Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2002 z dne 7. 6. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2002 z dne 7. 6. 2002

Kazalo

2457. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja tretjega poglavja zakona o finančnem poslovanju podjetij ter šestega odstavka 580. člena zakona o gospodarskih družbah z načinom izvršitve, stran 5133.

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na pobudo družbe Kompas, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Drago Trbanc, odvetnik v Ljubljani, in drugih, na seji dne 23. 5. 2002
s k l e n i l o:
1. Do končne odločitve ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje tretjega poglavja zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) ter šestega odstavka 580. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/01).
2. Do končne odločitve se prekinejo vsi pravdni in izvršilni postopki, začeti zoper družbenike tistih družb, ki so bile izbrisane na podlagi določb tretjega poglavja zakona o finančnem poslovanju podjetij, in katerih temelj odgovornosti so četrti in peti odstavek 27. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij ter šesti odstavek 580. člena zakona o gospodarskih družbah, novih takšnih postopkov pa ni mogoče začeti.
3. V času zadržanja se terjatve upnikov, katerih pravni temelj so četrti in peti odstavek 27. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij ter šesti odstavek 580. člena zakona o gospodarskih družbah, revalorizirajo v skladu z rastjo srednjega tečaja evra Banke Slovenije.
4. V času zadržanja ne teče zastaranje terjatev, ki imajo podlago v četrtem in petem odstavku 27. člena zakona o finančnem poslovanju podjetij ter šestem odstavku 580. člena zakona o gospodarskih družbah.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pri ustavnem sodišču je bilo vloženih večje število pobud, v katerih pobudniki izpodbijajo četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod in tudi druge določbe tretjega poglavja zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod), pobudnik Marjan Pirc izpodbija tudi šesti odstavek 580. člena zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD). Pobudniki navajajo, da so bili družbeniki družb, ki naj bi jih bila registrska sodišča na podlagi določb tretjega poglavja ZFPPod izbrisala iz sodnega registra. ZFPPod v četrtem in petem odstavku 27. člena določa, da se šteje, da so družbeniki izbrisanih družb podali izjavo z vsebino, določeno v 394. členu ZGD. Z navedeno izjavo naj bi družbeniki postali neomejeno solidarno odgovorni za vse obveznosti izbrisanih družb. Menijo, da zakonodajalec ne bi smel določiti zakonske fikcije glede dane izjave iz 394. člena ZGD, kot tudi ne neomejene odgovornosti družbenikov. Zatrjujejo tudi neustavnost samega postopa izbrisa gospodarske družbe. Pobudniki uveljavljajo kršitev 2., 14., 23., 25., 33., 74., 153. in 155. člena ustave.
2. Pobudniki družbi Jadran in TPS, Jože Tompa, Daniel Petričevič, Drago Petek, Branko Petek in Stanko Kranjc, Milan Železnik, dr. Šime Ivanjko, Anton Brodschneider, Robert Hvalec, Srečko Selinšek, Tanja Bordon, Dejan Šajn in Marjan Pirc predlagajo, naj ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod ter šestega odstavka 580. člena ZGD. Pobudnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predlaga začasno zadržanje izvrševanja celotnega tretjega poglavja ZFPPod. Navajajo, da na podlagi izpodbijanih določb ZFPPod in ZGD že tečejo izvršilni postopki oziroma so že bili izdani sklepi o izvršbi zaradi izterjave terjatev upnikov (z rubežem pokojnine, nepremičnin in drugega), s čimer sta ogrožena njihovo osebno premoženje in njihova materialna osnova za življenje. Zatrjujejo nastanek težkih in nepopravljivih škodljivih posledic.
B)
3. Ustavno sodišče je vse pobude združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. S sklepom št. U-I-135/00 z dne 26. 10. 2000 je na podlagi 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) začelo postopek še za oceno ustavnosti 37. člena ZFPPod.
4. Po določbi 39. člena ZUstS lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvrševanje zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne bi izvrševale, pozneje pa bi se ugotovilo, da niso bile v neskladju z ustavo.
5. Na podlagi vloženih pobud je razvidno, da so izpodbijane določbe prizadele večje število družbenikov izbrisanih družb. Ustavno sodišče ugotavlja, da bi lahko za pobudnike nastala težko popravljiva škoda, če bi na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod ter šestega odstavka 580. člena ZGD morale neomejeno odgovarjati za vse obveznosti izbrisanih družb. Neomejena odgovornost za obveznosti družbe bi pri številnih pobudnikih ogrozila njihovo materialno osnovo za življenje. Ustavno sodišče bi lahko v primeru morebitno ugotovljene neskladnosti z ustavo izpodbijane določbe zakona le razveljavilo z učinkom za naprej. To pa bi pomenilo, da pobudnik, ki bi plačal svojo obveznost v višini, kot jo določata ZFPPod in ZGD, ne bi mogel zahtevati vračila, če bi bilo kasneje ugotovljeno, da so izpodbijane določbe ZFPPod in ZGD neustavne.
6. Po drugi strani pa začasno zadržanje teh določb pomeni za upnike pobudnikov, da do končne odločitve ustavnega sodišča ne morejo uveljavljati odgovornosti družbenikov za terjatve, določene z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD. Odlog možnosti izterjave sicer predstavlja škodo, ki pa ni nepopravljiva; s samim začasnim zadržanjem izpodbijanih določb tudi ne prenehajo teči obresti. Da pa se začasno zadržanje izpodbijanih določb v primeru, če bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da ureditev ni protiustavna, ne bi obrnilo proti pobudnikom, je moralo ustavno sodišče upoštevati tudi vpliv teka zamudnih obresti na njihov položaj. Glede na višino zakonitih zamudnih obresti ustavno sodišče ocenjuje, da v položaju, ko je negotovo, ali obveznost družbenikov izbrisanih družb obstaja ali ne, uravnotežen položaj strank zahteva, naj za pobudnike do končne odločitve ustavnega sodišča ne nastanejo posledice zamude. Po drugi strani pa zaradi začasnega zadržanja in trajanja postopka pred ustavnim sodiščem ne more ostati v celoti nezaščiten položaj upnikov, katerih terjatve s potekom časa izgubljajo del svoje realne vrednosti. Glede na to je moralo ustavno sodišče določiti način, s katerim bo zagotovilo, da se zaradi postopka pred ustavnim sodiščem ne bodo nesorazmerno povečevale obveznosti na eni strani in da se tudi ne bo zmanjševala vrednost terjatev na drugi strani. Ker so pobudniki družbeniki družb, ki so že bile izbrisane, za začasno zadržanje samih postopkov izbrisa ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa. Vendar pa ustavno sodišče ugotavlja, da na podlagi izpodbijanih določb ZFPPod še tečejo postopki izbrisov gospodarskih subjektov. Zato se ni odločilo zadržati zgolj določbi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod, ki določata odgovornost družbenikov izbrisanih družb, ampak celotno tretje poglavje ZFPPod “Izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije“ ter tudi šesti odstavek 580. člena ZGD (1. točka izreka). Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da bi bile škodljive posledice, ki bi nastale, če ustavno sodišče ne bi zadržalo tudi postopkov izbrisa gospodarskih subjektov, večje od škodljivih posledic v primeru začasnega zadržanja izpodbijanih določb. Če ustavno sodišče začasno zadrži izpodbijane določbe ZFPPod, to sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, vendar ustavno sodišče ocenjuje, da so te škodljive posledice manjše od tistih, ki bi nastale, če bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z ustavo. To bi namreč pomenilo, da so bili gospodarski subjekti zakonito izbrisani in bi vzpostavitev v prejšnje stanje ne bila več mogoča oziroma bi bila vsaj znatno otežena. Glede samega obrestovanja terjatev upnikov do družbenikov izbrisanih družb pa je ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo, da se terjatve upnikov za časa zadržanja revalorizirajo v skladu z rastjo srednjega tečaja evra Banke Slovenije in da se prekine zastaralni rok (3. in 4. točka izreka).
7. Ker se postopki, ki so bili začeti na podlagi določb ZFPPod in ZGD, katerih izvrševanje je ustavno sodišče zadržalo, ne morejo nadaljevati, je ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo, da se prekinejo vsi pravdni in izvršilni postopki, navedeni v 2. točki izreka. Zadržanje izpodbijanih določb tudi pomeni, da v času zadržanja ni mogoče začeti novih pravdnih in izvršilnih postopkov. Ta del izreka ima tako učinek zadržanja teka zastaranja po 361. členu obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01–OZ).
C)
8. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-135/00-60
Ljubljana, dne 23. maja 2002.
Predsednica
dr. Dragica Wedam-Lukić