Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2002 z dne 8. 11. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2002 z dne 8. 11. 2002

Kazalo

4772. Odlok o zazidalnem načrtu Za štreko - Straža, stran 10400.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01, 23/02) ter 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 43. seji dne 26. 9. 2002 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Za štreko – Straža
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Za štreko – Straža, ki ga je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice d.o.o., Pod gozdom 2, Jesenice v mesecu oktobru 2002, pod številko JI/2881-1/01.
2. člen
Zazidalni načrt Za štreko – Straža (v nadaljevanju: ZN Za štreko – Straža) obravnava območje, ki je v dolgoročnem in srednjeročnem planu Občine Jesenice za prostorsko plansko celoto J2 označeno kot ureditveno območje J2/S12/3, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
ZN Za štreko – Straža vsebuje:
Tekstualni del:
– besedilo odloka z obrazložitvijo,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del:
– izrez iz dolgoročnega plana M 1:25000,
– izrez iz dolgoročnega plana M 1:5000,
– geodetska podloga M 1:1000,
– kopija katastrskega načrta M 1:1000,
– ureditvena situacija M 1:500,
– situacija prometne ureditve M 1:500,
– situacija prometnih označb M 1:500,
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:500,
– regulacija in parcelacija M 1:500.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje ZN štreko – Straža je na jugu omejeno s traso železniške proge Jesenice–Ljubljana in pobočjem hriba Straža, na severu meja poteka po meji med katastrskima občinama Jesenice in Javorniški rovt, na zahodu se zaključuje tik ob objektu Valjarne, na vzhodni pa se prične ob zaključku stanovanjskega naselja na Tomšičevi ulici. Površina območja, ki ga ureja ZN znaša približno 34.442 m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
4. člen
Os zazidave predstavlja Tomšičeva cesta, ki poteka približno v smeri vzhod – zahod.
Istočasno pa Tomšičeva cesta deli tudi celotno zazidavo na dva območja – severni del in južni del.
Na severnem delu je z ozirom na razpoložljiv prostor predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš in stanovanjskih dvojčkov z etažnostjo klet + pritličje + izrabljeno podstrešje ter klet + pritličje + nadstropje.
Na lokaciji, namenjeni za dvostanovanjske objekte se lahko zgradi enostanovanjski objekt enakih gabaritnih pogojev kot pri dvostanovanjskem objektu.
V objektih se lahko organizirajo bivalne skupnosti za telesno in duševno prizadete osebe.
Na južnem delu zazidalni predlog predvideva poleg stanovanjskih objektov tudi objekte spremljajočih dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA TER ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
5. člen
Urbanistična ureditev določa predvsem:
– regulacijske in parcelacijske elemente,
– merila, lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin,
– merila in pogoje komunalnega urejanja.
6. člen
Določeni so naslednji regulacijski elementi:
– regulacijske linije (RL), ki potekajo 1 m od roba pločnikov v zelenicah ob cestah,
– gradbene linije, ki potekajo po robovih gradbenih mas.
7. člen
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov:
Z ozirom na vsebino obliko in etažnost, razvrščamo stanovanjske objekte z oznakami A, A´, A´´, B, B´, B´´ in objekt D. Poslovne objekte pa označujemo z zaporednimi številkami objekt 1, 2, 3.
Objekt A dim. 11,50 x 9 m + garaža
Je v osnovi enodružinska stanovanjska hiša, ki vsebuje:
Klet: vkopana z eno steno na prostem – proti jugu
Pritličje:
Izkoriščeno podstrešje:
Garažni prostor je zidan ali ima samo nadstrešek v podaljšku strešine na severni strani objekta.
Objekt A´
Je zrcalno obrnjeni objekt A.
Objekt A´´
Ima tlorisno in programsko zasnovo enako objektu A, le da ima nadstropno etažo namesto mansarde.
Objekt B dim. 12 x 8 m + garaža
Je enodružinska stanovanjska hiša, ki vsebuje:
– klet,
– pritličje,
– izkoriščeno podstrešje.
Garažni prostor je zidan ali pa ima samo nadstrešek lociran ob čelni fasadi objekta.
Objekt B´
Je zrcalno obrnjeni objekt B.
Objekt B´´
Ima tlorisno in programsko zasnovo enako kot objekt B, le da ima nadstropno etažo namesto mansarde.
Objekt D dim. 16 x 9 m
Zasnova objekta je stanovanjski dvojček z ločenima vhodoma, ki vsebuje:
– klet,
– pritličje,
– mansardo.
Garažni prostor je možen pokrit parkirni prostor lociran ob obeh čelnih fasadah.
8. člen
Velikost objektov (horizontalni in vertikalni gabariti) ter lokacija in detajlna postavitev objektov v prostor so določeni razmeroma natančno z ozirom na skopo odmerjen razpoložljiv prostor, ki je še sprejemljiv za organizacijo bivanja v smislu individualne stanovanjske gradnje.
Vsako odstopanje tako pri stanovanjski kot pri poslovni gradnji predvsem v smislu povečanja horizontalnih gabaritov objektov je nesprejemljivo, ker ga ni možno umestiti v razpoložljiv prostor na terenu.
Možna je sicer zmanjšanje horizontalnih gabaritov, vendar največ do 10%. Večje zmanjšanje bi že vplivalo tako na izrabo zemljišča kot tudi na oblikovanje celotnega naselja.
Ni pa obvezna notranja razporeditev prostorov, kot tudi ne oblikovanje fasad, ki je lahko svobodnejša, vendar v okviru določenih gabaritov in naklonov strešin.
Določen je naklon strešin, ki naj bo v razponu od 40–45°.
Dovoljeno je izvesti maks. dve frčadi na vsaki strešini s tem, da njihova površina ne obsega več kot 1/4 (25%) strešne površine na kateri je locirana. Tu sta mišljeni dve osnovni strešini (severna in južna).
Frčade morajo imeti simetrične strešine. Naklon strešin frčad mora biti na vseh frčadah isti in je enak naklonu strešin strehe objekta, na kateri so nameščene.
Za vse objekte je predvidena masivna zidana gradnja z lesenimi elementi na fasadi (ograje balkonov, opaži ...).
Dopustne so postavitve ograj do maks. višine 1 m v naravnih materialov ter živice.
V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
9. člen
Posebne strokovne podlage prometne ureditve za ZN Za štreka – Straža obravnava dovoze in parkirne površine zazidave severno in južno od Tomšičeve ceste. Trasa Tomšičeve ceste je zarisana po idejnih zasnovah, ki jih je izdelalo podjetje Planing biro Kranj d.o.o. tako, da se vsi priključki navezujejo na novo traso.
10. člen
Vsa obravnavana zazidava se napaja v dveh križiščih. Prva priključka se nahajata na zahodnem delu zazidave.
Severni priključek S1 in južni priključek J1 se nahajata v isti osi, ki leži približno pravokotno na os Tomšičeve ceste. Širina obeh priključnih cest je 3,50 m, notranji radii zaokrožitve priključka pa naj bodo minimalno 6 m. Cesta S1 napaja dva stanovanjska objekta, cesta J1 pa dva poslovna objekta, zato je ob njej predvideno enostranski pločnik. Cesta se zaključuje s parkiriščem, ki je namenjen parkiranju 8 osebni vozil.
Druga priključka cesta S2 in J2 sta v križišču, ki je lociran nekako v sredini vzhodnega dela pozidave. Obe cesti sta širine 5 m z obojestranskim pločnikom širine 1,50 m. južna dovozna cesta vodi do zvezdarskega razpotja, kjer so dovozi do stanovanjskih objektov zahodno in do poslovnega objekta vzhodno. Za poslovni objekt je predvideno parkirišče z 10 parkirnimi mesti. Severni odcep S2 napaja stanovanjsko zazidavo severno od Tomšičeve ceste tako, da se cesta po ca. 15 m razcepi proti zahodu in vzhodu. Oba kraka sta načrtovana v širini 5 m s pločnikom širine 1,50 m na južni strani. Z vzhodnega dela sta načrtovana še dva odcepa proti severu do treh stanovanjskih objektov v širini 3,50 m.
Kote odcepov bo narekovala rekonstruirana Tomšičeva cesta. Sama zazidava objektov sledi obstoječi konfiguraciji terena, zato se bodo tudi dovozne ceste prilagajale le temu. Podložni nagib ne bi smel preseči 12%, v križiščih pa ne 4%. Najmanjši prečni nagib ceste naj bo 2,5%, pločnika pa od 2–3%.
Dovoljena hitrost na dovoznih cestah naj bi bila maksimalno 30 km/h. Zato naj se po odcepih S1, S2 in J2 postavi znak »območje omejene hitrosti« (III-29). Priključki na Tomšičevo cesto so urejeni z znakom »ustavi« (II-2), priključki S1, J1 in S1, za priključek J2 pa zadostuje prometni znak »križišče s prednostno cesto« (II-1). Na priključnih cestah S 2 in J2 so predvidene tudi talne oznake V-9 oziroma V-10. Na vseh križiščih naj se označijo prehodi za pešce v liniji pločnika in sicer s talno oznako V-16.
Parkirna mesta na parkiriščih so dimenzij 2,30 x 5 m, označeni so s talnimi oznakami V-47.2. Pri obeh parkiriščih za poslovne objekte mora biti po eno parkirno mesto predvideno za invalide in ustrezno označeno (talna oznaka V-45).
11. člen
Peš površine so predvidene tako ob lokalni kot ob internih cestah (pločniki), ki morajo biti nivojsko ločeni (z robnikom) od površin za motorni promet.
Površine za pešce, prehodi, križanja ipd. morajo omogočati nemoteno gibanje tudi osebam z oteženim gibanjem, (invalidi, starejši, otroci ...).
12. člen
Intervencijski dostop vseh vrst (reševalci, gasilci, policija) mora biti omogočen do vsakega objekta na obravnavanem zazidalnem območju.
13. člen
Dostavni promet (v okviru potreb za posamezne objekte) mora biti omogočen do vseh objektov na zazidalnem območju.
14. člen
Na območju zazidalnega načrta se predvidi obojestransko avtobusno postajališče mestnega prometa.
15. člen
Vožnja s kolesi se znotraj območja ZN Za štreko – Straža odvija po internih cestah namenjenih motornemu prometu.
VI. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
16. člen
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna, obstoječa ter nova energetska omrežja, na omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, na omrežja za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo, kabelsko televizijo in telekomunikacijsko omrežje.
17. člen
Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu (pločnik, parkirišče, zelenica) tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mesta priključevanja zaradi ustreznejših rešitev in izvajanja ZN Za štreko – Straža. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno.
18. člen
Merila in pogoji za oskrbo z vodo:
Vsi novo predvideni objekti iz ZN Za štreko – Straža se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja, s posebnimi priključnimi vodi preko vodomernih jaškov.
Čez omenjeno zazidalno območje poteka primarni vodovod za naselje Slovenski Javornik – železarna, cev Ø 200 mm. Nad naseljem je vodohran prostornine 150 m3.
Ob cesti čez Stražo poteka primrani vodovod Završnica iz PVC cevi Ø 200 mm.
Vodovodni priključek za novo naselje Straža se izvede od hidranta na vrtu hiše C. T. Tomšiča 104 iz vodovodne omrežja LŽ Ø 80 mm.
Hidranti za naselje Straža se lahko vgradijo na primarni vodovod Završnica.
19. člen
Merila in pogoji za odvajanje fekalnih odpadnih in meteornih vod:
1. Na celotnem območju je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije.
2. Kanalizacija za odpadne vode se priključi na obstoječo kanalizacijo na območju Javornika, ki teče do glavnega kolektorja in na Čistilno napravo Jesenice. Ob priključitvi na obstoječo kanalizacijo je potrebno le-to obnoviti oziroma rekonstruirati v celotni dolžini do glavnega kanalizacijskega kolektorja. Kanalizacija za odpadne vode mora potekati tako, da je možna priključitev vseh objektov.
3. Odpadne vode, ki bodo nastajale pri opravljanju dejavnosti in se priključujejo na javno kanalizacijo, morajo biti v kvaliteti, ki jo za iztok v kanalizacijo določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
4. Za meteorne vode z dvorišč, dovoznih poti ter drugih utrjenih površin se uredi odvajanje preko peskolova in lovilca maščob v meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok.
5. Za strešne vode ter talno in zaledno vodo je potrebno v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) zagotoviti odvajanje v vodotoke ali ponikanje v tla.
6. Javna kanalizacija naj poteka izven voznih površin, kolikor je to mogoče, da je omogočen varen dostop upravljavca in izvajanje vzdrževanja. Revizijski jaški morajo biti v nivoju terena in dostopni upravljavcu javne kanalizacije.
20. člen
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:
Elektroenergetsko napajanje novo predvidenih objektov se izvede iz obstoječe TP preko novopoloženih nizkonapetostnih elektro zemeljskih kablovodov. Za izvedbo elektro energetskega omrežja, eventualnih prestavitev in mehanskih zaščit je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.
21. člen
Merila in pogoji za oskrbo s toplotno energijo oziroma plinom:
Vsi novo predvideni objekti se oskrbijo s toplotno energijo. Na tem območju plinovoda še ni vendar obstaja možnost priključitve vseh objektov na tem področju. Obstoječ plinovod je vrisan v priloženem katastru zemeljskega plina.
Območje ZN po energetskih zasnovah v Občini Jesenice spada v območje energetske oskrbe z zemeljskim plinom, zato naj se v nadaljnjih postopkih, tako urejanja infrastrukture, kot tudi oskrba posameznih objektov predvidi oskrba z zemeljskim plinom.
22. člen
Javna razsvetljava:
Vse novo nastale prometne poti in javne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Izvesti je sicer že krajevno unificiran tip cestnih svetilk na drogovih, s kablovodom izvedenim iz obstoječega sistema javne razsvetljave ali novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za javno razsvetljavo je izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, skladno s tehničnimi normativi in določili lokalne skupnosti o tipu in načinu izvedbe.
23. člen
Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja:
Novo predvidene objekte se oskrbi s telekomunikacijskim priključkom iz predvidene telekom. kabelske kanalizacije. Za natančno izdelavo rešitve telekomunikacijskih priključkov je potrebno izdelati projekt, ki bo vseboval podrobno rešitev telekom. kabelske kanalizacije in priključitve novih objektov na javno telekom, omrežje ter ustrezne kapacitete telekom. kablovodov. Projekt naroči Telekom Slovenije d.d., PE Kranj.
24. člen
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov:
Za vse objekte je potrebno predvideti ustrezna mesta za postavitev zabojnikov za odpadke. Mesta morajo biti dostopna s specialnimi vozili za odvoz odpadkov v letnem in zimskem času. Po možnosti naj bo zbirno mesto tudi odjemno mesto. Število zabojnikov se določi tako, da se bodo odpadki odvažali največ dvakrat tedensko.
Na celotnem območju se predvidi ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje sekundarnih surovin oziroma zagotovi izvajanje ločenega zbiranja odpadkov.
VII. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
25. člen
V območju zazidalnega načrta Za štreko – Straža je na posameznih lokacijah predvidena zasaditev z drevesi, grmičevjem ter ostalimi okrasnimi rastlinami, kar se obdela v nadaljnjih fazah projektiranja.
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
26. člen
Zrak
Realizacija ZN Za štreko – Straža ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka je za ogrevanje kot energetski vir predviden zemeljski plin (plinovodno omrežje).
27. člen
Hrup
Ob upoštevanju uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/99, 66/96). Predvideni posegi v prostor ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegel zakonsko dovoljene ravni. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti na območju ZN Za štreko – Straža mora investitor dokazati, da predvidena dejavnost ne bo prekomerno obremenjevala območja s hrupom (strokovna ocena hrupa).
28. člen
Vode
Realizacija ZN Za štreko – Straža ne predstavlja neposredne nevarnosti za vodotok in večjih vplivov ni pričakovati, saj bodo komunalne odpadne vode odvajanje v javni kanalizacijski sistem, morebitne tehnološke odpadne vode iz območja morajo dosegati ustrezno kakovost, onesnažene padavinske vode z zunanjih utrjenih površin pa bodo odvajane oziroma preko oljnih lovilcev.
29. člen
Elektromagnetno sevanje
Z realizacijo ZN Za štreko – Straža bo predmetno območje uvrščeno v I. stopnjo varstva pred sevanjem. Vpliv novih virov elektromagnetnega sevanja ne bo povzročil čezmernega obremenjevanja obravnavanega območja z elektromagnetnim sevanjem.
Pri načrtovanju in gradnji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene in hkrati omogočajo najnižjo tehnično obremenitev okolja zaradi sevanja.
Prostori, namenjeni daljšemu zadrževanju ljudi, morajo biti vsaj 10 metrov oddaljeni od transformatorske postaje.
30. člen
Odpadki
Nastali odpadki v času obratovanja objektov na območju ZN Za štreko – Straža pri ustreznem ravnanju ne bodo imeli večjega negativnega vpliva na okolje.
Pred izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti na območju ZN mora investitor, ki namerava opravljati dejavnosti, pri kateri se pričakuje večja količina nevarnih odpadkov, izdelati načrt ravnanja z nevarnimi odpadki.
31. člen
Tla
Na območju ZN Za štreko – Straža zaradi predvidenih posegov ni pričakovati vplivov na strukturo temeljnih tal na obravnavani lokaciji.
32. člen
Ureditev zelenih površin
1. Funkcije parkov, zelenic in novooblikovanega zelenega pasu Jesenic je potrebno oživiti predvsem z ekološko primernimi avtohtonimi drevesnimi vrstami (v največji možni meri naj se uporabijo primerne drevesne vrte za parke, zelenice, drevorede, kot so n.pr. divja češnja, javor, oreh, jesen, lipa, gaber in vse avtohtone grmovnice).
2. Zeleni pas obstoječega drevja v čimvečji meri ohraniti. Možni so posegi samo iz varstvenih in estetskih razlogov. Upoštevati določbe 28. člena ZOG o obveznosti varstva drevja pred boleznimi in škodljivci.
3. Zelene površine niso dopustne ureditvi vrtičkov, možne pa so hortikulturne ureditve, ureditve s tehnično dediščino za kulturne namene v sklopu parkovnih ureditev.
33. člen
Krajinske in vidne značilnosti prostora, naravna in kulturna dediščina
Z ozirom na obstoječe stanje, namembnost ter dejansko rabo območja, bo imel ZN Za štreko – Straža pozitiven vpliv na krajinsko in vidno značilnost prostora. Zaradi ureditve območja bo bližnja arhitekturna in naravna krajina privlačnejša in dostopnejša širši javnosti.
34. člen
Požarna varnost
1. Celotno območje preveriti stanje požarne vode in hidrantnega omrežja.
Zagotoviti predpisane količine požarne vode in predpisano urediti zunanje hidrantno omrežje tako, kot to določa pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
2. Predvideti ostale ukrepe, ki so navedeni v 22. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), kot so pogoji:
– za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– zadostni odmiki med objekti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
IX. FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA IN GRADBENE PARCELE
35. člen
Funkcionalna zemljišča se opredelijo na osnovi opredelitve nove parcelacije površin:
– obstoječih robnih in novih cestnih teles s hodniki za pešce in kolesarje ter parkirišč,
– vse druge površine so funkcionalna zemljišča skupine ali posameznih objektov.
Načela opredelitve funkcionalnih površin skupine in posameznega objekta mora spoštovati meje in delitev območja, kot je razvidno iz karte parcelacije.
X. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
36. člen
Potres
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC s povratno dobo 500 let.
Zaklanjanje
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.
37. člen
Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
38. člen
Arhitektonske ovire
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampe za dostop za funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16.
Potrebno je izvesti “vhode” na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.
XI. TOLERANCE
39. člen
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov ZN Za štreko – Straža so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k ZN Za štreko – Straža. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.
XII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
40. člen
ZN Za štreko – Straža se lahko izvaja v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
41. člen
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
42. člen
Poleg zahtev in pogojev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci:
– upoštevati določila ZN Za štreko – Straža v fazi izdelave tehnične dokumentacije in sami izvedbi,
– pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji predvidenih objektov, naprav in ureditev upoštevati pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del ZN Za štreko – Straža,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bo zagotovljena varnost in nemotena raba zemljišč,
– predvideti nujne ukrepe za ravnanje v primeru nesreč in nezgod,
– vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in gospodarno, pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih zemljiščih,
– upoštevati okoljevarstvene ukrepe kot jih določajo tehnični in drugi predpisi s področja varstva okolja, ki veljajo za obravnavane posege,
– izvajati posege oziroma gradnjo na območju ZN Za štreko – Straža v celoti oziroma etapno kontinuirano v skladu s tem odlokom.
43. člen
Odstopanje od tehničnih ali ureditvenih elementov zazidalnega načrta so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k zazidalnemu načrtu. Z odstopanji mora soglašati izdelovalec zazidalnega načrta in organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajete.
XIV. KONČNE DOLOČBE
44. člen
ZN Za štreko – Straža iz 1. člena odloka je stalno na vpogled pri Občini Jesenice in upravni enoti Jesenice.
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-4/00
Jesenice, dne 22. oktobra 2002.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.