Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2002 z dne 18. 1. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2002 z dne 18. 1. 2002

Kazalo

183. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, stran 358.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji, ki so ali so lahko posledica vpliva bioloških dejavnikov pri delu, kakor tudi ukrepe za preprečevanje takšnih tveganj.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so prisotni gensko spremenjeni organizmi, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
2. člen
(definicije)
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev.
2. Mikroorganizem pomeni mikrobiološko celično ali necelično enoto, s sposobnostjo razmnoževanja ali prenosa genskega materiala.
3. Celična kultura pomeni in-vitro rast celic, pridobljenih iz večceličnih organizmov.
4. Biološki dejavniki so, glede na tveganje za okužbo, razvrščeni v štiri skupine:
– biološki dejavnik iz 1. skupine je dejavnik, za katerega je verjetnost, da povzroči bolezni pri ljudeh minimalna; tveganje, da se razširi v okolico, je zanemarljivo;
– biološki dejavnik iz 2. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči bolezni pri ljudeh in je lahko nevaren za delavce; tveganje, da se razširi v okolico, je majhno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
– biološki dejavnik iz 3. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je zmerno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
– biološki dejavnik iz 4. skupine je dejavnik, ki povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je veliko; običajno ni na voljo učinkovite preventive ali zdravljenja.
5. Pristojni organ je organ inšpekcije dela.
II. OCENA TVEGANJA
3. člen
(ocena tveganja)
(1) Za vsako dejavnost, pri kateri obstaja tveganje za izpostavljenost biološkim dejavnikom, je treba določiti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da se oceni tveganje za zdravje ali varnost delavcev in določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
V primeru, da delavec opravlja dejavnost, pri kateri je izpostavljen več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki.
Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati redno in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vpliva na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom.
Delodajalec je dolžan pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
(2) Delodajalec mora oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izdelati na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, upoštevajoč:
a) razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu z 18. členom tega pravilnika;
b) priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;
c) bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;
d) bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;
e) možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene in/ali karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki.
4. člen
(upoštevanje posameznih členov glede na oceno tveganja)
(1) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da gre za izpostavljenost in/ali potencilano izpostavljenost biološkemu dejavniku iz 1. skupine, za katerega ni dokazano, da predstavlja tveganje za zdravje delavcev, se členi od 5. do 17. in 19. člen tega pravilnika ne uporabljajo, upoštevati pa je potrebno točko 1 iz priloge VI tega pravilnika.
(2) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da dejavnost ne vključuje dela z biološkim dejavnikom ali njegove uporabe, vendar kljub temu obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom, zaradi opravljanja del, kjer lahko pride do nenamerne izpostavljenosti biološkim dejavnikom, kot na primer pri izvajanju del iz priloge I tega pravilnika, se uporabljajo 5., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. člen tega pravilnika, razen če ocena tveganja iz prejšnjega člena pokaže, da je to nepotrebno.
III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
5. člen
(nadomestitev)
Delodajalec mora škodljiv biološki dejavnik nadomestiti z biološkim dejavnikom, ki pod zahtevanimi pogoji uporabe po sedanjih spoznanjih ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, če je to tehnično možno.
6. člen
(zmanjševanje tveganja)
(1) Delodajalec mora preprečiti izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom v vseh primerih, kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev.
(2) Če to tehnično ni možno, mora delodajalec tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom zmanjšati do tako nizke ravni, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti in zdravja izpostavljenih delavcev z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika in z navedenimi ukrepi:
a) zagotavljanje čim manjšega števila in čim krajšega časa izpostavljenosti delavcev, ki so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
b) načrtovanje delovnega procesa in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da ne pride do sproščanja bioloških dejavnikov v prostor, kjer poteka delo, ali da je sproščanje čim manjše;
c) uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov in/ali, če se izpostavljenosti ni mogoče drugače izogniti, individualnih varnostnih ukrepov;
d) uporaba higienskih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje nenamernega prenosa ali sproščanja biološkega dejavnika iz delovnega mesta;
e) uporaba znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v prilogi II tega pravilnika in drugih ustreznih opozorilnih znakov;
f) priprava načrta, za ravnanje ob nezgodah, pri katerih lahko pride do sproščanja biološkega dejavnika;
g) preverjanje, ali so biološki dejavniki, uporabljani pri delu, prisotni zunaj primarnega, fizično omejenega prostora, če je to potrebno in tehnično izvedljivo;
h) zagotovitev sredstev za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih vsebnikov in z ustrezno obdelavo odpadkov, če je to primerno;
i) varno ravnanje z biološkimi dejavniki in ureditev njihovega prevoza znotraj delovnega mesta;
j) cepljenje in zaščita z zdravili.
7. člen
(podatki za pristojni organ)
(1) Kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev, mora delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov o:
a) rezultatih ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika;
b) dejavnostih, pri katerih delavci so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
c) številu izpostavljenih delavcev;
d) imenih in usposobljenosti oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu;
e) sprejetih varnostnih in preventivnih ukrepih, vključno z delovnimi postopki in metodami;
f) načrtu za ravnanje v primeru nezgode ali nevarnega pojava, predvsem načrt za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, do katere lahko pride zaradi izgube fizične zapore.
(2) V primeru nezgode ali nevarnega pojava, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kateregakoli biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh, mora delodajalec takoj obvestiti pristojni organ.
(3) Če podjetje preneha z dejavnostjo, mora delodajalec pristojnemu organu predati seznam iz 11. člena tega pravilnika.
8. člen
(higienski in individualni ukrepi)
(1) Delodajalec mora za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi dela z biološkimi dejavniki, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
a) delavci ne uživajo hrane ali pijače na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje, da bo prišlo do kontaminacije z biološkimi dejavniki;
b) so delavci preskrbljeni z ustrezno varovalno obleko ali drugimi posebnimi oblačili;
c) imajo delavci na voljo umivalnice, toaletne prostore, tekočino za spiranje oči in/ali razkužila za kožo;
d) se točno določi postopke za vzorčenje, ravnanje in obdelovanje vzorcev človeškega ali živalskega izvora (dobra laboratorijska praksa);
e) je potrebna varovalna oprema:
– pravilno shranjena na točno določenem mestu,
– pregledana in očiščena, če je mogoče pred in vsekakor po vsaki uporabi,
– popravljena, če ima kakšne pomanjkljivosti, ali zamenjana pred nadaljnjo uporabo.
(2) Delovna oblačila in varovalno opremo, vključno z varovalno obleko iz prvega odstavka, ki so morda kontaminirani z biološkimi dejavniki, je potrebno ob odhodu iz delovnega območja odstraniti. Delodajalec mora zagotoviti, da se taka oblačila in varovalno opremo hrani ločeno od drugih oblačil, dokler ne zagotovi dekontaminacije in čiščenja ali če je potrebno, uničenja takšnih oblačil in varovalne opreme.
(3) Stroški za ukrepe iz prvega in drugega odstavka ne smejo bremeniti delavcev.
9. člen
(seznanjanje in usposabljanje)
(1) Delodajalec mora s pisnimi navodili in obvestili zagotoviti, da so delavci in njihovi predstavniki seznanjeni o:
a) morebitnem tveganju za zdravje;
b) varnostnih ukrepih, ki jih je treba izvajati, da se prepreči izpostavljenost;
c) higienskih ukrepih;
d) uporabi in nošenju delovne ali varovalne obleke in osebne varovalne opreme;
e) ravnanju v primeru nevarnih pojavov ter preprečitvi nevarnih pojavov.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Delodajalec mora usposabljanje:
a) izvesti pred nastopom dela, ki vključuje stik z biološkimi dejavniki,
b) prilagoditi tako, da so upoštevana nova ali spremenjena tveganja in
c) periodično ponavljati v skladu z veljavnimi predpisi in oceno tveganja.
10. člen
(obveščanje)
(1) Delodajalec mora za vsa delovna mesta zagotoviti pisna navodila za delo in na ustrezen način izobesiti obvestila, ki so enostavna in dobro vidna, na katerih je vsaj opis postopka, ki ga je potrebno izvesti v primeru:
a) nezgode ali nevarnega pojava, vključno za ravnanje z biološkim dejavnikom v takih primerih;
b) ravnanja z biološkim dejavnikom iz 4. skupine.
(2) Delavci morajo o vsaki nezgodi ali nevarnem pojavu, ob katerem je potrebno posebno ravnanje z biološkim dejavnikom, takoj obvestiti odgovornega vodjo ali osebo, odgovorno za varnost in zdravje pri delu.
(3) Delodajalec mora o nezgodi ali nevarnem pojavu, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kakega biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh, takoj obvestiti delavce in/ali predstavnike delavcev.
Delodajalec mora v primeru nezgode ali nevarnega pojava čim prej obvestiti delavce in/ali njihove predstavnike o vzrokih in o ukrepih, ki so bili ali jih je treba sprejeti za izboljšanje stanja.
(4) Vsakemu delavcu mora biti omogočen dostop do tistih podatkov iz seznama iz 11. člena tega pravilnika, ki se nanašajo nanj osebno.
(5) Delavcem in/ali njihovim predstavnikom mora biti omogočen dostop do depersonaliziranih skupinskih podatkov.
(6) Delodajalec mora delavcem in/ali njihovim predstavnikom na njihovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
11. člen
(seznam izpostavljenih delavcev)
(1) Delodajalec mora voditi seznam delavcev, izpostavljenih biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, v katerem mora biti navedena tudi vrsta dela, ki ga opravljajo in, kadar je to mogoče, biološki dejavnik, kateremu so bili izpostavljeni. Delodajalec mora voditi tudi evidenco o izpostavljenostih, nesrečah in izrednih dogodkih.
(2) Delodajalec mora hraniti seznam iz prvega odstavka tega člena še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.
Kadar gre za izpostavljenost, zaradi katere lahko pride do okužbe:
a) z biološkimi dejavniki, za katere je znano, da lahko povzročijo dolgotrajno ali latentno okužbo;
b) ki je glede na trenutna spoznanja ni mogoče diagnosticirati, dokler se več let pozneje ne razvije bolezen;
c) ki ima posebej dolgo inkubacijsko dobo, preden se razvije bolezen;
d) ki ima za posledico bolezen, ki se kljub zdravljenju občasno ponovi po dolgem času;
e) ki lahko kot posledico bolezni povzroči težje dolgotrajne zdravstvene težave
mora delodajalec hraniti seznam iz prvega odstavka še 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.
(3) Delodajalec mora omogočiti dostop do seznama iz prvega odstavka pooblaščenemu zdravniku in pristojnemu organu.
12. člen
(posvetovanje in sodelovanje z delavci)
Delodajalec mora o zadevah, ki jih ureja ta pravilnik, zagotoviti posvetovanje in sodelovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki v skladu z veljavnimi predpisi.
13. člen
(obvestilo pristojnemu organu)
(1) Delodajalec mora 30 dni pred pričetkom prve uporabe:
a) bioloških dejavnikov iz 2. skupine,
b) bioloških dejavnikov iz 3. skupine,
c) bioloških dejavnikov iz 4. skupine
o tem pisno obvestiti pristojni organ.
Delodajalec mora, v primeru, da sam začasno razvrsti biološki dejavnik, pisno obvesti pristojni organ tudi o prvi uporabi vsakega nadaljnjega biološkega dejavnika iz 4. skupine in nadaljnjega novega biološkega dejavnika iz 3. skupine.
(2) Od laboratorijev, ki opravljajo diagnostične storitve v zvezi z biološkimi dejavniki iz 4. skupine, se zahteva le začetno pisno obvestilo pristojnemu organu.
(3) Vsakokrat, ko pride v procesih in/ali postopkih do bistvenih sprememb, pomembnih za varnost ali zdravje pri delu, zaradi katerih je postalo pisno obvestilo zastarelo, mora delodajalec pristojnemu organu posredovati novo pisno obvestilo.
(4) Delodajalec mora v obvestilu navesti naslednje podatke:
a) ime in naslov podjetja in/ali ustanove;
b) ime in usposobljenost osebe, odgovorne za varnost in zdravje pri delu;
c) rezultate ocene iz 3. člena tega pravilnika;
d) vrsto biološkega dejavnika;
e) predvidene varnostne in preventivne ukrepe.
IV. ZDRAVSTVENI NADZOR
14. člen
(zdravstveni nadzor)
(1) Delodajalec mora izvajati zdravstveni nadzor delavcev, pri katerih so rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokazali, da obstaja tveganje za zdravje in varnost.
(2) Zdravstveni nadzor delavcev se izvaja:
a) pred izpostavljenostjo in
b) v rednih časovnih obdobjih po izpostavljenosti,
da omogoča neposredno izvajanje individualnih ukrepov in higienskih ukrepov.
(3) V oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika mora biti določeno, za katere delavce so potrebni posebni varnostni ukrepi.
Kadar je to potrebno, mora biti na voljo učinkovito cepivo za tiste delavce, ki še niso odporni za biološki dejavnik, ki so mu ali so mu lahko izpostavljeni.
Kadar delodajalec zagotovi cepivo, mora upoštevati priporočeni kodeks ravnanja iz priloge VII tega pravilnika.
(4) Če se ugotovi, da je eden od delavcev okužen ali je zbolel in se sumi, da je to posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, pooblaščeni zdravnik, ki izvaja naloge zdravstvenega varstva delavcev, priporoči izreden zdravstveni nadzor tudi za druge delavce, ki so bili podobno izpostavljeni.
V tem primeru se ponovno oceni tveganje zaradi izpostavljenosti v skladu s 3. členom tega pravilnika.
V posebnih primerih iz drugega pododstavka 11. člena tega pravilnika, se zdravstvena dokumentacija hrani ustrezno daljši čas, tudi do 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.
(5) Pooblaščeni zdravnik predlaga preventivne in varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posameznega delavca.
(6) Delavci morajo dobiti podatke in nasvete o zdravstvenem nadzoru, ki ga bodo morda deležni po koncu izpostavljenosti.
(7) Delavci morajo imeti dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki jih zadeva. Delavci ali delodajalci, ki jih to zadeva, lahko zahtevajo ponoven pregled rezultatov zdravstvenega nadzora.
(8) Pooblaščeni zdravnik mora hraniti zdravstveno dokumentacijo še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.
(9) Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v prilogi IV tega pravilnika.
(10) Delodajalec mora o vseh primerih bolezni ali smrti, za katere je ugotovljeno, da so posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, uradno obvesti pristojni organ.
15. člen
(zdravstvene in veterinarske ustanove)
(1) Pri pripravi ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika je potrebno nameniti posebno pozornost:
a) ugotavljanju prisotnosti bioloških dejavnikov pri bolnih ljudeh in živalih in v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;
b) nevarnosti, ki jo predstavljajo biološki dejavniki, za katere je znano ali se sumi, da so prisotni v bolnih ljudeh ali živalih in v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;
c) tveganjem, ki jih predstavlja vrsta dela.
(2) V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in varnost delavcev.
Ti ukrepi so:
a) izrecna določitev ustreznih postopkov za dekontaminacijo in dezinfekcijo in
b) izvajanje postopkov, ki omogočajo ravnanje s kontaminiranimi odpadki in njihovo odlaganje brez tveganja.
(3) V prostorih za izolacijo, kjer so bolni ljudje ali živali, ki so okuženi ali za katere obstaja sum, da so okuženi z biološkimi dejavniki iz 3. ali 4. skupine, je potrebno izbrati zadrževalne ukrepe iz stolpca A iz priloge V tega pravilnika, tako da je tveganje za širitev okužbe čim manjše.
16. člen
(posebni ukrepi za industrijske procese in laboratorije)
(1) Laboratoriji, vključno z diagnostičnimi laboratoriji ter prostori za laboratorijske poskuse na živalih, ki so bile namerno okužene z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine, ali za katere obstaja sum, da so prenašalke takih dejavnikov, morajo izvajati naslednje ukrepe:
a) laboratoriji, ki opravljajo delo, ki vključuje ravnanje z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine za potrebe raziskav, razvoja, poučevanja ali diagnosticiranja, določijo zadrževalne ukrepe v skladu s prilogo V tega pravilnika, da čim bolj zmanjšajo tveganje za okužbe;
b) po opravljeni oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika in po določitvi ustrezne zadrževalne stopnje za biološke dejavnike, določene glede na raven tveganja, se v skladu s prilogo V tega pravilnika določi potrebne ukrepe.
Dejavnosti, ki vključujejo ravnanje z biološkim dejavnikom, je treba opravljati:
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 2. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 2. skupine,
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 3. skupine,
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 4. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 4. skupine;
c) za delo v laboratorijih, kjer ravnajo z materiali, za katere obstaja negotovost o prisotnosti bioloških dejavnikov, ki lahko povzročijo bolezen pri ljudeh, njihov namen pa ni delati z biološkimi dejavniki kot takimi (tj. da bi jih gojili ali koncentrirali), je potrebno sprejeti vsaj 2. zadrževalno stopnjo. 3. ali 4. zadrževalno stopnjo je potrebno uporabiti, kadar je znano ali obstaja sum, da je takšna zadrževalna stopnja potrebna, razen če praktične smernice pokažejo, da je v določenih primerih ustrezna nižja zadrževalna stopnja.
(2) Pri industrijskih procesih, ki uporabljajo biološke dejavnike iz 2., 3. ali 4. skupine mora delodajalec sprejeti naslednje ukrepe:
a) pri industrijskih procesih je potrebno na podlagi praktičnih ukrepov in ustreznih postopkov, navedenih v prilogi VI tega pravilnika uporabljati zadrževalne ukrepe iz drugega pododstavka odstavka (1)b) tega člena;
b) v skladu z oceno tveganja iz 3. člena tega pravilnika, ki je povezana z uporabo bioloških dejavnikov iz 2., 3. ali 4. skupine, lahko pristojni organ odloči o ustreznih ukrepih, ki jih je treba uporabljati pri industrijski uporabi takih dejavnikov.
(3) V primerih, ko pri dejavnostih, na katere se nanašata prvi in drugi odstavek, ni možno opraviti dokončne ocene tveganja za določen biološki dejavnik, ki bi ob predvideni uporabi lahko pomenil veliko tveganje za zdravje delavcev, se sme dejavnosti izvajati le na delovnih mestih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji.
17. člen
(razvrstitev bioloških dejavnikov)
V prilogi III tega pravilnika so glede na raven tveganja okužbe na temelju definicije iz 2. člena tega pravilnika razvrščeni biološki dejavniki v 2., 3. in 4. skupino bioloških dejavnikov.
18. člen
(priloge)
Sestavni del tega pravilnika so priloge I do VII, ki se usklajujejo in dopolnjujejo s tehničnim napredkom, spremembami mednarodnih predpisov in specifikacij ter novimi dognanji na področju bioloških dejavnikov.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
19. člen
Minister, pristojen za delo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice za varno delo z biološkimi dejavniki.
20. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 31. decembra 2005.
Št. 01701/00025/2001-013
Ljubljana, dne 21. decembra 2001.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
PRILOGA I

Odprt seznam del, pri katerih lahko delavci pridejo v stik z
biološkimi dejavniki

1. delo v obratih za proizvodnjo hrane;

2. delo v kmetijstvu in gozdrastvu;

3. delo, pri katerem prihaja do stika z živalmi in/ali izdelki
živalskega izvora;

4. delo v zdravstvu, vključujoč enote za izolacijo in mrtvašnice;

5. delo v kliničnih, veterinarskih in diagnostičnih
laboratorijih, razen v diagnostičnih mikrobioloških
laboratorijih;

6. delo v obratih odlagališč odpadkov;

7. delo v obratih za čiščenje odpadnih vod;

8. druga dela, pri katerih lahko pride do nenamerne
izpostavljenosti delavcev biološkim dejavnikom.

PRILOGA III

Razvrstitev bioloških dejavnikov

Uvodne pripombe

1. V seznam so vključeni le dejavniki, za katere je znano, da okužijo ljudi. Kjer je to primerno, je naveden toksični in alergogeni potencial teh dejavnikov. Živalski in rastlinski patogeni, za katere je znano, da ne učinkujejo na ljudi, so izključeni. Pri sestavljanju tega seznama razvrščenih bioloških dejavnikov niso bili upoštevani gensko spremenjeni mikroorganizmi.

2. Seznam temelji na vplivu teh dejavnikov na zdrave delavce. Posebni učinki na tiste, na katerih občutljivost lahko zaradi različnih razlogov vpliva predhodna bolezen, zdravljenje, zmanjšana odpornost, nosečnost ali dojenje, niso posebej upoštevani. Dodatno tveganje za take delavce je potrebno oceniti v okviru ocene tveganja, ki jo mora izdelati delodajalec. Pri nekaterih industrijskih procesih, laboratorijskem delu ali delu z živalmi, kjer prihaja do namernega ali nenamernega stika z biološkimi dejavniki iz 3. ali 4. skupine, morajo biti vsi morebiti sprejeti varnostni ukrepi v skladu s 16. členom tega pravilnika.

3. Biološki dejavniki, ki niso razvrščeni  2., 3. ali 4. skupino bioloških dejavnikov na seznamu, niso implicitno razvrščeni v 1. skupino bioloških dejavnikov. Ko gre za dejavnike, za katere je znano, da je za človeka patogena več kot ena vrsta, bo seznam vključeval tiste vrste, za katere je znano, da so najpogostejši povzročitelji bolezni, s splošnejšo navedbo dejstva, da lahko na zdravje vplivajo tudi druge vrste istega rodu. Kadar je v seznamu bioloških dejavnikov naveden celotni rod, je s tem implicirano, da so vrste in soji, za katere je znano, da niso patogene, izključeni.

4. Kadar je neki soj oslabljen ali je izgubil gene znane virulence, ni treba uporabljati ukrepov za omejevanje, ki so glede na razvrstitev potrebni za prvotni soj, temveč se upošteva oceno tveganja na delovnem mestu. Tako je, denimo, v primeru, ko se tak soj uporablja kot proizvod ali del proizvoda za profilaktične ali terapevtične namene.

5. Poimenovanje razvrščenih dejavnikov, ki je bilo uporabljeno pri določitvi tega seznama je skladno z najnovejšimi mednarodnimi dogovori o taksonomiji in poimenovanju dejavnikov, veljavnimi v času pripravljanja seznama.

6. Seznam razvrščenih bioloških dejavnikov je izdelan na osnovi znanstvenih spoznanj, ki so veljala v času nastajanja pravilnika. Posodobljen bo takoj, ko ne bo več odražal najnovejših znanstvenih spoznanj.

7. Vsi virusi, ki so bili že izolirani pri človeku, ni pa bila še opravljena ocena in niso uvrščeni v to prilogo, so razvrščeni najmanj v 2. skupino, razen kadar obstaja dokaz, da ni verjetno, da bi povzročali bolezen pri ljudeh.

8. Nekateri biološki dejavniki, razvrščeni v 3. skupino, ki so na seznamu označeni z dvema zvezdicama (**), lahko predstavljajo omejeno tveganje za okužbo delavcev, ker se okužba ponavadi ne prenaša po zraku. Oceniti je potrebno, kakšne zadrževalne ukrepe je potrebno uporabiti za takšne dejavnike, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto dejavnosti in količino dejavnika, tako da se lahko ugotovi, ali je v danih okoliščinah katerega od ukrepov mogoče izpustiti.

9. Zahteve glede zadrževalnih ukrepov, ki izhajajo iz razvrstitve zajedalcev, veljajo le za tiste faze življenjskega ciklusa zajedalca, ko je nevaren za ljudi na delovnem mestu.

10. Na seznamu je tudi posebej navedeno, če je možno, da biološki dejavniki povzročajo alergogene ali toksične reakcije, če je na voljo učinkovito cepivo ali če je priporočljivo hraniti seznam izpostavljenih delavcev najmanj 10 let.

To je prikazano z naslednjimi črkami:

A: Možni alergogeni učinki

D: Seznam delavcev, izpostavljenih temu biološkemu dejavniku, je treba hraniti najmanj 10 let po zadnji znani izpostavljenosti.

T: Proizvaja toksin (strup)

V: Na voljo je učinkovito cepivo

Pri preventivnem cepljenju je potrebno upoštevati kodeks ravnanja iz priloge VII tega pravilnika.

 

BAKTERIJE

in podobni organizmi

Opomba: Pri bioloških dejavnikih na tem seznamu se "ssp." nanaša na druge vrste, za katere je znano, da so povzročitelji bolezni pri ljudeh.

Biološki dejavnik

Razvrstitev

Opombe

Actinobacillus actinomycetemcomitans

2

 

Actinomadura madurae

2

 

Actinomadura pelletieri

2

 

Actinomyces gerencseriae

2

 

Actinomyces israelli

2

 

Actinomyces pyogenes

2

 

Actinomyces spp.

2

 

Arcanobacterium haemolyticum (Corynebacterium haenolyticum)

2

 

Bacillus anthracis

3

 

Bacteroides fragilis

2

 

Bartonella bacillifonnis

2

 

Bartonella quintana (Rochalimaea quintana)

2

 

Bartonella (Rochalinaea) spp.

2

 

Bordetella bronchiseptica

2

 

Bordetella parapertussis

2

 

Bordetella pertussis

2

V

Borrelia burgdorferi

2

 

Borrelia duttonii

2

 

Borrelia recurrentis

2

 

Borrelia spp.

2

 

Brucella abortus

3

 

Brucella canis

3

 

Brucella melitensis

3

 

Brucella suis

3

 

Burkholderia mallei (Pseudomonas mallei)

3

 

Burkholderia pseudomallei (Pseudomonas pseudomallei)

3

 

Campylobacter fetus

2

 

Campylobacter jejuni

2

 

Campylobacter spp.

2

 

Cardiobacterium hominis

2

 

Chlamydia pneumoniae

2

 

Chlamydia trachomatis

2

 

Chlamydia psittaci (avian strains)

3

 

Chlamydia psittaci (other strains)

2

 

Clostridium botulinum

2

T

Clostridium perfringens

2

 

Clostridium tetani

2

T, V

Clostridium spp.

2

 

Corynebacterium diphteriae

2

T, V

Corynebacterium minutissimum

2

 

Corynebacterium pseudotuberculosis

2

 

Corynebacterium spp.

2

 

Coxiella burnetii

3

 

Edwardsiella tarda

2

 

Ehrlichia sennetsu (Rickttesia sennetsu)

2

 

Ehrlichia spp.

2

 

Eikenella corrodens

2

 

Enterobacter aerogenes/cloacae

2

 

Enterobacter spp.

2

 

Enterococcus spp.

2

 

Erysipelothrix rhusiopathiae

2

 

Escherichia coli (razen nepatogenih sojev)

2

 

Escherichia coli, verocytotoxigenic strains (npr. 0157:H7 ali 0103)

3 (**)

 

Flavobacterium meningosepticum

2

 

Fluoribacter bozemanae (Legionella)

2

 

Francisella tularensis (type A)

3

 

Francisella tularensis (type B)

2

 

Fusobacterium necrophorum

2

 

Gardnerella vaginalis

2

 

Haemophilus ducreyi

2

 

Haemophilus influenzae

2

 

Haemophilus spp.

2

 

Helicobacter pylori

2

 

Klebsiella oxytoca

2

 

Klebsiella pneumoniae

2

 

Klebsiella spp.

2

 

Legionella pneumophilia

2

 

Legionella spp.

2

 

Leptospira interrogans (all serovars)

2

 

Listeria monocytogenes

2

 

Listeria ivanovii

2

 

Morganella morganii

2

 

Mycobacterium africanum

3

V

Mycobacterium avium/intracellulare

2

 

Mycobacterium bovis (razen soja BSG)

3

V

Mycobacterium chelonae

2

 

Mycobacterium fortuitum

2

 

Mycobacterium kansaii

2

 

Mycobacterium laprae

3

 

Mycobacterium malmoense

2

 

Mycobacterium marinum

2

 

Mycobacterium microti

3 (**)

 

Mycobacterium paratuberculosis

2

 

Mycobacterium scrofulaceum

2

 

Mycobacterium simiae

2

 

Mycobacterium szulgai

2

 

Mycobacterium tuberculosis

3

V

Mycobacterium ulcerans

3 (**)

 

Mycobacterium xenopi

2

 

Mycoplasma caviae

2

 

Mycoplasma hominis

2

 

Mycoplasma pneumoniae

2

 

Neisseria gonorrhoeae

2

 

Neisseria meningitidis

2

V

Nocardia asteroides

2

 

Nocardia brasiliensis

2

 

Nocardia farcinica

2

 

Nocardia nova

2

 

Nocardia otitidiscavarium

2

 

Pasteurella multocida

2

 

Pasteurella spp.

2

 

Peptostreptococcus anaerobius

2

 

Plesiomonas shigelloides

2

 

Porphyromonas spp.

2

 

Prevotella spp.

2

 

Proteus mirabilis

2

 

Proteus penneri

2

 

Proteus vulgaris

2

 

Providencia alcalifaciens

2

 

Providencia rettgeri

2

 

Providencia spp.

2

 

Pseudomonas aeroginosa

2

 

Rhodococcus equi

2

 

Rickettsia akari

3 (**)

 

Rickettsia canada

3 (**)

 

Rickettsia conorii

3

 

Rickettsia montana

3 (**)

 

Rickettsia typhi (Rickettsia mooseri)

3

 

Rickettsia prowazekii

3

 

Rickettsia rickettsii

3

 

Rickettsia tsutsugamushi

3

 

Rickettsia spp.

2

 

Salmonella arizonae

2

 

Salmonella enteritidis

2

 

Salmonella typhimurium

2

 

Salmonella paratyphi A, B, C

2

V

Salmonella typhi

3 (**)

V

Salmonella (other servars)

2

 

Serpulina spp.

2

 

Shigella boydii

2

 

Shigella dysenteriae (Type 1)

3 (**)

T

Shigella dysenteriae other than Type 1

2

 

Shigella flexneri

2

 

Shigella sonnei

2

 

Staphylococcus aureus

2

 

Streptobacillus moniliformis

2

 

Streptococcus pneumoniae

2

 

Streptococcus pyogenes

2

 

Streptococcus suis

2

 

Streptococcus spp.

2

 

Treponema carateum

2

 

Treponema pallidium

2

 

Treponema pertenue

2

 

Treponema spp.

2

 

Vibrio cholerae (vključno z El Tor)

2

 

Vibrio parahaemolyticus

2

 

Vibrio spp.

2

 

Yersinia enterocolitica

2

 

Yersinia pestis

3

V

Yersinia pseudotuberculosis

2

 

Yersinia spp.

2

 

(**) Glej 8. odstavek uvodnih pripomb

 

VIRUSI(*)

Biološki dejavnik

Razvrstitev

Opombe

Adenoviridae

2

 

Arenaviridae

 

 

LCM-Lassa-virus complex (old world arena viruses):

 

 

Lassa-virus

4

 

Lymphocytic (soji)

3

 

Lymphocytic choriomeningitis virus (drugi soji)

2

 

Mopeia virus

2

 

Drugi LCM-Lassa-virus complex virusi

2

 

Tacaribe-virus-complex (new world arena viruses):

 

 

Guanarito virus

4

 

Junin virus

4

 

Sabia virus

4

 

Machupo virus

4

 

Flexal virus

3

 

Drugi Tacaribe-complex virusi

2

 

Astroviridae

2

 

Bunyaviridae

 

 

Beograd (znan tudi kot Dobrova)

3

 

Bhanja

2

 

Bunyamwera virus

2

 

Germiston

2

 

Oropouche virus

3

 

Sin Nombre (prej: Muerto Canyon)

3

 

California encephalitis virus

2

 

Hantaviruses:

 

 

Hantaan (Korejska hemoragična mrzlica)

3

 

Seul virus

3

 

Puumala virus

2

 

Prospect Hill virus

2

 

Drugi hantavirusi

2

 

Nairovirusi:

 

 

Crimean-Congo hemoragična mrzlica

4

 

Hazara virus

2

 

Phlebovirusi:

 

 

Rift Valley fever

3

V

Sandfly fever

2

 

Toscana virus

2

 

Drugi bunyaviridae, za katere je znano, da so patogeni

2

 

Caliciviridae

 

 

Hepatitis E virus

3(**)

 

Norwalk virus

2

 

Drugi Caliciviridae

2

 

Coronaviridae

2

 

Filoviridae

 

 

Ebola virus

4

 

Marburg virus

4

 

Flaviridae

 

 

Australia encephalitis (Murray Valley encephalitis)

3

 

Srednjeevropski virus encefalitisa, ki ga prenašajo klopi

3(**)

V

Absettarov

3

 

Hanzalova

3

 

Hypr

3

 

Kumlinge

3

 

Dengue virus type 1-4

3

 

Hepatitis C virus

3(**)

D

Hepatitis G virus

3(**)

D

Japonski B encefalitis

3

V

Kyasanur Forest

3

V

Louping ill

3(**)

 

Omsk (a)

3

V

Powassan

3

 

Rocio

3

 

Ruski pomladno-poletni encefalitis (TBE) (a)

3

V

St Louis encefalitis

3

 

Wesselsbron virus

3(**)

 

West Nile fever virus

3

 

rumena mrzlica

3

V

Drugi flavivirusi,  za katere je znano, da so patogeni

2

 

Hepadnaviridae

 

 

Hepatitis B virus

3(**)

V, D

Hepatitis  D virus (Delta) (b)

3(**)

V, D

Herpesviridae

 

 

Cytomegalovirus

2

 

Epstein-Barr virus

2

 

Herpesvirus simiae (B virus)

3

 

Herpes simplex virus, types 1 and 2

2

 

Herpesvirus varicella-zoster

2

 

Human B-lyphotropic virus (HBLV-HHV6)

2

 

Human herpes virus 7

2

 

Human herpes virus 8

2

D

Orthomyxoviridae

 

 

Influenza viruses types A, B in C

2

V(c)

Orthomyxoviridae, ki jih prenašajo klopi: Dhori in Thogoto

2

 

Papovaviridae

 

 

BK in JC virusi

2

D(d)

Human papillomaviruses

2

D(d)

Paramyxoviridae

 

 

Measles virus

2

V

Mumps virus

2

V

Newcastle disease virus

2

 

Parainfluenza virusi tipi 1 - 4

2

 

Respiratory syncytial virus

2

 

Parvoviridae

 

 

Human parvovirus (B 19)

2

 

Picomaviridae

 

 

Acute haemorrhagic conjuctivitis virus (AHC)

2

 

Coxsacie viruses

2

 

Echo virusi

2

 

Hepatitis A virus (human enterovirus type 72)

2

V

Polioviruses

2

V

Rhinoviruses

2

 

Poxiviridae

 

 

Buffalopox virus (e)

2

 

Cowpox virus

2

 

Elephantopox virus (f)

2

 

Milkers' node virus

2

 

Molluscum contagiosum virus

2

 

Monkeypox virus

3

 

Orf virus

2

 

Rabbitpox virus (g)

2

 

Vaccinia virus

2

 

Variola (major and minor) virus

4

V

Whitepox virus ("Variola virus")

4

V

Yatapox virus (Tana & Yaba)

2

 

Reoviridae

 

 

Coltivirus

2

 

Human rotaviruses

2

 

Orbiviruses

2

 

Reuviruses

2

 

Retroviridae

 

 

Human immunodeficiency viruses

3(**)

D

Human T-cell lyphotropic viruses (HTLV), types 1 and 2

3(**)

D

SIV (h)

3(**)

 

Rhabdoviridae

 

 

Rabies virus

3(**)

V

Vesicular stomatitis virus

2

 

Togaviridae

 

 

Alfa virusi

 

 

Eastern equine encephalomyelitis

3

V

Bebaru virus

2

 

Chikungunya virus

3(**)

 

Everglades virus

3(**)

 

Mayaro virus

3

 

Mucambo virus

3(**)

 

Ndumu virus

3

 

O'nyong-nyong virus

2

 

Ross River virus

2

 

Semliki Forest virus

2

 

Sindbis virus

2

 

Tonate virus

3(**)

 

Venezuelan equine encephalomyelitis

3

V

Western equine encephalomyelitis

3

V

Drugi znani alfa virusi

2

 

Rubi virusi (rubella)

2

V

Toroviridae

2

 

Nerazvrščeni virusi

 

 

Equine morbillivirus

4

 

Še ne indentificirani virusi hepatitisa

3(**)

D

Nekonvencionalni dejavniki povezani s prenosljivim spongiformnim encefalitisom (TSEji)

 

 

Creutzfeldt-Jakobova bolezen

3(**)

D(d)

Varianta Creutzfeldt-Jakobove bolezni

3(**)

D(d)

Bovini spongiformni encefalitis (BSE) in drugi sorodni živalski TSEji (i)

3(**)

D(d)

Gerstmann-Straeussler-Scheinkerjev sindrom

3(**)

D(d)

Kuru

3(**)

D(d)

(*) Glej sedmi odstavek uvodnih pripomb.

(**) Glej osmi odstavek uvodnih pripomb.

(a) Klopni meningitis

(b) Virus hepatitisa D je patogen za delavce le ob prisotnosti hkratne ali sekundarne okužbe, ki jo povzroči virus hepatitisa B. Cepljenje proti virusu hepatitisa B zaščiti delavce pred virusom hepatitisa D (Delta), čeprav niso okuženi z virusom hepatitisa B.

(c) Le za tipa A in B.

(d) Priporočljivo pri delu, ki vključuje neposreden stik s temi dejavniki.

(e) Identificirana sta dva virusa: eden tipa buffalo pox in drugi, ki je varianta virusa Vaccinia.

(f) Varianta virusa cowpox.

(g) Varianta virusa Vaccinia.

(h) Trenutno ni dokazov o obstoju bolezni pri ljudeh, ki bi jo povzročili drugi retrovirusi of simian origin. Za delo z njimi se kot varnostni ukrep priporoča 3. zadrževalna stopnja.

(i) Ni dokazov o okužbah ljudi, ki bi jih povzročili dejavniki, ki povzročajo druge TSEje živali. Iz varnostnih razlogov se za laboratorijsko delo z dejavniki, razvrščenimi v skupino (**), priporoča 3. zadrževalna stopnja, z izjemo laboratorijskega dela v zvezi z identificiranim dejavnikom SCRAPIE, ko zadošča 2. zadrževalna stopnja.

 

ZAJEDALCI

Biološki dejavnik

Razvrstitev

Opombe

Acanthamoeba castellani

2

 

Ancylostoma duodenale

2

 

Angiostrongylus cantonensis

2

 

Angiostrongylus costaricensis

2

 

Ascaris lumbricoides

2

A

Ascaris suum

2

A

Babesia divergens

2

 

Babesia microti

2

 

Balantidium coli

2

 

Brugia malayi

2

 

Brugia pahangi

2

 

Capillaria philippinensis

2

 

 Capillaria spp.

2

 

Clonorchis sinensis

2

 

Clonorchis viverrini

2

 

Cryptosporidium parvum

2

 

Cryptosporidium spp.

2

 

Cyclospora cayetanensis

2

 

Dipetalonema streptocerca

2

 

Diphyllobothrium latum

2

 

Dracunculus medinensis

2

 

Echinococcus granulosus

3 (**)

 

Echinococcus multilocularis

3 (**)

 

Echinococcus  vogeli

3 (**)

 

Entamoeba histolytica

2

 

Fasciola gigantica

2

 

Fasciola hepatica

2

 

Fascilopsis buski

2

 

Giardia lamblia (Giardia intestinalis)

2

 

Hymenolepis diminuta

2

 

Hymenolepis nana

2

 

Leishmania brasiliensis

3 (**)

 

Leishmania donovani

3 (**)

 

Leishmania ethiopica

2

 

Leishmania mexicana

2

 

Leishmania peruviana

2

 

Leishmania tropica

2

 

Leishmania major

2

 

Leishmania spp.

2

 

Loa loa

2

 

Mansonella ozzardi

2

 

Mansonella perstans

2

 

Naegleria fowleri

3

 

Necator americanus

2

 

Onchocerca volvulus

2

 

Opisthorchis felineus

2

 

Opisthorchis spp.

2

 

Paragonimus westermani

2

 

Plasmodium falciparum

3 (**)

 

Plasmodium spp. (human and simian)

2

 

Sarcocystis suihominis

2

 

Schistosoma haemotobium

2

 

Schistosoma intercalatum

2

 

Schistosoma japonicum

2

 

Schistosoma mansoni

2

 

Schistosoma mekongi

2

 

Strongyloides stercoralis

2

 

Strongyloides  spp.

2

 

Taenia saginata

2

 

Taenia solium

3 (**)

 

Toxocara canis

2

 

Toxoplasma gondii

2

 

Trichinella spiralis

2

 

Trichuris trichiura

2

 

Trypanosoma brucei brucei

2

 

Trypanosoma brucei gambiense

2

 

Trypanosoma brucei rhodesiense

3 (**)

 

Trypanosoma cruzi

3

 

Wuchereria bancrofti

2

 

(**) Glej 8. odstavek uvodnih pripomb

 

GLIVE

Biološki dejavnik

Razvrstitev

Opombe

Aspergillus fumigatus

2

A

Blastomyces dermatitidis (Ajellomyces dermatitidis)

3

 

Candida albicans

2

A

Candida tropicalis

2

 

Cladophialophora bantiana (včasih: Xylohypha bantiana, Cladosporium bantianum ali trichoides)

3

 

Coccidioides inuntis

3

A

Cryptococcus neoformans var. neofonnans (Filobasidiella neofonnans var. neofonnans)

2

A

Cryptococcus neoformans var. gattii ( (Filobasidiella bacillispora)

2

A

Emmonsia parva var. parva

2

 

Emmonsia parva var. crescens

2

 

Epidermophyton floccosum

2

A

Fonsecaea compacta

2

 

Fonsecaea pedrosoi

2

 

Histoplasma capsulatum  var. capsulatum (Ajellomyces capsulatus)

3

 

Histoplasma capsulatum duboisii

3

 

Madurella grisea

2

 

Madurella mycetomatis

2

 

Microsporum spp.

2

A

Neotestudiana rosatii

2

 

Paracoccidioides brasiliensis

3

 

Penicillium marneffei

2

A

Scedosporium apiospermum (Pseudallescheria boydii)

2

 

Scedosporium prolificans (inflatum)

2

 

Sporothrix schenckii

2

 

Trichopython rubrum

2

 

Trichopython spp.

2

 

 

 

PRILOGA IV

Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev

1. Pooblaščeni zdravnik mora biti seznanjen s pogoji oziroma
okoliščinami izpostavljenosti vsakega delavca.

2. Zdravstveni nadzor delavcev je treba izvajati skladno z načeli
in prakso medicine. Vključevati mora vsaj naslednje ukrepe:

- vodenje zdravstvene in delovne anamneze delavca,

- oceno zdravstvenega stanja delavca,

- fakultativno izvajanje biološkega monitoringa in

- uporabo drugih diagnostičnih metod za odkrivanje zgodnjih in
reverzibilnih učinkov.

V zdravstveni nadzor lahko vključimo še druge teste, če je to
upravičeno, upoštevajoč najnovejša dognanja medicinske stroke.

PRILOGA V

Zadrževalni ukrepi in zadrževalne stopnje

Uvodna pripomba

Ukrepi, navedeni v tej prilogi, se uporabljajo ob upoštevanju  vrste dejavnosti, ocene tveganja za delavce in vrste določenega biološkega dejavnika.

A. Zadrževalni ukrepi

B. Zadrževalne stopnje

 

2

3

4

1. Delovno mesto naj bo ločeno od drugih dejavnosti v isti stavbi

ne

priporočljivo

da

2. Vhodni in izhodni zrak v delovnem prostoru je treba prečistiti z uporabo metode HEPA ali na podoben način

ne

da, izhodni zrak

da, vhodni in izhodni zrak

3. Dostop je dovoljen samo pooblaščenim delavcem

priporočljivo

da

da, skozi zračno komoro

4. Delovno mesto mora biti mogoče nepropustno zapreti, da se ga da dezinficirati

priporočljivo

priporočljivo

da

5. Posebni postopki za dezinfekcijo

da

da

da

6. Na delovnem mestu je treba vzdrževati tlak, nižji od atmosferskega

ne

priporočljivo

da

7. Učinkovit nadzor nad prenašalci, npr. glodalci in insekti

priporočljivo

da

da

8. Površine, ki so nepropustne za vodo in ki jih je lahko čistiti

da, delovna miza in tla

da, delovna miza in tla

da, delovna miza, stene,  tla in strop

9. Površine, odporne na kisline, baze, topila, razkužila

priporočljivo

da

da

10. Varno skladiščene biološkega dejavnika

da

da

da, zavarovano skladišče

11. Nujno je opazovalno okno ali kakšna druga alternativa, da je mogoče opazovanje prisotnih v prostoru

priporočljivo

priporočljivo

da

12. Laboratorij mora imeti lastno opremo

priporočljivo

priporočljivo

da

13. Z okuženimi materiali, vključno z živalmi, je treba ravnati v varnostni sobi, izolatorju ali drugem ustreznem zaprtem sistemu

kadar je to ustrezno

da, kadar se okužba prenaša po zraku

da

14. Sežigalnik za odstranjevanje živalskih trupel

priporočljivo

da (naj bo na voljo)

da, na delovnem območju

 

PRILOGA VI

Zadrževalni ukrepi in zadrževalne stopnje pri industrijskih procesih

Biološki dejavniki skupine 1

Pri delu z biološkimi dejavniki iz 1. skupine, vključno z živimi oslabljenimi vakcinami, je priporočljivo upoštevati načela varnosti pri delu in higiene dela.

Biološki dejavniki skupine 2, 3 in 4

Na podlagi ocene tveganja v zvezi s katerim koli posebnim delovnim procesom ali delom procesa je priporočljivo izbrati in kombinirati zadrževalne ukrepe iz različnih spodaj navedenih razredov.

A. Zadrževalni ukrepi

B. Zadrževalne stopnje

 

2

3

4

1. Sistem ravnanja z organizmi, sposobnimi za preživetje, naj bo tak, da je delovni postopek fizično ločen od okolja

da

da

da

2. Z izstopnimi plini iz zaprtih sistemov je treba ravnati tako, da:

je sproščanje čim  manjše

se sproščanje prepreči

se sproščanje prepreči

3. Vzorčenje, dodajanje materialov v zaprt sistem in prenos organizmov, sposobnih za preživetje v drug zaprt sistem je treba opraviti tako, da se:

je sproščanje čim  manjše

se sproščanje prepreči

se sproščanje prepreči

4. Serije tekočih gojišč se ne sme odstraniti iz zaprtega sistema, če organizmi, sposobni za preživetje niso bili:

deaktivirani z validiranimi sredstvi

deaktivirani z validiranimi kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi

deaktivirani z validiranimi kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi

5. Tesnila morajo biti narejena tako, da

je sproščanje čim  manjše

se sproščanje prepreči

se sproščanje prepreči

6. Zaprti sistemi bi morali biti nameščeni znotraj nadzorovanega območja:

priporočljivo

priporočljivo

da, in v namensko zgrajenem

(a) postavljeni naj bodo znaki za biološko nevarnost

priporočljivo

da

da

(b) dostop je dovoljen samo pooblaščenim delavcem

priporočljivo

da

da, skozi zračno komoro

(c) osebje naj nosi varovalno obleko

da, delovno obleko

da

da, popolnoma se preobleče

(d) osebje naj ima na voljo prostor in opremo za dekontaminacijo in umivanje

da

da

da

(e) osebje naj se oprha, preden zapusti nadzorovano območje

ne

priporočljivo

da

(f) odplake iz umivalnikov in prh se zbira in deaktivira pred izpustom

ne

priporočljivo

da

(g) nadzorovano območje je treba ustrezno prezračevati, da je kontaminacija zraka čim manjša

priporočljivo

priporočljivo

da

(h) v nadzorovanem območju je treba vzdrževati tlak, nižji od atmosferskega

ne

priporočljivo

da

(i) vstopni in izstopni zrak v nadzorovanem območju je treba prečistiti z uporabo metode HEPA

ne

priporočljivo

da

(j) nadzorovano območje naj bo načrtovano tako, da lahko ostane v njem celotna vsebina zaprtega sistema, če se razlije

ne

priporočljivo

da

(k) nadzorovano območje mora biti zatesnjeno, da se prepreči zaplinjanje prostorov - fumigacija

ne

priporočljivo

da

(l) čiščenje odplak pred končnim izpustom

deaktiviranje z validiranimi sredstvi

deaktiviranje z validiranimi kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi

deaktiviranje z validiranimi kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi

PRILOGA VII

Priporočeni kodeks ravnanja pri cepljenju

1. Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da
obstaja tveganje za zdravje in varnost delavcev zaradi
izpostavljenosti biološkim dejavnikom, za katere obstaja
učinkovito cepivo, jim mora delodajalec zagotoviti cepljenje.

2. Cepljenje mora biti opravljeno  v skladu s posebnimi predpisi
in prakso s področja nalezljivih bolezni in njihovega
preprečevanja.

Delavci morajo biti cepljeni, če so izpostavljeni določenim
biološkim dejavnikom, za katere obstaja ustrezno cepivo.

Delodajalec mora delavce seznaniti o pomenu cepljenja in o možnih
posledicah opustitve cepljenja.

3. Cepljenje mora biti za delavce brezplačno, kadar je obvezno.
Stroške krije delodajalec.

4. O cepljenju se izda knjižica o cepljenju, ki mora biti na
voljo posameznemu delavcu in, na podlagi zahteve, pristojnemu
organu.