost i njeno provođenje i poštivati sve elemente koji su potrebni za siguran i stabilan rad nuklearne elektrane,
14. osiguravati potrebne mjere za zaštitu zaposlenih i stanovništva od izvora ionizirajućeg zračenja u slučaju nuklearne nesreće,
15. uređivati obveze u skladu sa zakonom i propisima koji uređuju razgradnju nuklearne elektrane,
16. izvršavati obveze koje određuju odgovarajuće odredbe Međudržavnog ugovora,
17. obavljati druge poslove određene zakonom i ovim Ugovorom.
35.5. Prava i obveze predsjednika i člana uprave određuju se ugovorom koji s upravom u ime Društva sklapa predsjednik Nadzornog odbora.
 
Nadzorni odbor
Članak 36.
36.1. Nadzorni odbor Društva čini šest (6) članova.
36.2. Članovi Nadzornog odbora, u načelu, biraju se iz redova stručnjaka iz područja bitnih za poslovanje Društva.
36.3. Iznimno od načela pariteta u radu i odlučivanju Nadzornog odbora imaju pravo sudjelovati i predstavnici zaposlenika NEK d.o.o. (širi sastav), ali samo kada se raspravlja i odlučuje neposredno o radno–pravnim pitanjima koja se tiču zaposlenika NEK d.o.o. U tim slučajevima nadzorni odbor je sastavljen tripartitno od devet (9) članova, od jednakog broja predstavnika slovenskog člana Društva, hrvatskog člana Društva i predstavnika zaposlenih u NEK d.o.o.
Članak 37.
37.1. Članove Nadzornog odbora imenuje Skupština Društva na prijedlog članova Društva i to tako da pojedini član Društva predlaže tri (3) člana Nadzornog odbora. Predstavnike zaposlenika imenuje Skupština u skladu s propisima koji uređuju sudjelovanje radnika u upravljanju.
37.2. Uz prijedlog će se dostaviti i pisana izjava kojom osoba predložena za člana Nadzornog odbora, koja to postaje po prvi put, izjavljuje da je pripravna obavljati dužnost člana Nadzornog odbora Društva te da ne postoje zakonske prepreke za obavljanje te dužnosti.
37.3. Izabrane osobe moraju osim općih zakonskih uvjeta, imati pet godina radnog iskustva u struci i najmanje visoku stručnu spremu (VII stupanj).Ta se odredba ne odnosi na predstavnike zaposlenika koji sudjeluju u radu Nadzornog odbora.
Članak 38.
Mandat članova Nadzornog odbora traje četiri (4) godine s time da ih se može ponovno birati u taj odbor.
Članak 39.
39.1. Nadzorni odbor izabran na Skupštini mora se konstituirati najkasnije 8 (osam) dana od dana imenovanja. Na konstituirajućoj sjednici Nadzornog odbora imenovanog na Skupštini Društva, članovi Nadzornog odbora biraju predsjednika Nadzornog odbora, te njegovog zamjenika.
39.2. Predsjednik Nadzornog odbora imenovat će se iz reda članova koje je predložio predstavnik člana Društva iz Hrvatske, a zamjenik iz reda članova koje je predložio predstavnik člana Društva iz Slovenije.
Članak 40.
Nadzorni odbor obavlja osobito ove poslove:
1. nadzire vođenje poslova Društva,
2. po potrebi saziva Skupštinu Društva,
3. podnosi Skupštini pisano izvješće o obavljenom nadzoru,
4. daje suglasnost na godišnji plan i dugoročni plan ulaganja,
5. daje prethodnu suglasnost na odluke uprave Društva o ulaganjima u Društvo, te o preuzimanju obveza za Društvo, a koje prelaze novčanu protuvrijednost od 2,000.000,00 USD (dva milijuna američkih dolara) osim u slučaju otuđenja ili pribavljanja nekretnina o čemu odlučuje Skupština Društva,
6. daje mišljenje o godišnjem izvješću,
7. zastupa Društvo prema članovima uprave,
8. daje suglasnost na odluke uprave ako to bude propisano posebnim zakonom ili ovim Ugovorom,
9. djeluje kao drugostupanjski organ u pogledu svih pitanja u kojima se mora osigurati dvostupanjsko postupanje i u kojima se kao prvostupanjski organ pojavljuje Uprava,
10. donosi poslovnik o svom radu,
11. imenuje i razrješava članove svojih komisija u svrhu pripreme odluka koje donosi i nadzora njihova provođenja,
12. odlučuje u slučaju kada Uprava Društva zbog nedostatka suglasnosti ne može donijeti odluku,
13. na prijedlog uprave imenuje i razrješava članove nezavisnog povjerenstva za sigurnosne analize (u daljnjem tekstu: ISEG),
14. razmatra izvještaje ISEG,
15. provodi obveze utvrđene odgovarajućim odredbama Međudržavnog ugovora,
16. obavlja druge zadaće koje su mu izrijekom povjerene Međudržavnim ugovorom, zakonom i ovim Ugovorom.
Članak 41.
41.1. Svaki član Nadzornog odbora ima jedan (1) glas.
41.2. Odluke Nadzornog odbora su pravovaljane ako je na sjednici zastupljena većina glasova članova. Odluka je pravovaljana ako je donesena većinom glasova svih članova Nadzornog odbora. Ove se odredbe odgovarajuće primjenjuju i kad Nadzorni odbor radi u slučaju iz članka 36. stavak 3. ovog Ugovora.
41.3. Nadzorni odbor može donositi odluke i bez održavanja sjednice konzultacijom članova, ako nijedan od članova Nadzornog odbora ne zahtijeva održavanje sjednice. Takve odluke obvezno se verificiraju na prvoj sljedećoj sjednici Nadzornog odbora.
Članak 42.
Nadzorni odbor donosi svoj Poslovnik o radu u kojem se detaljno uređuje rad Nadzornog odbora. Poslovnik o radu Nadzorni odbor je obvezan donijeti na prvoj sjednici koja slijedi nakon konstituirajuće sjednice.
Članak 43.
Članovima Nadzornog odbora pripada naknada za rad u Nadzornom odboru prema odluci Skupštine Društva.
 
Skupština članova Društva
Članak 44.
44.1. Skupština članova Društva sastaje se najmanje jednom na godinu (redovita glavna Skupština).
44.2. Odluke članova Društva donose se na sjednici Skupštine suglasnošću oba člana Društva ukoliko za pojedini slučaj nije drugačije propisano ovim Ugovorom. Održavanje sjednice Skupštine nije potrebno, ako se članovi Društva suglase u pisanom obliku s odlukama koje treba donijeti.
Članak 45.
45.1. Redovne sjednice Skupštine moraju se održati svake godine u roku mjesec dana od izrade godišnjeg izvješća za proteklu poslovnu godinu. Sjednica Skupštine se može sazivati po potrebi, posebice kad treba donijeti odgovarajuće odluke važne za Društvo, odnosno kad to zahtijevaju interesi Društva.
45.2. Sjednicu Skupštine saziva Uprava preporučenim pismom upućenim članovima Društva uz naznaku mjesta, vremena i dnevnog reda. Članovi Društva moraju primiti poziv najmanje sedam dana prije dana održanja sjednice Skupštine, uz koji je priložen dnevni red o kojem će se raspravljati te po potrebi i odgovarajuća dokumentacija koja se odnosi na točke dnevnog reda.
45.3. Poziv za sjednicu Skupštine po prethodnom stavku sadrži i naknadni dan, mjesto te vrijeme održavanja sjednice Skupštine, ukoliko se sjednica Skupštine zbog odsustva jednog člana ne bi održala. Na naknadnom zasjedanju Skupština valjano odlučuje bez obzira na to da li zasjedanju prisustvuju oba člana ili samo jedan. Naknadno zasjedanje može se održati najmanje pet (5) dana nakon prvotno sazvanog zasjedanja.
Članak 46.
46.1. Svaki član Društva može bilo kada zatražiti da uprava sazove sjednicu Skupštine. Ako to uprava ne učini u roku četrnaest (14) dana od dana kad primi takav zahtjev, taj član Društva može neposredno sazvati sjednicu Skupštine, na način utvrđen u prethodnom članku ovog Ugovora.
46.2. Poziv se dostavlja najkasnije u roku četrnaest (14) dana prije dana sjednice Skupštine, pri čemu se dan predaje na poštu i dan sjednice Skupštine ne računaju. Kao adresa za upućivanje poziva vrijedi zadnje poznato sjedište člana Društva.
46.3. Sjednica Skupštine se po mogućnosti održava u sjedištu Društva. Uz suglasnost svih članova Društva može se odustati od poštivanja formalnosti za sazivanje i održavanje sjednice Skupštine te odluku donijeti bez održavanja sjednice. Za to moraju postojati pisane suglasnosti oba člana Društva.
Članak 47.
47.1. Sjednici Skupštine prisustvuju članovi Skupštine putem svojih zakonskih zastupnika odnosno prokurista koji su upisani u sudski registar, ili putem svojih punomoćnika. Punomoć mora biti u pisanom obliku, a punomoćnik prije održavanja sjednice Skupštine mora pokazati originalni primjerak.
47.2. Na sjednici Skupštine uz članove Društva mogu prisustvovati i njihovi savjetnici.
Članak 48.
Svaki od članova Društva ima u Skupštini jedan glas.
Članak 49.
49.1. Skupština odlučuje o svim pitanjima u svezi s poslovanjem i vođenjem Društva, a prije svega:
1. odlučuje o promjeni Društvenog ugovora,
2. odlučuje o prestanku Društva i prijevremenom prestanku rada elektrane,
3. odlučuje o statusnim promjenama u Društvu i o promjeni oblika Društva,
4. donosi opće akte Društva, čije donošenje po obvezujućim propisima te odredbama ovog Ugovora spada u nadležnost Skupštine Društva,
5. imenuje i razrješuje članove uprave Društva te članove Nadzornog odbora,
6. imenuje i opoziva prokuriste,
7. odlučuje o godišnjoj bilanci stanja i uspjeha, o raspodjeli dobiti, te načinu pokrivanja gubitaka Društva,
8. odlučuje o promjeni djelatnosti, tvrtke ili sjedišta Društva,
9. odlučuje o odobrenju pojedinom članu Društva glede terećenja (zalog) njegovog poslovnog udjela u Društvu,
10. daje suglasnost Upravi Društva i prokuristima za otuđenje i terećenje nekretnina Društva,
11. u okviru svog djelokruga provodi obveze utvrđene odgovarajućim odredbama Međudržavnog ugovora te
12. obavlja sve ostalo, što nije stavljeno u djelokrug nekom drugom organu Društva.
49.2. Skupština Društva imenovat će predložene članove Uprave i Nadzornog odbora, ako su predloženi u skladu s ovim Društvenim ugovorom.
49.3. Odluku o prestanku Društva Skupština može donijeti samo uz uvjet utvrđen člankom 2. stavak 5. Međudržavnog ugovora.
49.4. O tijeku Skupštine članova Društva potrebno je voditi zapisnik, kojega mora potpisati član uprave koji je sudjelovao na Skupštini i članovi Društva.
 
Zapošljavanje djelatnika
Članak 50.
50.1. Uprava je dužna pri zapošljavanju rukovoditi se načelom pariteta pri izboru djelatnika s posebnim ovlaštenjima koje određuje Društveni ugovor.
50.2. Uprava je dužna odrediti ona stručna radna mjesta za koja će se, vodeći se načelom sigurnosti i optimalnog djelovanja nuklearne elektrane, osigurati primjerena zastupljenost stručnih kadrova iz Republike Slovenije i Republike Hrvatske. Natječaj o potrebi novog zapošljavanja uprava će objaviti u dnevnim glasilima u Republici Sloveniji i Republici Hrvatskoj.
50.3. Kod školovanja, stipendiranja i stručnog osposobljavanja uprava će se rukovoditi načelom jednakih prava bez obzira na državljanstvo kandidata.
50.4. Odredbe ovog članka primjenjivat će se i na već zaposlene djelatnike.
 
Poslovne knjige i godišnje izvješće
Članak 51.
51.1. Društvo vodi poslovne knjige te izrađuje godišnja izvješća u skladu s važećim propisima Republike Slovenije, ako drugačije nije određeno Međudržavnim ugovorom, pri čemu za pravilnost, točnost, istinitost i ažurnost odgovara uprava Društva.
51.2. Uprava Društva predlaže godišnje izvješće za potvrdu Skupštini najkasnije u rokovima u kojima Društvo mora godišnje izvješće u skladu s važećim propisima Republike Slovenije predati ovlaštenim organima odnosno organizacijama izvan Društva.
 
Raspodjela dobiti i pokrivanje gubitka
Članak 52.
52.1. Društvo posluje po načelu pokrivanja svih troškova i u načelu ne ostvaruje ni dobit ni gubitak.
52.2. Eventualna dobit Društva, nastala kao posljedica odstupanja stvarnih prihoda i rashoda od planiranih, ili kao posljedica naknadnih poreznih ili računovodstvenih promjena, raspoređuje se u rezerve.
52.3. Eventualni gubitak, nastao kao posljedica odstupanja stvarnih prihoda i rashoda od planiranih, ili kao posljedica naknadnih poreznih ili računovodstvenih promjena podmiruje se na teret rezervi Društva.
 
Akti Društva
Članak 53.
53.1. Društvo, odnosno njegovi organi donose odgovarajuće akte Društva u okviru svojih djelokruga kada je to propisima Republike Slovenije propisano ili potrebno u djelovanju Društva.
53.2. Akti Društva su akti koje je Društvo dužno donijeti u skladu s odgovarajućim propisima Republike Slovenije, te poslovnici i pravilnici s kojima se uređuje unutrašnja organizacija važna za rad i poslovanje Društva, knjigovodstveno i financijsko poslovanje, radni odnosi, disciplinska i materijalna odgovornost zaposlenih, poslovna tajna, prava i obveze članova Društva i druga važna pitanja o kojima odlučuje Skupština ili drugi nadležni organ Društva.
53.3. Do prihvaćanja odgovarajućih akata primjenjuju se svi akti koji su u nuklearnoj elektrani bili na snazi na dan zaključivanja ovog Ugovora, ukoliko nisu u suprotnosti s ovim Ugovorom i Međudržavnim ugovorom.
 
Poslovna tajna
Članak 54.
54.1. Poslovnu tajnu čine svi podaci koji su kao poslovna tajna određeni zakonom, drugim propisom te općim aktom o čuvanju poslovne tajne koji donosi Skupština Društva, a koji predstavljaju proizvodnu tajnu, rezultate istraživačkog ili konstrukcijskog rada te druge podatke zbog čijeg bi priopćavanja neovlaštenim osobama mogle nastupiti štetne posljedice za gospodarske interese Društva.
54.2. Skupština Društva se obvezuje da odmah nakon upisa Društva u sudski registar, donese opći akt iz prethodnog stavka ovog članka. Sadržajem općeg akta moraju odmah nakon njegovog donošenja biti upoznati članovi organa Društva te druge osobe, koje su dužne čuvati poslovnu tajnu.
54.3. Bez obzira na sadržaj općeg akta, poslovnu tajnu čine i podaci za koje je očito da bi nastala znatna šteta Društvu, ako bi za te podatke saznala neovlaštena osoba. Članovi Društva, članovi organa Društva, djelatnici, te druge osobe, odgovorni su za otkrivanje poslovne tajne, ukoliko su znali ili su morali znati za takav značaj predmetnih podataka.
54.4. Kao poslovna tajna ne mogu se proglasiti podaci, koji su po zakonu javni ili podaci o kršenju zakona ili dobrih poslovnih običaja.
Članak 55.
55.1. Skupština Društva će općim aktom iz prethodnog članka utvrditi način čuvanja poslovne tajne te odgovornost osoba koje su dužne čuvati poslovnu tajnu.
55.2. Podatke koji su poslovna tajna, dužne su čuvati i osobe izvan Društva, ukoliko su znale da su određeni podaci poslovna tajna.
55.3. Zabranjuje se svako ponašanje s kojim bi osobe izvan Društva pokušale u suprotnosti sa zakonom i voljom Društva pribaviti podatke koji su poslovna tajna Društva.
 
Troškovi
Članak 56.
Sve troškove koji nastanu sklapanjem ovog Ugovora odnosno u svezi s njim u postupku preoblikovanja i konstituiranja Društva snosi Društvo.
 
Rješavanje sporova
Članak 57.
57.1. Svi sporovi nastali iz ovog Ugovora odnosno u svezi s ovim Ugovorom radi povrede njegovih odredbi, te radi prestanka i poništenja Ugovora, konačno će se rješavati u skladu s Pravilima o arbitraži i koncilijaciji (Bečka pravila) pred Međunarodnim abitražnim centrom Savezne gospodarske komore u Beču, uz pomoć 3 (tri) arbitra imenovanih u skladu s navedenim Pravilima.
57.2. Jezik arbitraže je engleski jezik.
57.3. Imenovana arbitraža ovlaštena je odlučivati po pravičnosti odnosno ex aequo et bono.
57.4. Odluka arbitražnog suda glede konkretnog spora pravomoćna je i izvršna za članove Društva.
57.5. Ova arbitraža nije nadležna za rješavanje sporova koji su posljedica nemogućnosti donošenja odluka i zaključaka na organima upravljanja Društva.
Članak 58.
58.1. U slučaju da Skupština Društva odnosno Nadzorni odbor Društva nisu mogli donijeti odluke zbog nedostatka suglasnosti, na zahtjev jednog od člana Društva konačnu odluku u predmetnoj stvari može u posebnom postupku donijeti za svaki pojedini slučaj ad hoc Poslovno tehnička arbitraža koju će u smislu ovog Ugovora imenovati članovi Društva.
58.2. Arbitražno vijeće ima 3 (tri) člana (arbitri). Svaki član Društva je dužan u roku od 8 dana nakon što je primljen zahtjev za pokretanje postupka pred arbitražom imenovati u Arbitražno vijeće 1 (jednog) arbitra te o tome pisanim putem izvjestiti samog arbitra te drugog člana. Tako imenovani arbitri Arbitražnog vijeća imenuju se s liste arbitara – dvanaest (12) neutralnih stručnjaka koje će imenovati Skupština Društva na prvoj sjednici, a na temelju prijedloga članova. Svaki član Društva predložit će Skupštini za imenovanje šest (6) arbitara.
58.3. Imenovani arbitri dužni su u roku od 5 dana od proteka roka iz članka 58. stavak 2. ovog Ugovora imenovati predsjednika Arbitražnog vijeća. Predsjednik Arbitražnog vijeća ne mora biti arbitar imenovan na listi. Ako arbitri u roku ne imenuju predsjednika Arbitražnog vijeća, članovi Društva ponovno imenuju nove arbitre u roku 8 dana od proteka roka za imenovanje predsjednika Arbitražnog vijeća. Ako niti novoimenovani arbitri ne izaberu predsjednika Arbitražnog vijeća, predsjednika će imenovati, na zahtjev bilo kojeg člana Društva, predsjednik Međunarodnog arbitražnog centra Savezne gospodarske komore u Beču.
58.4. Jednom imenovani arbitri od strane članova Društva za pojedini slučaj, mogu biti imenovani i za druge slučajeve, bez ograničenja.
58.5. Sjedište tako imenovanog ad hoc Arbitražnog vijeća je u Društvu. Sve administrativne poslove arbitraže obavlja Društvo.
58.6. Na sve ostalo, u postupku pred Arbitražnim vijećem primjenit će se na odgovarajući način Pravila Stalne arbitraže pri Gospodarskoj zbornici Slovenije.
58.7. Arbitražno vijeće ovlašteno je odlučivati po pravičnosti odnosno ex aequo et bono.
58.8. Odluka koju donese Arbitražno vijeće glede konkretnog spora, pravomoćna je i izvršna za članove Društva i Društvo.
58.9. Kao jezik arbitraže koriste se i slovenski i hrvatski jezik. Otpravak odluke arbitraže sačinit će se na slovenskom jeziku i prevesti na hrvatski jezik.
 
Izvršavanje prava i obveza, te tumačenje ugovora
Članak 59.
59.1. Članovi Društva se posebice obvezuju da će sva svoja prava i obveze iz ovog Ugovora izvršavati na način koji će osiguravati najveći mogući stupanj sigurnosti pogona nuklearne elektrane.
59.2. Kod tumačenja ovog Ugovora i rješavanja sporova poštuje se jednakost prava članova Društva, osim ako to ovim Ugovorom nije drugačije određeno i postizanje stabilnog i sigurnog pogona nuklearne elektrane.
 
Izmjene i dopune Društvenog ugovora
Članak 60.
O izmjenama i dopunama Društvenog ugovora suglasno odlučuju članovi na Skupštini Društva, a provode se u skladu s odredbama ZTD.
 
Salvatorna klauzula
Članak 61.
Ako bi neke odredbe ovog Ugovora bile ništavne ili nepravovaljane, to se neće odnositi na pravovaljanost ostalih odredbi Društvenog ugovora. U tom slučaju članovi Društva su dužni otkloniti ništavnost odnosno nepravovaljanost na valjani način koji je najbliži njihovoj gospodarskoj svrsi.
 
Službeni jezik Društva
Članak 62.
62.1. Način i jezike komunikacije organa u Društvu utvrdit će se odgovarajućim poslovnicima tih organa.
62.2. Sva poslovna korespondencija koja je službeno naslovljena na člana Društva iz Republike Hrvatske mora biti hrvatskom članu upućena na slovenskom i hrvatskom jeziku.
 
Primjerci Ugovora
Članak 63.
Ovaj Društveni ugovor sastavljen je u šest (6) primjeraka, na hrvatskom i slovenskom jeziku koji su ravnopravni jezici samog Ugovora, od kojih svaka ugovorna stranka zadržava po dva (2) primjerka na hrvatskom i slovenskom jeziku, a preostala četiri (4) služe za potrebe registracije Društva i druge službene potrebe.
 
Stupanje na snagu
Članak 64.
64.1. Ovaj Društveni ugovor stupa na snagu dana 1. siječnja 2002.g. pod uvjetom da prethodno stupi na snagu Međudržavni ugovor.
64.2. Uprava i drugi organi NEK d.o.o. izvršavaju svoju funkciju do imenovanja novih organa. Uprava NEK d.o.o. mora u roku 3 dana od stupanja na snagu ovog Ugovora sazvati Skupštinu Društva u skladu s odredbama ovog Društvenog ugovora.
64.3. Nakon održane Skupštine Društva u skladu s prethodnim stavkom ovog članka novoimenovana uprava Društva podnijet će u sudski registar prijedlog za upis svih nastalih promjena u skladu sa ovim Ugovorom.
Članovi Društva
ELES GEN d.o.o.
 
HEP d.d.
PRILOG 2
POSTUPAK OSTVARIVANJA PRAVA PRVOKUPA
I.
Ako se u postupku likvidacije društva članovi društva ne dogovore drugačije, ugovorne stranke suglasno utvrđuju da će se nekretnine društva izložiti prodaji putem međunarodnog javnog natječaja, na način određen u idućim točkama ovog Priloga. Uvjete javnog natječaja određuje likvidator društva, uz suglasnost članova društva.
II.
Nekretnine društva prodaju se najpovoljnijem ponuđaču na natječaju iz točke I. Pod najpovoljnijim ponuđačem smatra se domaća ili inozemna pravna ili fizička osoba koja ponudi najvišu cijenu.
III.
Likvidator društva dužan je u roku 30 dana od dana isteka roka za prikupljanje ponuda iz međunarodnog javnog natječaja, pisano, preporučenom poštanskom pošiljkom, dostaviti članovima društva i Vladi Republike Slovenije detaljne podatke o najpovoljnijoj ponudi pristigloj na natječaj. Takva obavijest treba sadržavati određene podatke o nekretninama koje se prodaju, uvjete pod kojima se namjerava prodati, kad će to biti, kao i druge odgovarajuće podatke.
IV.
Republika Slovenija ima pravo prvokupa, pod uvjetom da ponudi najmanje istu cijenu i rokove plaćanja kao i najpovoljniji ponuđač.
Ako Republika Slovenija u roku 60 dana nakon primitka obavijesti iz točke III. ovog Priloga, ne dostavi likvidatoru društva i članovima društva, preporučenom poštanskom pošiljkom, pisanu izjavu da je spremna koristiti se svojim pravom prvokupa i kupiti nekretnine pod istim ili povoljnijim uvjetima nego što ih je ponudio najpovoljniji ponuđač, smatra se da nije prihvatila ponudu.
Ako Republika Slovenija prihvati ponudu za kupnju nekretnina, dužna je bez odlaganja, a najkasnije u roku 30 dana od dana odašiljanja obavijesti o korištenju prava prvokupa, pristupiti zaključenju ugovora o prodaji nekretnina. Ako Republika Slovenija pri korištenju svojeg prava prvokupa ne postupi sukladno s odredbama ove točke, prestaje joj pravo prvokupa.
V.
Prijenos nekretnina društva u postupku likvidacije protivan odredbama prethodnih točaka je ništavan.
PRILOG 3
NAČELA O UREĐENJU FINANCIJSKIH ODNOSA
(1) ELES GEN d.o.o. preuzet će sve obveze NEK d.o.o. prema banci koje su nastale kao posljedica prijenosa otplate investicijskih kredita slovenskih osnivača na NEK d.o.o. prema stanju na dan 31. prosinca 2001. godine. Kao dugoročne financijske obveze NEK d.o.o. ostat će samo obveze s osnova kredita uzetih za provedbu projekta modernizacije NEK. Troškove tih kredita će kroz cijenu električne energije do 30. lipnja 2002. godine snositi član društva iz Republike Slovenije, a od tada dalje oba člana društva.
(2) Stupanjem na snagu ovog ugovora:
– HEP d.d. se odriče svih potraživanja prema NEK d.o.o. i ELES d.o.o. za štetu odnosno za naknadu za neisporučenu električnu energiju odnosno naknadu za korištenje kapitala te će se u tom smislu u cjelosti odreći tužbenih zahtjeva s tih osnova;
– NEK d.o.o. se odriče svih potraživanja prema HEP d.d. iz naslova isporučene električne energije i snage te će se u tom smislu u cjelosti odreći tužbenih zahtjeva iz tih osnova;
– NEK d.o.o. se u istom iznosu kao u prethodnoj točci ovog stavka odriče potraživanja prema ELES d.o.o.
– NEK d.o.o. se odriče svih potraživanja prema HEP d.d. s naslova obračunatog doprinosa za financiranje razgradnje Nuklearne elektrane Krško i odlaganje radioaktivnog otpada iz Nuklearne elektrane Krško te će se u tom smislu u cjelosti odreći tužbenih zahtjeva s tog osnova;
– NEK d.o.o. se odriče svih potraživanja s naslova udruženih sredstava amortizacije kod oba osnivača te s naslova pokrivanja gubitaka iz proteklih godina.
(3) Na osnovi gore navedenih odredbi NEK d.o.o. će svoju bilancu stanja na dan 31. prosinca 2001. godine preurediti tako:
– da u njoj ne bude iskazano potraživanje prema HEP d.d. i ELES d.o.o. kao ni obveze prema Fondu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrane Krško i odlaganja radioaktivnog otpada iz NE Krško;
– da u njoj ne budu iskazane obveze prema banci koje su nastale prijenosom otplata investicijskih kredita slovenskih osnivača na NEK d.o.o. iz stavka 1. ovog Priloga;
– da će na osnovi konverzije dugoročnih uloga HEP d.d. i izuzeća kredita povećati kapital NEK d.o.o. koji će nakon pokrića mogućih nepokrivenih gubitaka biti podijeljen između članova društva na dva jednaka dijela tako da temeljni kapital NEK d.o.o. dosegne iznos iz članka 2. ovog Ugovora, a mogući ostatak se rasporedi u rezerve;
– da će izvršiti i druge potrebne knjigovodstvene ispravke ili promjene koje proizlaze iz ovog Priloga.
(4) Moguću dobit NEK d.o.o. koja bi nastala na osnovi knjigovodstvenih promjena i ispravaka iz stavka 3. ovog Priloga bit će oslobođena plaćanja poreza.
(5) ELES GEN d.o.o. preuzima financijske učinke za svu proizvedenu snagu i električnu energiju u razdoblju od 31. srpnja1998. godine do dana ponovnog preuzimanja električne energije od strane HEP d.d., ali najdulje do 30. lipnja 2002. godine. Pritom se financijski položaj NEK d.o.o. ne smije pogoršati u odnosu na stanje na dan 30. srpnja 1998. godine.
(6) Ugovorne stranke će osigurati da članovi društva najkasnije do kraja 2002. godine utvrde da li društvo treba dodatne dugoročne izvore financiranja tekuće proizvodnje koje će po potrebi osigurati dokapitalizacijom NEK d.o.o. ili na drugi odgovarajući način.
PRILOG 4
POSLOVNIK O RADU MEĐUDRŽAVNOG POVJERENSTVA
Članak 1.
Na temelju stavka 1. članka 18. Ugovora između Vlade Republike Hrvatske i Vlade Republike Slovenije o uređenju statusnih i drugih pravnih odnosa vezanih uz ulaganje, iskorištavanje i razgradnju Nuklearne elektrane Krško (u daljnjem tekstu: Ugovor) osnovano je međudržavno povjerenstvo za praćenje provedbe Ugovora i obavljanje drugih zadataka u skladu s Ugovorom (u daljnjem tekstu: međudržavno povjerenstvo).
Međudržavno povjerenstvo čine izaslanstvo Republike Hrvatske i izaslanstvo Republike Slovenije. Svako izaslanstvo ima predsjednika i četiri člana. Po potrebi svako izaslanstvo može uključivati i stručnjake.
Predsjednik svakog izaslanstva ima zamjenika koji se imenuje od članova izaslanstva.
O sastavu izaslanstva i njegovoj eventualnoj izmjeni ugovorne se stranke međusobno obavještavaju diplomatskim putem.
Članak 2.
Međudržavno povjerenstvo obnaša sljedeće zadatke:
a) prati provedbu Ugovora;
b) potvrđuje Program odlaganja RAO i ING te odobrava druge aktivnosti u svezi s time;
c) potvrđuje Program razgradnje NE Krško i odobrava druge aktivnosti u svezi s time;
d) razmatra otvorena pitanja koja se tiču međusobnih odnosa u svezi s Ugovorom.
Članak 3.
Međudržavno povjerenstvo zasjeda najmanje jednom godišnje i to naizmjence na teritoriju jedne i druge ugovorne stranke. Po potrebi mogu predsjednici oba izaslanstva sporazumno sazvati izvanredno zasjedanje.
Dnevni red s materijalima dostavlja se članovima 14 dana prije sjednice.
Na prijedlog jedne ili druge ugovorne stranke sjednicu saziva i vodi domaćin zasjedanja.
Domaćin zasjedanja predsjedava tijekom zasjedanja, a osigurava i svu potrebnu administrativnu pomoć zasjedanju.
Članak 4.
Na sjednicama se odlučuje uz suglasnost oba izaslanstva. Ukoliko se suglasnost ne može postići, u zapisnik se unose oba stajališta i o tome se izvješćuju vlade ugovornih stranaka.
O zasjedanju se vodi zapisnik kojeg potpisuju oba predsjednika izaslanstava na kraju zasjedanja.
Članak 5.
Službeni jezici međudržavnog povjerenstva su hrvatski i slovenski jezik.
Članak 6.
Svaka ugovorna stranka snosi troškove svoga izaslanstva. Domaćin zasjedanja snosi troškove zasjedanja, a ostale troškove koji će proizaći iz rada međudržavnog povjerenstva, ukoliko se ne dogovori drugačije, ugovorne stranke snosit će po polovicu iznosa.
Zajednička izjava
povodom potpisivanja Ugovora između Vlade Republike Hrvatske i Vlade Republike Slovenije o uređenju statusnih i drugih pravnih odnosa vezanih uz ulaganje, iskorištavanje i razgradnju Nuklearne elektrane Krško (u daljnjem tekstu MU)
1. S obzirom na vremensku komponentu ugrađenu u MU i nužne opsežne pripreme za njegovu provedbu, dvije strane će se založiti da se ratifikacije MU u Hrvatskom saboru i Državnom zboru Republike Slovenije provedu što je prije moguće u prvom tromjesečju 2002. godine.
2. Za stupanje na snagu Društvenog ugovora (Prilog 1 MU) i za preuređivanje bilanci stanja prema t. 3. Priloga 3 MU uzet će se prvi pogodni datumi (prvi dan u mjesecu i zadnji dan predhodnog mjeseca) nakon stupanja na snagu MU, najkasnije u drugom tromjesečju 2002. godine.
3. Zajednička radna skupina za pripremu podloga potrebnih za osnivačku skupštinu društva i druge radnje važne za učinkovit početak rada društva, prema Zajedničkom zapisniku o završetku pregovora od 5. srpnja 2001. godine, započet će radom 7. siječnja 2002. godine i u svom radu obuhvatiti razmatranje Godišnjeg plana za 2002. godinu kao i drugih akata važnih za poslovanja NE Krško.
Krško, 19. prosinca 2001.
Ministar gospodarstva
Republike Hrvatske
Goranko Fižulić v.r.
 
Ministar okoliša i prostora
Republike Slovenije
Janez Kopač v.r.
3. člen
V kolikor bo po ratifikaciji te pogodbe Republika Slovenija kot članica Evropske unije dolžna prevzeti odgovornost za izpolnjevanje rokov za dokončno ureditev upravljanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, je slovenski del meddržavne komisije iz 18. člena te pogodbe pri potrjevanju programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva oziroma pri njegovem občasnem revidiranju (tretji odstavek 10. člena pogodbe) vezan na roke, ki bodo določeni z aktom Evropske unije.
4. člen
Za izvajanje Pogodbe in Skupne izjave skrbi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 320-06/02-7/1
Ljubljana, dne 25. februarja 2003
Podpredsednica
Državnega zbora
Republike Slovenije
Irma Pavlinič Krebs l. r.