Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2002 z dne 29. 11. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2002 z dne 29. 11. 2002

Kazalo

5136. Uredba o vodnih povračilih, stran 11607.

Na podlagi petega odstavka 124. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vodnih povračilih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način določanja višine vodnega povračila, način obračunavanja, merila za znižanje vodnega povračila za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, odmere in plačevanja vodnega povračila ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja vodnega povračila.
2. člen
Vodno povračilo se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države.
3. člen
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. izgubljena voda je voda, ki je zaradi izgub v objektih in napravah za oskrbo s pitno vodo izpuščena v okolje po njenem odvzemu iz vodnega vira,
2. indeks povprečne letne vodnatosti je srednja vrednost razmerij med volumni vode pod srednjim obdobnim pretokom na reprezentativnih vodomernih postajah posameznega porečja v letu, za katerega velja odmera vodnega povračila, in volumnom vode pod srednjim obdobnim pretokom na istih reprezentativnih vodomernih postajah porečja v obdobju zadnjih deset let. Indeks povprečne letne vodnatosti se določa za porečje Save, Drave, Mure in za povodje Soče ter za povodja drugih jadranskih rek,
3. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna do 10 MW) je hidroelektrarna, ki je po uredbi, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikro, srednje ali male hidroelektrarne.
4. člen
Ne glede na določbo 2. člena te uredbe se vodno povračilo ne plačuje za:
– vodna zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave vodne infrastrukture,
– vodna zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena,
– vodna zemljišča za raziskave vodnih virov in drugih geoloških in geomehanskih raziskav,
– vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo, če je vzreja potrjena v ribiško gojitvenem načrtu po predpisih o sladkovodnem ribištvu,
– ribnike, namenjene izvajanju lovskih gojitvenih načrtov po predpisih o lovu divjih živali, in
– naplavine, ki se jih odvzame in uporabi za izvajanje dejavnosti javne službe urejanja voda.
5. člen
Višina vodnega povračila se določi na podlagi letnega obsega rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč, ki jo določa vodna pravica.
Če je obseg rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč odvisen od letne razpoložljivosti vodnega ali morskega dobra, se višina vodnega povračila iz prejšnjega odstavka zmanjša sorazmerno razmerju med letnim obsegom, ki je razpoložljiv za rabo vode, in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica.
Če je obseg rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč odvisen od načina rabe končnega uporabnika, ki ne omogoča polnega izkoriščanje vodne pravice, se višina vodnega povračila iz prvega odstavka tega člena zmanjša sorazmerno razmerju med dejanskim letnim obsegom rabe in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica.
6. člen
Osnova za obračunavanje vodnega povračila je:
– za rabo vode za oskrbo s pitno vodo: količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m3,
– za rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč, namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin in zasneževanje smučišč: količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m3,
– za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za proizvodnjo pijač, tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin: količina iz omrežja za javno oskrbo s pitno vodo odvzete vode, izražena v m3,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni ali hidroelektrarni do 10 MW: potencialna energija vode, izražena v MWh,
– za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave: potencialna energija vode, izražena v MWh,
– za pridobivanje toplote: energija, ki se kot toplota odvzema iz vode, izražena v MWh,
– za vzrejo vodnih organizmov: količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m3,
– za školjčišča in gojišča morskih organizmov: površina morskega dobra, izražena v m2,
– za rabo naplavin: količina odvzetih naplavin, izražena v m3,
– za rabo vodnih zemljišč: površina zemljišča, izražena v m2 in
– za rabo plavajočih naprav: površina vodnega ali morskega dobra, izražena v m2.
7. člen
Zavezanec za plačilo vodnega povračila je oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem ali izkoriščanje vode.
Pri rabi naplavin je zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki je zaradi opravljanja svoje dejavnosti odvzela naplavine, pri rabi vodnih zemljišč pa oseba, ki zaradi opravljanja svoje dejavnosti vodna zemljišča uporablja.
Če gre za odvzem vode iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin, je zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki za opravljanje svoje dejavnosti rabi vodo za te namene.
Če osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena ni bila podeljena vodna pravica, je zavezanec za plačilo vodnega povračila imetnik vodne pravice ali oseba, ki lahko skladno z zakonom, ki ureja vode, vodno pravico pridobi.
II. CENA ZA OSNOVO VODNEGA POVRAČILA
8. člen
Ceno za osnovo vodnega povračila iz 6. člena te uredbe določi Vlada Republike Slovenije do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
III. OBRAČUNAVANJE VODNEGA POVRAČILA
9. člen
Na podlagi meril za določitev višine vodnega povračila iz 5. člena te uredbe se zavezancu za plačilo vodnega povračila obračuna vodno povračilo:
– za rabo vode: v višini zneska za celotno prostornino vode, ki jo je odvzel v koledarskem letu,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni ali v hidroelektrarni do 10 MW: v višini zneska za letno energijo gravitacijskega potenciala vode, določenega z aktom o vodni pravici, pomnoženo z indeksom povprečne letne vodnatosti,
– za pridobivanje mehanske energije s pogonom vodnega mlina, žage ali podobne naprave: v višini zneska za letno energijo gravitacijskega potenciala, določenega z aktom o vodni pravici, pomnoženo z indeksom povprečne letne vodnatosti,
– za pridobivanje toplote: v višini zneska za letno energijo, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi vodne pravice,
– za vzrejo vodnih organizmov: v višini zneska za letno količino vode, ki se jo lahko odvzame na podlagi vodne pravice, pomnoženo z indeksom povprečne letne vodnatosti,
– za školjčišča in gojišča morskih organizmov: v višini zneska za površino morskega dobra, ki je za gojenje školjk ali morskih organizmov določena na podlagi vodne pravice,
– za rabo naplavin: v višini zneska za količino naplavin, ki jih je odvzel v koledarskem letu,
– za rabo vodnega zemljišča: v višini zneska za površino vodnega zemljišča, ki je v uporabi na podlagi vodne pravice, in
– za rabo plavajoče naprave: v višini zneska za površino vodnega dobra, ki je za rabo plavajoče naprave določeno na podlagi vodne pravice.
Če za rabo plavajoče naprave vodno dobro ni bilo v uporabi vse leto, se površina vodnega dobra za obračun vodnega povračila zmanjša sorazmerno času, ko vodno dobro ni bilo v uporabi.
Za rabo vode, ki ni zajeta v prvem in drugem odstavku tega člena, določi višino vodnega povračila za obračun Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) z upoštevanjem meril iz 5. člena te uredbe.
IV. ODMERA VODNEGA POVRAČILA
10. člen
Zavezanec mora pri agenciji do 31. januarja tekočega leta vložiti napoved za plačilo vodnega povračila za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero vodnega povračila. Obliko in vsebino napovedi predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.
11. člen
Zavezanec, ki je med letom prenehal z rabo vode, naplavine ali vodnega zemljišča oziroma prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati vodno povračilo po tej uredbi, mora vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode, naplavin ali vodnega zemljišča oziroma opravljanja dejavnosti.
12. člen
Agencija odmeri vodno povračilo z odločbo.
Če je odmera vodnega povračila manjša od 1.000 tolarjev, agencija zavezanca oprosti plačila vodnega povračila.
Vodno povračilo se odmeri do 30. novembra tekočega leta za preteklo leto.
13. člen
Zavezanec mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov iz vložene napovedi hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri vodnega povračila.
V. NAČIN PLAČEVANJA VODNEGA POVRAČILA
14. člen
Zavezanec plačuje vodno povračilo med letom v obliki mesečnih akontacij na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
Zavezanec ni dolžan plačevati vodnega povračila med letom v obliki mesečnih akontacij, če znesek mesečne akontacije ne presega 5.000 tolarjev.
Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom vodnega povračila in zneskom vodnega povračila, odmerjenega z odločbo iz 12. člena te uredbe, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti zavezancu v 60 dneh po dokončnosti odločbe.
Za nepravočasno plačano vodno povračilo mora zavezanec plačati zakonite zamudne obresti.
15. člen
Znesek mesečne akontacije znaša dvanajstino zadnjega odmerjenega vodnega povračila, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe cene za ceno osnove vodnega povračila iz 6. člena te uredbe.
Znesek mesečne akontacije zavezanca, kateremu vodno povračilo še ni bilo odmerjeno, znaša dvanajstino predvidenega zneska vodnega povračila za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o rabi vode, naplavin ali vodnih zemljišč in cene ustrezne osnove vodnega povračila.
16. člen
Zavezancu za plačilo vodnega povračila zapade znesek mesečne akontacije v plačilo zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec.
17. člen
Če namerava zavezanec v obdobju tekočega leta, daljšem od treh mesecev, rabiti vodo, naplavine ali vodna zemljišča v količini, ki pomeni vsaj 20% manjšo osnovo za odmero vodnega povračila, kot je osnova za izračun mesečnih akontacij iz 15. člena te uredbe, lahko pri agenciji vloži zahtevo za znižanje višine mesečne akontacije.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse podatke o rabi vode, naplavin ali vodnega zemljišča, ki omogočajo agenciji ugotovitev upravičenosti znižanja višine mesečne akontacije.
18. člen
Če agencija ugotovi, da zavezanec v napovedi ni pravilno napovedal količin za plačilo vodnega povračila ali da napovedi ni vložil v predpisanem roku, mu z odločbo naloži, da v petnajstih dneh po prejemu odločbe plača svojo obveznost skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Agencija izda odločbo iz prejšnjega odstavka na podlagi podatkov iz svojih evidenc o rabi voda, naplavin in vodnih zemljišč.
VI. NADZOR
19. člen
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
20. člen
Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje pravna in fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), ki stori prekršek:
– če ne vloži napovedi v predpisanem roku,
– če v napovedi navede napačne podatke in zato pride do znižanja višine odmerjenega vodnega povračila,
– če ne plača razlike med z akontacijo vplačanim zneskom vodnega povračila in zneskom vodnega povračila, odmerjenega z odločbo iz 12. člena te uredbe, v 60 dneh po dokončnosti odločbe,
– če ne plača vodnega povračila, ki mu ga je naložila agencija z odločbo iz 18. člena te uredbe v petnajstih dneh po prejemu odločbe,
– če ne hrani dokumentacije, s katero dokazuje resničnost podatkov iz napovedi, predpisani čas (13. in 26. člen te uredbe).
Z denarno kaznijo od 100.000 do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zavezanca, ki je pravna oseba in stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Ne glede na določbe prve alinee prvega odstavka 9. člena te uredbe, se zavezancu za plačilo vodnega povračila za oskrbo s pitno vodo za leto 2002 višina vodnega povračila zniža, če se v sistemu za oskrbo s pitno vodo, ki ga upravlja, odvzeta voda izgublja. Znižanje višine vodnega povračila je enako znesku vodnega povračila za količino izgubljene vode.
Višina vodnega povračila iz prejšnjega odstavka se za leto 2003 zmanjša za znesek vodnega povračila, ki ustreza 85% količin izgubljene vode, za leto 2004 za znesek, ki ustreza 75% količin izgubljene vode, v letu 2005 pa se količine izgubljene vode upoštevajo v celoti.
22. člen
Cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2002 in do 31. 5. 2003 za leto 2003 so:
– za rabo vode za oskrbo s pitno vodo: 12 tolarjev na m3,
– za rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč: 12 tolarjev na m3,
– za rabo vode za namakanje površin, ki niso namenjena kmetijski proizvodnji: 12 tolarjev na m3,
– za tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah: 0,7 tolarja na m3,
– za rabo vode za namakanje kmetijskih površin: 0,01 tolarja na m3,
– za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za proizvodnjo pijač in tehnoloških namenov, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin: 12 tolarjev na m3,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni: 40 tolarjev na MWh,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah do 10 MW: 40 tolarjev na MWh,
– za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave: 40 tolarjev na MWh,
– za pridobivanje toplote: 20 tolarjev na MWh,
– za vzrejo vodnih organizmov: 0,007 tolarja na m3,
– za školjčišče in gojišče morskih organizmov: 1 tolar na m2 površine morskega dobra,
– za rabo naplavin: 250 tolarjev na m3 proda in 1.100 tolarjev na m3 mivke,
– za rabo vodnih zemljišč: 10 tolarjev na m2 in
– za rabo plavajočih naprav: 10 tolarjev na m2 površine vodnega ali morskega dobra.
23. člen
Cene za osnove za vodno povračilo za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč od 1. 6. 2003 dalje za leto 2003 in za leto 2004 so:
– za rabo vode za oskrbo s pitno vodo: 13,1 tolarja na m3,
– za rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč: 13,1 tolarja na m3,
– za rabo vode za namakanje površin, ki niso namenjena kmetijski proizvodnji: 12 tolarjev na m3,
– za tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah: 0,9 tolarja na m3,
– za rabo vode za namakanje kmetijskih površin: 0,01 tolarja na m3,
– za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za proizvodnjo pijač in tehnoloških namenov, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin: 13,1 tolarja na m3,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni: 40 tolarjev na MWh,
– za proizvodnjo elektrike v hidroelektrarni do 10 MW: 40 tolarjev na MWh,
– za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave: 40 tolarjev na MWh,
– za pridobivanje toplote: 20 tolarjev na MWh,
– za vzrejo vodnih organizmov: 0,007 tolarja na m3,
– za školjčišče in gojišče morskih organizmov: 1 tolar na m2 površine morskega dobra,
– za rabo naplavin: 290 tolarjev na m3 proda in 1.300 tolarjev na m3 mivke,
– za rabo vodnih zemljišč: 10 tolarjev na m2 in
– za rabo plavajočih naprav: 10 tolarjev na m2 površine vodnega ali morskega dobra.
24. člen
Zavezanec za plačilo vodnega povračila, ki je v letu 2002 plačeval vodno povračilo za rabo vode in naplavin na podlagi uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 41/95, 84/97, 124/00 in 110/01) nadaljuje s plačilom akontacij za rabo voda in naplavin v enaki višini do konca leta 2002.
Zavezanec iz prejšnjega odstavka plačuje akontacije v letu 2003 in 2004 v višini akontacij za leto 2002, povečanih za razmerje med ceno za osnovo vodnega povračila za leto 2003 in 2004 iz 24. člena te uredbe in ceno za osnovo za vodno povračilo za leto 2002 iz 23. člena te uredbe.
Ne glede na določbe 10. člena te uredbe vloži zavezanec za plačilo vodnega povračila iz prvega odstavka tega člena prvo napoved za plačilo vodnega povračila do 31. januarja 2004 za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2003, razen za rabo naplavin, za katero vloži prvo napoved do 31. januarja 2003 za leto 2002.
25. člen
Zavezanec za plačilo vodnega povračila iz prejšnjega člena mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov o rabi vode ali naplavin in pravilnost izračuna mesečne akontacije za leto 2002, 2003 in 2004 hraniti še najmanj pet let po izteku posameznega koledarskega leta.
26. člen
Vlada Republike Slovenije določi cene za osnove vodnih povračil iz 6. člena te uredbe za leto 2005 in vsa nadaljnja leta s sklepom.
27. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 41/95, 84/97, 124/00 in 110/01).
28. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 425-07/2000-3
Ljubljana, dne 21. novembra 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister