Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2001 z dne 15. 6. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2001 z dne 15. 6. 2001

Kazalo

2760. Odlok o zazidalnem načrtu za cono p 1?2 v Ilirski Bistrici II. faza, stran 5358.

Na podlagi 39. in 40. Člena zakona o urejanju naselj in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 1. nadaljevanju 22. seje dne 5. 6. 2001 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za cono p 1-2 v Ilirski Bistrici II. faza
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt za cono P 1-2 v Ilirski Bistrici II. faza, ki ga je pod številko U-012-2000 izdelal CEP Danilo Jež s.p., Sežana februarja 2001.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
1.0. Splošni del
2.0. Tehnično poročilo
3.0. Rekapitulacija stroškov
4.0. Elaborati, študije
5.0. Pogoji soglasodajalcev
6.0. Besedilo odloka
7.0. Grafični del
1. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica (kartografski del) M 1:25.000
2. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica (kartografska dokumentacija) M 1:5.000
3. Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica (kartografski dokumentacija – infrastruktura) M 1:5.000
4. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica – zasnova namenske rabe prostora M 1:5.000
5. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica
– usmeritve glede načinov urejanja obm. s prost.izvedb.akti M 1:5.000
6. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica – zasnova vodovodnega omrežja M 1:5.000
7. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica – zasnova kanalizacijskega omrežja M 1:5.000
8. Izvleček iz urbanistične zasnove mesta Ilirska Bistrica – zasnova elektroenergetskega omrežja M 1:5.000
9. Obstoječa geodetska situacija M 1:500
10. Obstoječa katastrska situacija M 1:1.000
11. Arhitektonska situacija M 1:500
12. Geodetska zazidalna situacija M 1:500
13. Komunalna situacija M 1:500
14. Prometna situacija M 1:500
15. Situacija zelenih površin M 1:500
16. Predvidena parcelacija in funkcionalna zemljišča M 1:500
17. Idejne zasnove objektov M 1:500
II. OPIS MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Meja območja, ki se bo urejalo z ZN poteka od izhodiščne točke na jugu območja (vogal parc. št. 416 k.o. Trnovo in parc. št. 115/1 k.o. Ilirska Bistrica) proti severovzhodu po meji med parc. št. 416, 414 k.o. Trnovo in 115/1 ter 105 in 103/1 k.o. Ilirska Bistrica, zavije proti jugovzhodu do vogala parc. št. 411/1 in 412/3 k.o. Trnovo. Od tu naprej zavije proti severovzhodu in poteka po meji med parcelama št. 411/1 in 412/3 k.o. Trnovo, prečka pot (parc. št. 1958/2 in 1958/1 k.o. Trnovo), razmeji parc. št. 359 in 366 k.o. Trnovo ter zavije proti severozahodu ob Cesti Nikole Tesle (parc. št. 2262/1 k.o. Trnovo) do približno polovice meje parc. št. 350 k.o. Trnovo, zavije proti severu do vogala parc. št. 341/1 k.o. Trnovo, ter poteka po meji med parcelo št. 291/1 k.o. Trnovo (železnica) in parcelami št. 341/1, 327/1 in 315 k.o. Trnovo, zavije proti jugozahodu po meji med parc. št. 305 in 315 k.o. Trnovo do Ceste Nikole Tesle (parc. št. 2262/1 k.o. Trnovo), zavije proti severozahodu po meji med njo in parc. št. 305 k.o. Trnovo ter po ca. 17 m prečka cesto in pride do vogala parc. št. 445 k.o. Trnovo, nadaljuje pot proti jugozahodu po meji med parc. št. 450 in 445 k.o. Trnovo in meji med parc. št. 466/6 in 466/7 k.o. Trnovo, seka parc. št. 469 in 473/1 k.o. Trnovo ter pride do reke Reke (parc. št. 1973/1 k.o. Trnovo) in zavije po njeni meji proti vzhodu do izhodiščne točke.
Območje zajema naslednje parcele št. 315, 391/1 del, 327/1, 324/2, 341/1, 2262/1 delno, 443/1, 443/4, 443/2, 443/3, 466/13, 435/6, 436/5, 436/3, 438/2, 441/2, 319/3, 446/14, 3257, 3256, 319/1, 319/2, 441/1, 438/1, 436/1, 435/1, 343/2, 347/2, 350, 351, 354, 355, 358, 359, 412/4, 412/2, 412/5, 415, 414, 411/1, 416, 424/1, 323/1, 324/1, vse k.o. Trnovo.
Površina območja, katero se ureja s tem zazidalnim načrtom meri 54.863 m2.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO PROSTORA
4. člen
Zazidalno območje P 1-2 II. faza je predvideno za: obskrbovalne, proizvodne, skladiščne, obrtne, servisne, poslovne in komunalne dejavnosti in je razdeljeno na 4 funkcionalne enote.
V ureditvenem območju so predvideni naslednji posegi po funkcionalnih enotah:
Funkcionalna enota A (območje podjetja Primorje d.d.):
– graditev poslovno-skladiščnega objekta, notranje nove napajalne ulice in pripadajoče infrastrukture,
– ureditev obstoječih odprtih skladiščnih površin in objektov,
– rušenje obstoječega objekta ob Ulici Nikola Tesla in objektov v deniveliranem delu ter poravnava različnih nivelet zemljišča z zasutjem tako, da se pridobi enotni manipulativni plato;
– obstoječi kanal se zasuje s tem, da se po dnu predvidi potek meteorne in fekalne kanalizacije.
Funkcionalna enota B (območje podjetja Tramper d.o.o.):
– graditev motela, bencinskega servisa, poslovnega objekta, parkirišč za tovornjake, ki prevažajo nevarne snovi in osebna vozila, avtopralnice za zunanje pranje vozil in objekta za servisiranje tovornih vozil.
Funkcionalna enota C (območje podjetja Prema d.o.o.):
– graditev poslovno-proizvodnega objekta v dveh fazah, manipulativnih površin s parkirišči, proizvodega objekta in trafo postaje za potrebe celega območja ZN.
Funkcionalna enota D (območje Komunalno stanovanjskega podjetja Ilirska Bistrica):
– graditev garažnega objekta (delovna vozila, pogrebno vozilo, vozilo za pometanje),
– graditev nadstreška za tovorna vozila in osebna vozila,
– graditev skladiščno-delavniškega objekta za skladiščenje vodovodnega materiala, pogrebne opreme, delovnega orodja in opreme, garderobe, manjše delavnice (mehanična, vodoinstalaterska, elektroinstalaterska …),
– graditev upravnega objekta s parkirišči,
– ureditev parkirišča za stranke,
– graditev zadrževalnega bazena na kanalizacijskem kolektorju,
– ureditev platoja za skladiščenje vodovodnega materiala, platoja za sortiranje odpadkov (steklo, papir, kovine) z nadstreškom – odpadki se sortirajo v posebne kontejnerje,
– platoja za pranje kontejnerjev in odprtih skladišč ter
– regulacija potoka.
Rekonstrukcija Ulice Nikola Tesla z vso pripadajočo infrastrukturo.
Funkcionalne enote so prikazane v vseh grafičnih prilogah.
5. člen
Znotraj ureditvenega območja ni možno locirati dejavnosti, katerih stranski produkt je onesnažena voda, emisije v podzemlje oziroma proizvodnja, ki ima kakršne koli emisije v ozračje. Za projekte, ki bi lahko škodili zdravlju in življenju ljudi in imeli škodljive vplive na okolje, se mora v lokacijskem postopku zahtevati posebna študija vpliva na okolje oziroma zagotovila o neškodljivosti dejavnosti.
6. člen
Zahtevana je visoka kvaliteta graditve za nove objekte ter prenovo obstoječih.
Tehnologija graditve novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se mora podrediti urbanistično-arhitektonskem konceptu in funkcionalnim zahtevam prostora.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S TOLERANCAMI
7. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje
Primarne in sekundarne prometne povezave znotraj območja se v bodoče ne bodo spreminjale. Sekundarni priključki se lahko znotraj posameznih funkcionalnih zemljišč načeloma lahko dopolnjujejo v skladu s funkcionalnimi zahtevami bodočih objektov. Elementi cest so prikazani v prerezih v prometni situaciji.
Oblikovanje objektov naj upošteva kompozicijske in tipološke značilnosti. Odmiki in regulacija objektov ter njihova tipologija je razvidna iz grafičnih prilog.
Ureditev zelenih površin in okolice naj sledi značilnostim lokalne narave in podnebja (hrast, gaber), v urejanju okolice naj se zasadijo nova drevesa in drevoredi v razdaljah, da omogočajo pod njimi rast trave in grmovja. Pri realizaciji ZN je potrebno za vsak poseg izdelati projekt ozelenjevanja.
Pogoji za arhitektonsko oblikovanje
Pogoji za arhitektonsko oblikovanje so razvidni iz grafičnih prilog. Arhitektura objektov naj sledi tipologiji objektov, ki so prikazani v grafičnih prilogah.
Vse zunanje površine so urejene brez arhitektonskih ovir tako, da so dostopne tudi invalidskim vozičkom.
Objekti in funkcionalni sklopi so vključeni v komunalno in prometno ureditev, posebno objekti in sklopi, ki se navežejo na bodočo rekonstrukcijo Ulice Nikole Tesle.
Strehe so dvokapnice.
Fasade objektov so prilagojene namembnosti objektov in oblikovanju območja kot celote.
Horizontalni in vertikalni gabariti so razvidni iz geodetske zazidalne situacije in lahko od teh odstopajo le v smislu toleranc.
Namembnosti objektov so naslednje:
– funkcionalna enota A
– Objekt 8 – objekt je predviden za rušenje. Denivelirano zemljišče ob objektu se zasuje tako, da se pridobi enotni manipulativni plato;
– Objekt 9 – odprto skladišče in manipulativni prostor (enonivojsko, povprečnih dimenzij 20 × 15 m, površine ca. 300 m2);
– Objekt 10 – poslovno – skladišče (skladiščni del je pritličen, poslovni del je etažnosti P+1, dimenzije objekta 30 × 17 m, površine 680 m2). Objekt se gradi v dveh fazah;
– obstoječi odprti kanal se zasuje s tem, da se po dnu spelje cevi za meteorno in fekalno kanalizacijo.
– funkcionalna enota B
– Objekt 1 – motel (etažnost P+1, horizontalni gabarit 24 × 6 m + 1/2 r = 6 m, površine 450 m2);
– Objekt 2 – bencinski servis (etažnost P+1, horizontalni gabarit 12 × 6 m + nadstrešek 12 × 11 m, površine 144 m2 in nadstrešek nad točilnimi mesti 132 m2). Kapaciteta rezervoarjev za gorivo je 3 × 40.000 l, mikrolokacija rezervoarjev se opredeli po tehnološkem projektu za bencinski servis;
– Objekt 3 – poslovni objekt (etažnost P+1, horizontalni gabarit 13 × 6 m + 1/3 r = 6 m, površina 240 m2);
– Objekt 4 – parkirišče za tovorna vozila (enonivojsko, dimenzij 12,2 × 20,3 m, površine 247 m2 – 5 PM);
– Objekt 5 – parkirišče za osebna vozila (enonivojsko, dimenzij 28 × 5 m + 23,3 × 5 m, površine 256,5 m2, 22 PM);
– Objekt 6 – parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi – južni del parkirišča je urejen z lovilno skledo in zadrževalnim bazenom (enonivojsko, dimenzij ca. 74 × 16 m + 34,8 × 16 m, površine ca. 1.740 m2, 13 + 7 PM); za parkiranje polnih cistern je predvidenih 6 PM na južnem delu parkirišča;
– Objekt 7 – pokrita pralnica za zunanje pranje vozila (pritličen objekt, dimenzij 3,5 × 15 m, površine 52,5 m2);
– Objekt 8 – delavnica za servisiranje (pritličen objekt, dimenzij 30 × 10 m, površine 300 m2);
– Objekt 9 – interne ceste in platoji (enonivojsko, površine 2.320 m2);
– funkcionalna enota C
– Objekt 1 – transformatorska postaja (pritličen objekt, horizontalni gabarit 5 × 5 m, površina 25 m2);
– Objekt 2 – proizvodno-obrtno-poslovni objekt (pritličen objekt, horizontalni gabarit 30 × 15 m + 1/2 r = 6 m, površina 450 m2);
– Objekt 3 – manipulativne površine in parkirišče (enonivojsko, dimenzij 50 × 14,1 m, površina 705 m2);
– Objekt 4 – proizvodno-obrtno-poslovni objekt (delno pritličen in delno enonadstropen objekt, dimenzije 2 × 50 × 15 m, površina 1.125 m2);
– funkcionalna enota D
– Objekt 1 – garaže (pritličen objekt, horizontalni gabarit 22,5 × 7 m, površina 157,5 m2);
– Objekt 2 – nadstrešek za parkiranje tovornih vozil (pritličen objekt, horizontalni gabarit 20,7 × 10 m, površina 207 m2);
– Objekt 3 – skladiščno-delavniški objekt (delno pritličen in delno enonadstropen objekt, horizontalni gabarit 40 × 20 m, površina 800 m2);
– Objekt 4 – upravni objekt (enonadstropen objekt, horizontalni gabarit 16 × 8 m + 1/2 r = 4 m, površina 306 m2);
– Objekt 5 – parkirišče za službena vozila (enonivojsko, dimenzij 32,5 × 5 m, površina 161,5 m2, 14 PM);
– Objekt 6 – parkirišče za stranke (enonivojsko, dimenzij 17 × 11,5 m, površina 196,5 m2, 10 PM);
– Objekt 7 – manipulacijski plato (enonivojski, dimenzij 53,2 × 23,5 m, površine 1.234 m2);
– Objekt 8 – plato za odprto skladišče za vodovodni material (enonivojsko, dimenzij 12 × 38,3 m, površine 459,6 m2);
– Objekt 9 – plato za pranje kontejnerjev (enonivojski, dimenzij 12 × 38,3 m, površina 459,6 m2);
– Objekt 10 – regulacija potoka;
– Objekt 11 – odprta skladišča (enonivojska, skupna površina 6.728 m2); del platoja (objekt 11a) se predvidi kot plato za sortiranje odpadkov z nadstreškom dimenzij ca. 10 × 24 m;
– Objekt 12 – ceste;
– Objekt 13 – zadrževalni bazen (vkopan, dimenzije ca. 17,20 × 11,05 m, prostornina 135 m3).
Pogoji za krajinsko oblikovanje
Krajinsko oblikovanje bo obsegalo hortikulturno urejanje vsake parcele posamezno. Ohrani naj se čim več kvalitetne vegetacije in geomorfoloških značilnosti območja
8. člen
Vse zelene površine in drevoredi se morajo redno vzdrževati. V območju ZN se predvideva intenzivna ozelenitev.
9. člen
Horizontalni in vertikalni gabariti
Smer zazidave novih objektov v območju ZN sledi gradbenim linijam, ki so prikazane v arhitektonski geodetski situaciji. Postavitev novih objektov je mogoča samo v odnosu na smeri gradbenih linij. Objekte je možno graditi v fazah pod pogojem, da vsaka faza predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
Vertikalni gabariti
Novi objekti so maksimalne višine P+1. Vertikalne kote objektov so prikazane v geodetski situaciji.
Idejna višinska regulacija
Idejna višinska regulacija obravnavanega območja upošteva zazidavo in značilnosti območja. V grafičnih prilogah so višinske kote podane kot izhodiščne idejne kote posameznih objektov za nadaljnjo projektno obdelavo.
10. člen
Oblikovanje objektov
Oblikovanje objektov je podrejeno urbanistični zasnovi tako, da ustvarja značaj območja. Dostopne ulice naj soustvarjajo določen značaj zunanjih prostorov.
Objekti se oblikujejo skladno s tehnologijo in tehnološkim procesom.
Strehe so praviloma dvokapnice, izjemoma je dovoljena ravna streha, če je to predmet adaptacije ali dozidave obstoječega objekta.
Lastniki objektov so dolžni redno vzdrževati fasade objektov.
Gradnja objektov v varovalnem pasu železniške proge:
Za graditev in obnovitev objektov v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno upoštevati pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) in zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91).
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA
11. člen
Kanalizacija in meteorne vode
V zazidalnem območju je predvidena gradnja ločenega sistema kanalizacije.
Meteorne vode se ločeno speljejo preko lovilcev olj in maščob v potok Bistrico oziroma reko Reko. Trase meteorne kanalizacije so prikazane v komunalni situaciji. Pri odvajanju meteorne vode je potrebno upoštevati varstvo na stoletne vode pred poplavami sočasnega nastopa visokih zunanjih in notranjih voda. Ponikanje meteornih vod mora upoštevati najvišji mogoči nivo podtalnice.
Tehnološke odpadne vode se morajo očistiti v obratu, kjer nastanejo. Tako očiščene se lahko speljejo v mestno kanalizacijo.
Pri odvajanju tehnoloških meteornih vod je potrebno upoštevati določila uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99) in ostalih predpisov, ki zadevajo dejavnosti, katere bodo locirane v območju, ki ga ureja ta ZN.
Kolikor so na obravnavanem območju vodni viri, je potrebno le-te ohraniti oziroma obnoviti in preprečiti njihovo onesnaženje.
Upoštevati je potrebno, da se območje, ki se ureja s tem ZN, nahaja v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, Uradni list RS, št. 57/96).
Prostore in platoje, kjer se bodo skladiščili ali vršilo pretakanje naftnih derivatov in drugih podobnih nevarnih snovi (akumulatorji, mazila, olja itd.), je potrebno urediti tako, da se onemogoči njihovo izlitje v podtalje.
Za vodnogospodarske ukrepe si morajo investitorji v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja pridobiti smernice za izdelavo projektne dokumentacije, na katero bo v postopku gradbenega dovoljenja izdano mnenje za pridobitev vodnogospodarskega soglasja.
Vodovod
Obstoječi primarni vodovod poteka po Ulici Nikole Tesle (AC premera 250). Sekundarno omrežje znotraj območja se dimenzionira glede na velikost priključenih objektov (DN 150, DN 125 oziroma DN 80).
Na glavnih razcepih se predvidijo sektorski ventili za izločitev dela vodovoda.
Objekti se priključijo na sekundarno vodovodno omrežje za potrebe sanitarne vode in požarne vode.
Pri projektiranju vodovodnega omrežja cone je potrebno upoštevati vse ukrepe in postopke, ki zagotavljajo primerno oskrbo skladno z veljavnimi predpisi, pravilniki, standardi in normativi.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno urediti primerno hidrantno omrežje.
Elektro omrežje
Pri projektiranju elektro omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki zadevajo to področje in zasnovo elektro omrežja na obravnavanem območju.
Čez obravnavano območje potekata dva 20 kV kablovoda.
Za potrebe obstoječe in nove zazidave je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki se priključi na obstoječi 20 kV kablovod. Za postavitev in obratovanje nove transformatorske postaje mora biti upoštevana uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Predvidena nova kabelska povezava bo potekala v kabelski kanalizaciji. Priključki so predvideni od TP do električnih omaric pri vsakem objektu.
V sklopu urejanja elektro omrežja je potrebno obstoječo jamborsko transformatorsko postajo 20/0,4 kV Betonarna izvesti v kabelski montažni izvedbi. Obstoječe 20 kV kablovode je potrebno pod asfaltiranimi površinami vgraditi v cevno kanalizacijo oziroma prestaviti izven obsega gradnje objektov.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si morajo investitorji pridobiti ustrezna elektroenergetska soglasja.
Javna razsvetljava
Na celotnem območju je predvidena zunanja razsvetljava komunikacij, platojev in parkirišč.
Podrobne splošne in tehnične zahteve za izvedbo javne razsvetljave so razvidne iz pogojev Elektro Primorske in Komunalno stanovanjskega podjetja ter rešitev iz grafičnih prilog.
PTT in KTV omrežje
Novo kabelsko omrežje PTT in KTV mora biti usklajeno s trasami predvidenega telefonskega omrežja, katero je bilo načrtovano v ZN za območje P 1-2 I. faza. Priključki so predvideni od razvodne omarice oziroma jaška pri objektu do telefonske oziroma KTV naprave.
Plinsko omrežje
V območju Ulice Nikola Tesla je predviden koridor mestnega plinovoda. Sekundarno plinovodno omrežje bo speljano znotraj obravnavanega območja. Priključki so predvideni do vsakega objekta.
V primeru, ko gradnja objektov in ostale komunalne infrastrukture posega v območje plinovoda, si morajo investitorji v postopku pridobivanja dovoljen pridobiti tudi soglasje koncesionarja za izgradnjo plinovodnega omrežja v Ilirski Bistrici.
12. člen
Zasnova komunalnih ureditev in zunanjega urejanja predstavlja obvezna izhodišča za njihovo nadaljnje projektiranje in izvajanje.
Vse objekte v območju zazidalnega načrta je potrebno priključiti na komunalne naprave, ki jih predvideva ta načrt.
Ravnanje z odpadki
Ravnanje z odpadki in odlaganje teh mora biti usklajeno z odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 13/92). Poleg tega je potrebno upoštevati pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00), pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) ter osnutek uredbe o taksi za obremenjevaje okolja zaradi odlaganja odpadkov in osnutek odredbe o oskrbi glede ločeno zbranih frakcij pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Odpadke je potrebno zbirati v za to namenjenih tipskih kontejnerjih ali kovinskih posodah. Lokacije posod za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti na mestih, ki so dostopna z obstoječo mehanizacijo za odvoz komunalnih odpadkov. Predvidena prostornina posod za opdadke je 40 l na osebo oziroma 160 l na 100 m2 poslovne površine.
Plato, na katerem je locirana posoda za odpadke mora biti nedrsno tlakovan, brez možnosti odtekanja ali izcejanja vode v podtalje. Plato mora biti osvetljen.
Usedline iz zaprtega kroga pri pranju vozil in kontejnerjev se odlagajo in odstranjujejo iz obravnavanega območja skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Odstranjevanje izločenih trdih snovi, mineralnih olj in drugih lahkih snovi iz usedlin se očisti na način, kot ga predvideva 9. točka 11. člena uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99).
Ravnanje z odpadki, ki nastanejo v proizvodnih objektih, mora investitor načrtovati v sklopu delovnega procesa.
V primeru, da se bodo v objektu uporabljale tudi manjše količine nevarnih snovi je potrebno zagotoviti izvedbo, ki bo v primeru razlitja ali razsipa omogočala zajem v nepropustno kineto ali lovilno skledo in tako preprečila iztok v javno kanalizacijo in podtalje.
Pri ravnanju z odpadnimi olji je potrebno upoštevati določila pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
Ogrevanje je v vseh objektih urejeno lokalno ali centralno. Predvidi naj se ogrevanje s plinom ali izjemoma s tekočimi gorivi. Cisterne tekočih goriv morajo biti dvoplaščne. Možna je tudi uporaba alternativnih virov energije.
Varovanje pred hrupom
Pri projektiranju in gradnji objektov morajo investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih del upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86) in uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Območje je vpeto med večje vire hrupa (cesta in železnica na severu ter industrijski kompleks na zahodu).
Ravni hrupa v delovnih prostorih ne smejo presegati vrednosti, ki jih predpisuje pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Uradni list SFRJ, št. 29/71).
Ob stanovanjskih objektih ob Ulici Nikola Tesla hrup dejavnosti ne sme presegati nočne mejne ravni 35 db in dnevne ravni 40 db.
Varovanje zraka
V skladu z obveznimi državnimi izhodišči glede varovanja zraka, ki izhajajo iz dolgoročnega plana RS, mora biti v območju ZN zagotovljeno saniranje ozračja do take stopnje, da se ne preseže III. razred onesnaženosti.
Pri odpadnem zraku je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter podzakonske predpise, ki zadevajo dejavnosti, katere bodo locirane v območju ZN.
13. člen
V primeru, da investitorji ne zagotovijo pogojev iz 12. člena tega odloka, morajo obstoječe stanovanjske objekte, ki so locirani v območju, katerega ureja ta zazidalni načrt, odkupiti oziroma zagotoviti nadomestno gradnjo le-teh.
VI. POGOJI GLEDE POŽARNE VARNOSTI
14. člen
Za požarno varnost je predvideno ustrezno hidrantno omrežje. Objekti morajo imeti zunanje in notranje hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje je potrebno izvesti za vsak objekt v skladu s predhodno izdelano študijo požarne varnosti, upoštevajoč požarne nevarnosti in požarne obremenitve vsakega objekta posebej.
Izhodiščne zahteve so:
– krožni cevovod,
– hidranti ne smejo biti med seboj oddaljeni več kot 80 m,
– hidranti morajo biti oddaljeni od najbližjih vozil minimalno 5 m,
– hidranti morajo biti opremljeni z ustrezno opremo,
– minimalni tlak v hidrantnem omrežju mora biti 2,5 bara,
– objekti morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati,
– objekti morajo imeti naprave, ki zagotavljajo pravočasno odkrivanje požara,
– zagotovljena mora biti varna evakuacija prisotnih oseb,
– preprečeno mora biti širjenje požara po objektu in na sosednje objekte,
– zagotovljeno mora biti ućinkovito in hitro gašenje,
– evakuacijske poti na prosto iz vsakega objekta morajo biti vidno označene.
Do vsakega objekta morajo biti zagotovljene dovozne in dostopne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, skladno s standardom SIST DIN 14090. Širina dovoznih poti mora biti minimalno 3 m oziroma 3,5 m, če so obojestransko omejene, višine podvozov morajo biti minimalno 3,5 m.
Hidrantno omrežje mora biti projektirano v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in pravilnik o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85) ter zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
VII. POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA
14. člen
Elementi prometne ureditve in mirujočega prometa so razvidni iz grafične priloge – prometna situacija ter iz arhitektonske geodetske situacije.
S spremembo poteka prometnih tokov v Ilirski Bistrici, glede na rekonstrukcijo Ulice Nikola Tesla, ki prevzema funkcijo začasne obvoznice tranzitnega prometa, bo Ulica Nikola Tesla postala mestna obvoznica. Notranji promet v območju ZN bo povezan z njo na vzhodnem in zahodnem delu. Zaradi tega je načrtovano, da se na Ulici Nikola Tesla izvede na vstopih v cono tretje prometne pasove za leve zavijalce, kot je razvidno iz prometne situacije.
Za ureditev mirujočega prometa se morajo upoštevati normativi, ki določajo za poslovni program 1 parkirno mesto na 40 m2 neto površine objekta ali 1 parkirno mesto na zaposlenega.
Parkirne površine in površine namenjene prometu motornih vozil morajo biti tlakovane tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti zaključene z robniki. Meteorne vode z njih morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob.
Parkirišče in površine, ki se predvidevajo za prevoz in parkiranje tovornih vozil, katera prevažajo nevarne snovi, se morajo urediti v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št. 33/96).
Meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanjih površin ne smejo pritekati na cesto oziroma na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
Na celotni trasi cest kot tudi znotraj vsakega kompleksa (parkirišča, dovozne poti, manipulativne površine in drugo) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
Pri spremembi programa je potrebno v okviru toleranc spoštovati navedeni normativ. Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirišč v okviru vsake faze graditve.
VIII. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
15. člen
Pogoji za oblikovanje faz izvajanja načrta, bodo podani predvsem glede na izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture, ki se bo priključevala v smeri Ulice Nikola Tesla. Ostalo območje ZN je možno izvajati v ločenih podfazah.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZN
16. člen
Do začetka gradnje planiranih objektov in naprav je stavbno zemljišče možno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi vplivali na načrtovano rabo ali pogoje bivanja.
Gradi se lahko samo na komunalno opremljenem zemljišču.
17. člen
Zazidalni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh načrtovanih objektov in naprav, vključno s komunalnimi in drugimi posegi v zazidalnem območju.
Določila zazidalnega načrta morajo biti upoštevana v postopku pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovolenja.
Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
X. TOLERANCE
18. člen
Pri planiranih objektih je potrebno upoštevati gradbene linije.
Tlorisni gabariti lahko dimenzijsko odstopajo ± 5% po dolžini in ±5% po širini. Glede na višino objektov je dovoljeno maksimalno odstopanje ±1,0 m.
Tolerance spreminjanja mej med posameznimi parcelami so dovoljene pod pogojem, da se bistveno ne poveča stavbno zemljišče.
Gradnja je lahko klasična, montažna ali kombinirana.
Glede namembnosti objektov in naprav, so spremembe dopustne do stopnje, ko ne kršijo, zmajšujejo ali spreminjajo osnovnih dejavnosti posameznega območja, opredeljenega s tem zazidalnim načrtom.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
19. člen
Zazidalni načrt za območje P 1-2 v Ilirski Bistrici II. faza je na vpogled na Občini Ilirska Bistrica.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-66/98-231
Ilirska Bistrica, dne 6. junija 2001.
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Franc Lipolt, univ. dipl. inž. kem. tehnol. l. r.