Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2001 z dne 13. 4. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2001 z dne 13. 4. 2001

Kazalo

1639. Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Dobrna, stran 2902.

Na podlagi 10. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 59/99 in 70/00) ter 5. člena statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99), je Občinski svet občine Dobrna na 18. redni seji dne 29. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Dobrna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Istovetnostni simboli (v nadaljevanju: simboli) občine so: občinski grb, občinska zastava, potrditvene prvine (štampiljka, žig in pečat).
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Dobrna.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Dobrna.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS evidenci (Heraldično veksilološki in sigilografski evidenci) Arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Dobrna.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih od-ločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (kot so ofsettisk, sitotisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Dobrna v dveh izvodih.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, pod katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ali za določen rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove, različne pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki imajo sedež v Občini Dobrna, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk ali aplikacije na raznovrstnih osnovah ali kot samostojni bedži, našitki na oblačilih in podobno),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Dobrna.
Uporaba simbola (grba) Občine Dobrna v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine (gasilska zveza občine, gasilska društva, komunalna podjetja in podobno).
II. GRB
8. člen
Opis grba, splošno: zeleni dvohrib v dnu modrega ščita nosi zlato skodelo s srebrnim vodnim vrelcem, ki nato razpršen v desni in levi lok vsaksebi, kot slapova padata nad temena dvohriba, v katerem sta vsak k sebi dva zlata hrastova lista.
Blazon: Grb Občine Dobrna je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike.
S srebrnim trakom pokriti zeleni dvohrib v povišanemu dnu modrega ščita, nosi v svojem prevalu zlato skodelo iz katere vre šesterni srebrni vrelec v glavo ščita; tam se vrelec, razdeljen v po tri v desno in levo se jačajoče loke zaobrne navzdol, da potem kot trojni desni oziroma levi slap pada nad obe temeni dvohriba; v zelenilu obeh hribov tvorita dva zlata hrastova (Quercus robur) lista heraldično palmeto.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, pečatni grafiki (miniaturi), heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami tvorijo mapo “DOS“ (dokument občinske simbolike), ki je priloga temu odloku.
9. člen
Grb občine se uporablja:
1. v potrditvenih prvinah (štampiljkah, žigu in pečatu), ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Dobrna,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Dobrna (grb z grbovnim okrasjem se upo-rablja ob svečanih priložnostih),
3. na plaketah in drugih priznanjih Občine Dobrna se lahko uporablja z grbovnim okrasjem,
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja:
– ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma je domači grb na desni strani, kadar spremlja simbol države, simbol nadrejene ustanove ali simbol gostujoče ustanove, kadar so predstavniki teh institucij na uradnem obisku.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sedini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako, da se kvari ugled Občine Dobrna.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave – splošno: zastava Občine Dobrna je modre in rumene barve z atributom iz občinskega grba na častnem srednjem, modrem barvnem polju zastavine rute: iz rumene skodele vre beli (vodni) vrelec navzgor ter razdeljen v desni in levi lok ojačan pada navzdol.
Opis zastave: modro rumena zastava Občine Dobrna je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V“ proti dolžini “L“, je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V“:“L“ = 1:2,5.
Dolžina zastavine rute “L“ se teoretično deli na dvajset osmin (20/8), na katere je ruta razdeljena s svojimi vertikalnimi barvnimi polji, kakor sledi:
I. modro barvno polje, “l“ = tri osmine “L“, (3/8 “L“),
II. rumeno barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“),
III. modro barvno polje, srednji kvadrat “l“ = osem osmin “L“ (8/8 “L“),
IV. rumeno barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“),
V. modro barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“).
Sredino tretjega, srednjega modrega kvadrata krasi atribut iz občinskega grba: rumena skodela iz katere vre beli (vodni) vrelec v višino, kjer se razdeli v desni in levi lok ter ojačan pada navzdol.
Višina atributa ne sme biti nižja od sedemdeset odstotkov višine zastavine rute, in ne sme presegati devetdeset odstotkov imenovane višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape “DOS“ z istovetnostno simboliko Občine Dobrna in kot takšna je priloga tega odloka.
14. člen
Zastava je stalno izvešena na poslopju sedeža Občine Dobrna.
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
3. ob obisku pomembnih uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in ustanov,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v 2. točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
15. člen
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
16. člen
Ko je zastava Občine Dobrna izvešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Dobrna postavljen pred drogovi teh zastav.
Ko je zastava izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Dobrna v sredini.
Ko je zastava Občine Dobrna izvešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Dobrna:
1. ko so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. ko so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. ko so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. ko so zastave razvrščene v vsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. ko so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Dobrna.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti modra in rumena polja vertikalna, podoba njenega atributa, rumena skodela z belim (vodnim) vrelcem na sredini srednjega modrega polja pa izraža naravni pložaj podobe vodnega vrelca.
Horizontalno zastavo izvešamo na vertikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni ali položeni zastavini ruti modrorumena polja horizontalna, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj podobe vodnega vrelca oziroma je ta napram svoji podobi na horizontalni zastavini ruti, zaobrnjena za devetdeset kotnih stopinj. Vertikalna zastava ima po analogiji horizontalne zastave analogno tudi uporabo.
18. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Dobrna.
IV. POTRDITVENE PRVINE
19. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu:
– so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “times“ izpisano ime “Občina Dobrna“, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. * V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Dobrna.
20. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Dobrna štampiljke z naslednjimi gesli:
– “Občina Dobrna“                                      d = 35 mm
– “občinska uprava“                                    d = 35 mm
– “občinska volilna komisija“                          d = 35 mm
– “nadzorni odbor“                                     d = 35 mm
– “občinski svet“                                      d = 35 mm
– “župan“                                              d = 35 mm
– “Občina Dobrna“ (virmanska štamp.)                   d = 25 mm
– “Občina Dobrna“ (potrditvena štamp.)                 d = 20 mm
– identifikacijska (neuradna) štampiljka, 
  pravokotna,                                         (24 x 70 mm).
21. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
22. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave občine in inšpekcijske službe.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno kaznijo najmanj (200.000 SIT) se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo,
4. uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Dobrna,
5. z denarno kaznijo najmanj (50.000,00 SIT) se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
6. z denarno kaznijo najmanj (30.000,00 SIT) se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
24. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbole Občine Dobrna, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
25. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 320/01-6
Dobrna, dne 3. aprila 2001.
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l. r.