Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2000 z dne 10. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2000 z dne 10. 11. 2000

Kazalo

4272. Odredba o protieksplozijski zaščiti, stran 10810.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00) izdaja minister za gospodarske dejavnosti v soglasju z ministrom za delo družino in socialne zadeve
O D R E D B O
o protieksplozijski zaščiti*
1. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
I. Področje veljavnosti, definicije
1. člen
Odredba določa zahteve za opremo in zaščitne sisteme, ki so namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah.
Določa tudi zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih atmosfer, ter ukrepe za varno obratovanje in delo v potencialno eksplozivnih atmosferah.
2. člen
Odredba velja za opremo in zaščitne sisteme, namenjene uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah.
Odredba velja tudi za varnostne, kontrolne in upravljalne naprave, ki so namenjene uporabi zunaj potencialno eksplozivnih atmosfer, vendar pa so zaradi nevarnosti eksplozij potrebne ali koristne za varno delovanje opreme ali zaščitnih sistemov.
3. člen
Odredba ne velja za:
1. medicinske naprave, namenjene uporabi v medicinskem okolju,
2. opremo in zaščitne sisteme, pri katerih je nevarnost eksplozije izključno posledica navzočnosti eksplozivnih snovi ali nestabilnih kemikalij,
3. opremo, ki se uporablja v domačem in negospodarskem okolju, kjer se lahko potencialno eksplozivne atmosfere le redko razvijejo, in sicer izključno kot posledica puščanja kurilnega plina,
4. osebno varovalno opremo,
5. pomorska plovila in mobilne enote na morju, skupaj z opremo na krovu takih plovil ali enot,
6. prevozna sredstva, tj. vozila in njihove prikolice, načrtovana izključno za prevoz potnikov po zračnih ali vodnih poteh, cestah ali železnici, pa tudi prevozna sredstva, izdelana za prevoz blaga po zračnih poteh, javnih cestah, železnici ali po vodi. Vozila, namenjena za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, niso izključena,
7. opremo, ki se uporablja izključno v vojaške namene.
Odredba ne velja tudi za:
1. področja, ki se uporabljajo neposredno za zdravljenje bolnikov in med zdravljenjem,
2. uporabo naprav na plinska goriva, če njihovo uporabo urejajo drugi predpisi,
3. proizvodnjo, uporabo, hranjenje in prevoz eksploziv ali kemično nestabilnih snovi in ravnanje z njimi,
4. za izvajanje rudarskih del v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo,
5. uporabo prevoznih sredstev po zemlji, morju ali zraku, v kolikor so urejena z drugimi ustreznimi predpisi. Prevozna sredstva, namenjena za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, niso izključena.
4. člen
Za namene te odredbe se uporabljajo naslednje definicije:
Oprema in zaščitni sistemi, namenjeni uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah.
a) “Oprema“ pomeni stroje, aparate, pritrjene ali gibljive naprave, kontrolne komponente in njihove pritikline ter sisteme za zaznavanje ali preprečevanje, ki so ločeno ali skupaj namenjeni pridobivanju, prenosu, shranjevanju, merjenju, nadzoru in pretvorbi energije in/ali obdelavi materialov in ki lahko povzročijo eksplozijo s svojimi lastnimi potencialnimi viri vžiga.
b) “Zaščitni sistemi“ pomenijo naprave, razen komponent zgoraj opredeljene opreme, ki so namenjene trenutni zaustavitvi nastajajočih eksplozij in/ali omejitvi dosega učinka plamenov in tlaka eksplozije ter dani v promet ločeno kot avtonomni sistemi.
c) “Komponente“ pomenijo vsak del, ki je nujen za varno delovanje opreme in zaščitnih sistemov, vendar nima samostojne funkcije.
Eksplozivne atmosfere
Zmesi vnetljivih snovi v obliki plinov, hlapov, megle ali prahu z zrakom pri atmosferskih pogojih, v katerih se po vžigu plamen razširi na celotno nezgorelo zmes.
Potencialno eksplozivna atmosfera
Atmosfera, ki lahko postane eksplozivna zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer.
Skupine in kategorije opreme
V skupino opreme I spadajo oprema, namenjena uporabi v podzemnih delih rudnikov, in tisti deli na inštalacijah na površini takih rudnikov, ki jih lahko ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah.
V skupino II spada oprema, namenjena uporabi na drugih mestih, ki jih lahko ogrožajo eksplozivne atmosfere.
Kategorije opreme, ki opredeljujejo zahtevane ravni zaščite, so opisane v Prilogi I.
Oprema in zaščitni sistemi so lahko načrtovani za posamezne vrste eksplozivnih atmosfer. V tem primeru morajo biti ustrezno označeni.
Namenska uporaba
Uporaba opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2. člena v skladu s skupino in kategorijo opreme in z vsemi priloženimi informacijami proizvajalca, ki so potrebne za varno delovanje opreme, zaščitnih sistemov in naprav.
Vgraditev
Nameščanje, priključitev, povezovanje, nastavitev oziroma varovanje opreme.
2. DEL
OPREMA IN ZAŠČITNI SISTEMI ZA POTENCIALNO EKSPLOZIVNE ATMOSFERE
II. Dajanje v promet in prost pretok
5. člen
Oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe se lahko dajejo v promet in uporabo le, če ob ustrezni vgraditvi in vzdrževanju ter namenski uporabi ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, in če je potrebno, domačih živali ali premoženja.
Na sejmih, razstavah, predstavitvah ipd. se oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe lahko prikazujejo tudi, če niso v skladu z določbami te odredbe; imeti morajo vidno oznako, ki kaže, da oprema, zaščitni sistemi ali naprave niso v skladu s to odredbo in niso naprodaj, dokler jih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti z njo ne uskladi.
Med predstavitvami opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi.
6. člen
Oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe morajo ob upoštevanju njihove namenske uporabe izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki so zanje predpisane v Prilogi II.
7. člen
Opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena te odredbe, ki so v skladu s to odredbo, ni dovoljeno prepovedovati, omejevati ali ovirati pri dajanju v promet in uporabo.
Komponent s priloženo pisno izjavo o skladnosti, določeno v tretjem odstavku 10. člena, in namenjenih vgradnji v opremo ali zaščitne sisteme v pomenu te odredbe, ni dovoljeno prepovedovati, omejevati ali ovirati pri dajanju v promet.
8. člen
Z vsemi določbami te odredbe, določenimi v III. poglavju, vključno z ustreznimi postopki za ugotavljanje skladnosti, so skladne:
– oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe, ki jim je priložena ES-izjava o skladnosti, določena v Prilogi X, in ki so označeni z oznako CE, določeno v 12. členu,
– komponente, določene v drugem odstavku 7. člena te odredbe, ki jim je priložena izjava o skladnosti, določena v tretjem odstavku 10. člena.
Minister, pristojen za industrijo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, seznam slovenskih standardov, ki prevzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2. člena te odredbe, ali komponent iz drugega odstavka 7. člena te odredbe z zahtevami po tej odredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov).
Če ni prevzetih ali sprejetih usklajenih evropskih standardov, minister pristojen za industrijo, po potrebi objavi v Uradnem listu RS seznam pomembnih obstoječih slovenskih standardov in tehničnih specifikacij, ki lahko pomagajo pri zagotavljanju bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Priloge II.
Kadar so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena te odredbe ali komponente iz drugega odstavka 7. člena te odredbe izdelani v skladu s standardi, navedenimi v seznamu standardov, ki opredeljujejo eno ali več bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev, velja domneva, da so v skladu z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II.
9. člen
Kadar lahko oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena te odredbe, čeprav so označeni z oznako skladnosti CE in se uporabljajo v skladu s svojim namenom, ogrozijo varnost ljudi, in če je potrebno, domačih živali ali premoženja, sprejme elektroenergetska inšpekcija vse ustrezne ukrepe za umik take opreme ali zaščitnih sistemov iz prometa, prepove njihovo dajanje v promet ali v uporabo ali omeji njihov prost promet. Minister, pristojen za industrijo, o ukrepih iz tega člena nemudoma obvesti ministra, pristojnega za obveščanje Komisije EU.
Minister, pristojen za obveščanje Komisije EU, nemudoma obvesti Komisijo EU o vsakem ukrepu za umik z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev, zlasti s pojasnilom, ali je neskladnost posledica:
a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev, določenih v 6. členu,
b) nepravilnega uveljavljanja standardov, določenih v tretjem odstavku 8. člena,
c) pomanjkljivosti standardov, določenih v tretjem odstavku 8. člena.
Če oprema, zaščitni sistemi ali naprave iz 2. člena, ki niso v skladu s temi zahtevami, nosijo oznako skladnosti CE, elektroenergetska inšpekcija sproži ustrezne ukrepe proti osebi/osebam, ki so pritrdile oznako. Ministrstvo, pristojno za industrijo, o tem obvesti ministra, pristojnega za obveščanje Komisije EU in držav članic EU.
Elektroenergetski inšpektorat lahko pri nadzoru opreme pridobi mnenje organa iz 30. člena, če oprema izpolnjuje zahteve iz te odredbe, vendar to ne more biti organ, ki je bil za nadzirani tip opreme organ za ugotavljanje skladnosti opreme po tej odredbi.
III. Postopki za ugotavljanje skladnosti
10. člen
1. Postopki za ugotavljanje skladnosti opreme, po potrebi vključno z napravami, iz drugega odstavka 2. člena, so naslednji:
a) Skupina opreme I in II, kategorija opreme M 1 in 1
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti morata za namestitev oznake CE izpeljati postopek za ES-tipsko preverjanje (določen v Prilogi III) skupaj s:
– postopkom v zvezi z zagotavljanjem kakovosti proizvodnje (določen v Prilogi IV)
ali
– postopkom v zvezi s preverjanjem proizvoda (določen v Prilogi V).
b) Skupina opreme I in II, kategorija opreme M 2 in 2
i) Pri motorjih z notranjim izgorevanjem in električni opremi v teh skupinah in kategorijah morata proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljati postopek za ES-tipsko preverjanje (določen v Prilogi III) skupaj s:
– postopkom v zvezi s skladnostjo s tipom (določen v Prilogi VI)
ali
– postopkom v zvezi z zagotavljanjem kakovosti izdelka (določen v Prilogi VII);
ii) pri drugi opremi v teh skupinah in kategorijah morata proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljati postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII)
in
posredovati dokumentacijo iz tretjega odstavka Priloge VIII priglašenemu organu, ki mora potrditi prejem in jo shraniti.
c) Skupina opreme II, kategorija opreme 3
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti morata za namestitev oznake CE izpeljati postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII).
d) Skupini opreme I in II
1. Poleg postopkov, določenih v točkah a), b) in c) tega odstavka, lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljeta tudi postopek v zvezi s preverjanjem enote za CE (določen v Prilogi IX).
2. Določbe točke a) ali točke d) iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti avtonomnih zaščitnih sistemov.
3. Postopki, določeni v prvem odstavku tega člena, se izvajajo tudi za komponente iz drugega odstavka 7. člena, razen namestitve oznake CE. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti izda pisno izjavo o skladnosti komponent z določbami te odredbe, z opisom njihovih lastnosti ter zahtev, kako morajo biti vgrajene v opremo ali zaščitne sisteme, da ti izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo za dokončano opremo ali zaščitne sisteme.
4. Poleg tega lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti za namestitev oznake CE izpeljeta postopek v zvezi z notranjo kontrolo proizvodnje (določen v Prilogi VIII) glede varnostnih vidikov, določenih v točki 1.2.7 Priloge II.
5. Zaradi varnosti lahko minister, pristojen za industrijo, na osnovi pozitivnega mnenja organa za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena na upravičeno zahtevo odobri dajanje v promet in v uporabo opremo, zaščitne sisteme in posamezne naprave iz 2. člena te odredbe na ozemlju Slovenije, za katere niso bili izpeljani postopki iz prejšnjih odstavkov.
6. Dokumenti in korespondenca v zvezi s postopki iz zgornjih odstavkov morajo biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov držav članic EU, ki ga sprejme priglašeni organ.
7. a) Če so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena tudi predmet kakih drugih predpisov, ki smiselno povzemajo vsebino direktiv ES, ti pa pokrivajo druge vidike in se tudi nanašajo na namestitev oznake CE iz 12. člena, ta oznaka pomeni, da so oprema, zaščitni sistemi in naprave iz 2. člena tudi v skladu z določbami drugih predpisov.
b) Če en predpis ali več, ki smiselno povzemajo vsebino direktiv ES, omogočajo proizvajalcu, da v prehodnem obdobju izbere, kateri predpis bo upošteval, oznaka CE označuje skladnost le s tistimi predpisi, ki jih je upošteval proizvajalec. V tem primeru morajo biti podrobnosti o uporabljenih predpisih navedene v dokumentih, obvestilih in navodilih, ki jih zahtevajo predpisi, priloženi opremi, zaščitnim sistemom in napravam iz 2. člena.
11. člen
Minister, pristojen za priglaševanje, lahko priglasi komisiji in državam članicam EU po postopku, določenem v 14. členu zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99), organe, ki jih je določil za izpeljavo postopkov iz 10. člena te odredbe. Navede podrobne naloge, za katere so ti organi določeni, skupaj z identifikacijsko številko, ki mu jo dodeli Komisija EU.
Organi, ki so vključeni v izpeljavo postopkov iz 10. člena te odredbe, morajo pred začetkom izvajanja postopkov izpolniti minimalna merila, ki so določena v Prilogi XI. Imeti morajo odločbo v skladu z 12. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
Minister, pristojen za priglaševanje, ki je priglasil organ, mora umakniti njegovo priglasitev, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril iz prejšnjega odstavka. O tem nemudoma obvesti komisijo in druge države članice EU.
IV. Oznaka skladnosti CE
12. člen
Oznaka CE je sestavljena iz začetnic “CE“. Oblika oznake je prikazana v Prilogi X. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če je ta organ izbran pri fazi kontrole proizvodnje.
Oznaka CE mora biti pritrjena na opremo, zaščitne sisteme in naprave iz 2. člena jasno, vidno, čitljivo, neizbrisljivo, poleg oznak, določenih v točki 1.0.5 Priloge II.
Prepovedano je pritrjevanje oznak na opremo, zaščitne sisteme ali naprave iz 2. člena, ki bi po pomenu ali obliki oznake CE lahko zavedle tretjo osebo. Na opremo, zaščitne sisteme ali naprave iz 2. člena je dovoljeno pritrditi tudi druge oznake, če zaradi tega nista zmanjšani vidnost in čitljivost oznake CE.
13. člen
Ne glede na določbe 9. člena:
a) mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti ukrepati, če je bila oznaka CE neupravičeno pritrjena, da bo izdelek skladen z določbami te odredbe v zvezi z oznako CE;
b) mora pri nadaljnji neskladnosti elektroenergetska inšpekcija ukrepati ter omejiti ali prepovedati dajanje takega izdelka v promet ali zagotoviti, da bo ta umaknjen s trga v skladu s postopki, določenimi v 9. členu.
3. DEL
ZAHTEVE ZA VARNOST IN VAROVANJE ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKO OGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNIH ATMOSFER
V. Obveznosti delodajalca
14. člen
Preprečevanje eksplozij in varovanje pred njimi
Za preprečevanje eksplozij in zagotavljanje varovanja pred njimi je delodajalec dolžan sprejeti tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki so primerni za vrsto procesa, po prednostnem vrstnem redu in v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
a) preprečevanje nastajanja eksplozivnih atmosfer,
ali kadar vrsta dejavnosti tega ne dovoljuje,
b) preprečevanje vžiga eksplozivnih atmosfer,
c) ublažitev škodljivih posledic eksplozije, da se zagotovita zdravje in varnost delavcev.
Ti ukrepi se po potrebi združijo ali dopolnijo z ukrepi proti širjenju eksplozij ter se redno pregledujejo, vsekakor pa takrat, ko se pojavijo bistvene spremembe.
Ukrepi morajo preprečiti tudi poškodovanje tretjih oseb in njihovega premoženja.
15. člen
Ocenitev tveganj eksplozije
Delodajalec je dolžan oceniti tveganja, ki izhajajo iz eksplozivnih atmosfer vsaj z upoštevanjem:
a) verjetnosti nastanka eksplozivnih atmosfer in njihovega trajanja,
b) verjetnosti, da bodo viri vžiga, vključno z elektrostatično razelektritvijo, prisotni, aktivni in učinkoviti,
c) naprav, uporabljenih snovi, postopkov in njihovih morebitnih medsebojnih vplivov,
d) velikosti predvidenih učinkov.
Celovito je treba oceniti vsa tveganja eksplozij.
Pri ocenitvi tveganj eksplozij se upoštevajo tudi prostori, ki so ali lahko postanejo z odprtinami povezani s prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere.
16. člen
Splošne obveznosti
V skladu s temeljnimi načeli ocene tveganja in načeli iz 14. člena mora delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev sprejeti potrebne ukrepe:
– kjer lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšnih količinah, da bi ogrozila zdravje in varnost delavcev ali drugih, je delovno okolje takšno, da se delo lahko varno opravlja;
– v delovnih okoljih, kjer lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšnih količinah, da bi ogrozila varnost in zdravje delavcev, se zagotovi ustrezen nadzor v skladu z oceno tveganja in uporabo ustreznih tehničnih sredstev.
17. člen
Dolžnost usklajevanja
Kadar so na istem delovnem mestu delavci iz več podjetij, je vsak delodajalec odgovoren za zadeve, ki so pod njegovim nadzorom.
Delodajalec, ki je odgovoren za delovno mesto, mora v skladu z zakonodajo in običaji usklajevati izvajanje vseh ukrepov v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev. V elaboratu eksplozijske ogroženosti iz 19. člena je treba navesti cilj usklajevanja, ukrepe in postopke za njihovo izvedbo.
18. člen
Prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere
Delodajalec mora razvrstiti prostore, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, na cone v skladu s Prilogo XII. Pri tem mora upoštevati tudi dokumente, določene v 1. točki Priloge XV.
Delodajalec je dolžan zagotoviti, da se v prostorih iz prvega odstavka tega člena izpolnjujejo najmanj zahteve, določene v Prilogi XIII.
Delodajalec po potrebi zagotovi, da se prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere v tolikšni količini, da ogrožajo zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, označijo z znaki na ustreznih mestih, v skladu s Prilogo XIV.
19. člen
Elaborat eksplozijske ogroženosti
Za izvajanje obveznosti, predpisanih v 15. členu te odredbe, mora delodajalec zagotoviti elaborat eksplozijske ogroženosti, ki se redno usklajuje z dejanskim stanjem.
V elaboratu eksplozijske ogroženosti mora biti zlasti opredeljeno:
– da so bila tveganja eksplozije ugotovljena in ocenjena,
– da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za doseganje ciljev te odredbe,
– kateri prostori so bili razvrščeni v cone v skladu s Prilogo XII,
– za katere prostore veljajo zahteve, določene v Prilogi XIII,
– da so delovno mesto in delovna oprema, vključno z opozorilnimi napravami, načrtovani varno in se varno uporabljajo in vzdržujejo,
– da so bili sprejeti ukrepi za varno uporabo delovne opreme v skladu z zakonodajo o delovni opremi.
Elaborat eksplozijske ogroženosti je treba sestaviti pred začetkom dela ter znova pregledati in popraviti, kadar se pojavijo bistvene spremembe, razširitve ali zamenjave na delovnem mestu, pri opremi ali organizaciji dela.
Delodajalec lahko kombinira ocene tveganj eksplozij, dokumente ali druga enakovredna poročila, sestavljena po drugih predpisih, ki prevzemajo direktive EU.
Pri pripravi elaborata eksplozijske ogroženosti je treba upoštevati ustrezne dokumente, navedene v 1. točki Priloge XV.
Delodajalec je dolžan pred začetkom obratovanja v eksplozijsko ogroženih prostorih in ob bistvenih spremembah, ki lahko vplivajo na ukrepe protieksplozijske zaščite iz Priloge XIII, pridobiti certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti. Certifikat izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.
20. člen
Ukrepi, uporaba opreme
Delodajalec mora zagotoviti izvajanje ukrepov protieksplozijske zaščite iz Priloge XIII.
Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse povezovalne priprave za eksplozijsko ogrožene prostore (v nadaljevanju: oprema) se lahko uporabljajo le skladno s točko 2.4 Priloge XIII, če izpolnjujejo zahteve 2. dela te odredbe. Pred začetkom uporabe opreme je treba ob upoštevanju stanja tehnike zagotoviti izpolnitev zahtev iz točke 2.5 Priloge XIII.
Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s točko b) prvega odstavka 15. člena in točko 2.3 Priloge XIII je treba upoštevati tudi dokumente, navedene v 5. točki Priloge XV.
Delodajalec mora zagotoviti ustrezno opremo, ki se uporablja varno, v skladu s predpisi, in stalno nadzoruje ter pravilno vzdržuje.
Delodajalec mora zagotoviti, da se ne uporablja opreme, ki bi lahko povzročila ogrožanje zaposlenih ali tretjih oseb.
21. člen
Vgraditev
Opremo je dovoljeno vgraditi le v eksplozijsko ogrožene prostore (cone), za katere je primerna glede na skupino in kategorijo, kar je določeno v poglavju B Priloge XIII. Pri vgraditvi opreme je treba upoštevati tudi dokumente, navedene v 2. točki Priloge XV. Vgraditev opreme smejo izvajati le usposobljeni izvajalci.
Delodajalec mora pred začetkom obratovanja v eksplozijsko ogroženih prostorih in ob spremembah, ki lahko vplivajo na protieksplozijsko zaščito, pridobiti certifikat o skladnosti vgraditve opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih oziroma izvedenih ukrepih protieksplozijske zaščite. Certifikat izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.
Če razmere med obratovanjem odstopajo od pričakovanih oziroma načrtovanih razmer v elaboratu eksplozijske ogroženosti, mora delodajalec zagotoviti varnost na ustrezen način in o spremembah razmer in ukrepov obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti izda dodatek k certifikatu o skladnosti.
22. člen
Vzdrževanje
Upoštevajoč točko 2.5 Priloge XIII, je treba pri vzdrževanju opreme upoštevati dokumente iz 3. točke Priloge XV. Delodajalec mora imeti napisan postopek vzdrževanja opreme in voditi evidenco vzdrževanja opreme. V evidenci vzdrževanja morajo biti tudi potrdila o ustreznosti po popravilu iz 23. člena te odredbe. Vzdrževanje lahko opravljajo le za to usposobljene službe oziroma izvajalci.
Delodajalec mora pridobiti certifikat o skladnosti vzdrževanja opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih objekta v časovnem razdobju:
c) 5 let, če ima pri organu za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena registrirano odgovorno osebo za vzdrževanje in ima ali svojo usposobljeno službo vzdrževanja oziroma vzdrževanje pogodbeno urejeno z usposobljenim izvajalcem za vzdrževanje;
d) 1 leto, če nima pri organu za ugotavljanje skladnosti registrirane usposobljene odgovorne osebe za vzdrževanje.
Certifikat o skladnosti vzdrževanja opreme izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe.
23. člen
Popravila
Servisiranje, popravila in dodatne posege v opremo lahko poleg proizvajalcev te opreme izvajajo le za to usposobljeni izvajalci. Pri servisiranju in popravilih opreme je treba upoštevati dokumente iz 4. točke Priloge XV. Če je bil popravljen del opreme, ki lahko vpliva na protieksplozijsko zaščito, je dovoljeno opremo ponovno uporabiti, ko usposobljen izvajalec za popravila opreme, proizvajalec te opreme ali organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena izda potrdilo o ustreznosti po popravilu, s katerim potrjuje, da oprema po popravilu še vedno ustreza zahtevam 2. dela te odredbe.
24. člen
Usposabljanje
Delodajalec mora upoštevati točko 1.1 Priloge XIII za vse delavce, ki delajo ali se lahko pojavijo v eksplozijsko ogroženih prostorih, znotraj ali zunaj stavb, pogosto ali le izjemoma.
Delodajalec mora usposobiti za izvajanje del po veljavnih predpisih in v skladu s stanjem tehnike vse delavce, ki vgrajujejo opremo za eksplozijsko ogrožene prostore, jo vzdržujejo in servisirajo oziroma popravljajo.
Usposabljanje delavcev po prvem in drugem odstavku tega člena zagotovi delodajalec po vnaprej pripravljenem programu usposabljanja.
Delodajalec je dolžan poskrbeti za preverjanje usposobljenosti delavcev iz prvega in drugega odstavka tega člena. Čas med posameznimi preverjanji usposobljenosti ne sme biti daljši od dveh let.
Usposabljanje dokazuje delodajalec z dokumenti o usposabljanju. Iz njih morata biti razvidna vsebina in trajanje usposabljanja. Preverjanja usposobljenosti dokazuje delodajalec s potrdili o preverjanju usposobljenosti.
Delodajalec je dolžan zagotoviti takšen način usposabljanja delavcev iz prvega in drugega odstavka tega člena in preverjanja usposobljenosti, da prepreči posledice zaradi neustrezne usposobljenosti.
25. člen
Pojav eksplozije
Delodajalec mora vsak pojav eksplozije sporočiti inšpekciji za delo in organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga v skladu s 30. členom določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo. To velja tudi za eksplozije, kjer ni nastala materialna škoda, oziroma ni prišlo do poškodbe oseb. Ne velja pa za eksplozije, pri katerih je uporabljena vrsta protieksplozijske zaščite preprečila razširitev eksplozije v eksplozijsko ogrožen prostor.
Delodajalec mora po eksploziji pridobiti mnenje organa za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe o vzroku za nastanek eksplozije in stanju naprav glede protieksplozijske zaščite. V mnenju mora biti zapisano, če je odprava pomanjkljivosti odpravila nevarnost, ali nova spoznanja zahtevajo nove oziroma drugačne ukrepe protieksplozijske zaščite.
26. člen
Posebne zahteve v zvezi z opremo in delovnimi mesti
Oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, in ki je že v uporabi ali bo prvič na voljo v podjetju oziroma obratu pred 30. junijem 2003, mora po tem datumu izpolnjevati zahteve, predpisane v poglavju A Priloge XIII, če ni nobenega drugega ustreznega predpisa, ki je vsebinsko povzel direktive EU, ali je samo delno uporaben.
Oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, in ki bo prvič na voljo v podjetju oziroma obratu po 30. juniju 2003, mora po tem datumu izpolnjevati zahteve, predpisane v poglavjih A in B Priloge XIII.
Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, ki se bodo prvič uporabljala po 30. juniju 2003, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane v tej odredbi.
Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, ki se bodo uporabljala že pred 30. junijem 2003, morajo izpolnjevati zahteve, predpisane v tej odredbi, najpozneje v treh letih po tem datumu.
Če se bodo po 30. juniju 2003 pojavile kakršnekoli spremembe, razširitve in/ali prestrukturiranja na delovnih mestih v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere, bo delodajalec sprejel ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja zahtev, predpisanih v tej odredbi.
VI. Tehnični napredek
27. člen
Prilagajanje spremembam
Vsebino prilog te odredbe je treba redno prilagajati spremembam zaradi tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih pravilnikih ali specifikacijah in novih odkritij pri preprečevanju in varovanju pred eksplozijami.
4. DEL
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IN NADZOR
VI. Skladnost opreme, usposobljenost izvajalcev, organi za ugotavljanje skladnosti
28. člen
Skladnost opreme in vgraditev
Ugotavljanje skladnosti opreme izvaja organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena oziroma priglašeni organi, kot je predvideno v 2. delu te odredbe.
Organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena ugotavlja skladnost elaborata eksplozijske ogroženosti z zahtevami iz 19. člena, vgraditve opreme z zahtevami iz 21. člena in vzdrževanje opreme z zahtevami iz 22. člena te odredbe. Organ za ugotavljanje skladnosti lahko izda ločena certifikata o izpolnjevanju zahtev iz 19. in 21. člena ali pa skupen certifikat o izpolnjevanju zahtev 19. in 21. člena.
Certifikati o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena, veljajo, dokler so izpolnjeni pogoji v tej odredbi.
29. člen
Usposobljenost izvajalcev
Izvajalci, ki izvajajo:
a) vgraditev opreme po 21. členu,
b) vzdrževanje opreme po 22. členu,
c) servisiranje in popravila po 23. členu,
dokazujejo usposobljenost s certifikatom o usposobljenosti.
Certifikat o usposobljenosti izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe, ki opravlja tudi reden nadzor nad usposobljenostjo izvajalcev iz prvega odstavka tega člena.
V certifikatu o usposobljenosti oziroma prilogi mora biti podrobno opisan obseg dejavnosti, za katere je izvajalec usposobljen.
Usposobljenost služb vzdrževanja, ki izvajajo vzdrževanje le v svojem podjetju, ugotavlja organ za ugotavljanje skladnosti ob preverjanju skladnosti vzdrževanja po 22. členu.
Certifikati o usposobljenosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena, veljajo, dokler so izpolnjeni pogoji iz te odredbe.
Namen rednega nadzora po drugem odstavku tega člena je zagotovitev, da izvajalci iz prvega odstavka tega člena ustrezno obvladujejo poslovni proces. Izvajalci iz prvega odstavka tega člena morajo za izvajanje kontrole ustreznega obvladovanja poslovnega procesa dovoliti organu za ugotavljanje skladnosti dostop do prostorov, kjer izvajajo dejavnost, in mu dati na voljo vse potrebne informacije. Organ za ugotavljanje skladnosti opravlja nadzor periodično. Poleg tega lahko pride organ za ugotavljanje skladnosti tudi nenajavljeno.
30. člen
Organi za ugotavljanje skladnosti
Ugotavljanje skladnosti, predvideno s to odredbo, in nadzor v smislu 32. člena te odredbe, smejo opravljati le organi, ki jih v ta namen določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo.
Pogoji za določitev organa za ugotavljanje skladnosti so naslednji:
a) izpolnjevanje kriterijev iz priloge XI;
b) ustrezno število redno zaposlenih in usposobljenih strokovnjakov s področja protieksplozijske zaščite z najmanj VII. stopnjo izobrazbe, od tega najmanj dva strokovnjaka z najmanj 5 let izkušenj na področju preskušanja in certificiranja opreme za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah;
c) organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti za večino potrebnih preskusov svoje preskusne laboratorije. Za preskuse, ki jih ne more izvajati v svojih preskusnih laboratorijih, mora imeti ustrezno urejeno sodelovanje z drugimi neodvisnimi preskusnimi laboratoriji;
d) organ za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavlja skladnost po drugem odstavku 28. člena, in usposobljenost po 29. členu, mora izkazati svojo usposobljenost z akreditacijsko listino. Izpolnjevanje zahtev iz 1. točke Priloge XI se razširi tudi na izdelavo elaborata eksplozijske ogroženosti;
e) organ za ugotavljanje skladnosti, ki ugotavlja skladnost po drugem odstavku 28. člena, in usposobljenost po 29. členu, mora imeti sedež v Republiki Sloveniji.
VII. Nadzor nad izvajanjem odredbe
31. člen
Pristojni inšpekcijski organi
Nadzor nad opremo, zaščitnimi sistemi in napravami iz 2. člena te odredbe in komponentami iz drugega odstavka 7. člena te odredbe, ki jih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti da v promet in/ali v uporabo, izvaja elektroenergetska inšpekcija.
Nadzor nad izvajanjem določil iz 21., 22., 23. in 29. člena te odredbe izvajata inšpekcija dela in elektroenergetska inšpekcija.
Nadzor nad izvajanjem določil iz 19., 24. in 25. člena te odredbe izvaja inšpekcija dela.
Inšpekcija dela izvaja tudi reden nadzor izpolnjevanja organizacijskih ukrepov protieksplozijske zaščite 1. točke Priloge XIII.
32. člen
Organ za ugotavljanje skladnosti
Organ za ugotavljanje skladnosti iz 30. člena te odredbe izvaja nadzor proizvajalcev opreme, kot določa 4. točka Priloge IV te odredbe, izvajalcev za vgraditev, vzdrževanje, servisiranje, popravila in ostalo izpolnjevanje zahtev te odredbe, za katero ga določi minister, pristojen za trg v soglasju z ministrom, pristojnim za industrijo.
5. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
VIII. Prehodne in končne določbe
33. člen
Pri uveljavljanju te odredbe je treba spoštovati zaupnost vseh podatkov, pridobljenih pri postopkih ugotavljanja skladnosti. To ne izključuje obveznosti države in priglašenih organov glede vzajemnega obveščanja in razširjanja opozoril.
34. člen
Organ za ugotavljanje skladnosti, ki je v skladu s prvim do četrtim odstavkom 10. člena odgovoren za preverjanje skladnosti s standardi električne opreme, ki se daje v promet, do 1. julija 2003 upošteva rezultate preskusov in preverjanj, ki so že opravljena v skladu z dredbo o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98).
35. člen
Odredba o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98), preneha veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji, vendar ne prej kot 1. julija 2003.
36. člen
Opremo iz 6. člena je treba vgraditi skladno z drugim odstavkom dela B Priloge XIII.
37. člen
Določbe te odredbe se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji, razen določb 6., 10. in 36. člena, ki začnejo veljati z dnem uveljavitve te odredbe in se uporabljajo:
a) namesto “izjava ES o skladnosti“ velja “izjava o skladnosti“,
b) namesto “oznaka CE“ velja “oznaka o skladnosti“ po Prilogi 2 odredbe o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št. 46/98),
c) namesto “ES-tipsko preverjanje“ velja “tipsko preverjanje“,
d) namesto “proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti“ velja “dobavitelj“,
e) namesto “priglašeni organ“ velja “določeni organ za ugotavljanje skladnosti“ in namesto “priglasitev“ velja “določitev“,
f) namesto “Vlogo za ES-tipsko preverjanje vloži dobavitelj pri priglašenem organu, ki ga izbere“ velja “Vlogo vloži proizvajalec pri določenem organu za ugotavljanje skladnosti za to dejavnost“.
38. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-68/00
Ljubljana, dne 26. oktobra 2000.
dr. Jože Zagožen l. r.
Minister
za gospodarske dejavnosti
Soglašam!
dr. Miha Brejc l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
* Ta odredba vsebinsko povzema direktivo ES o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (94/9/ES) in direktivo o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih atmosfer (1999/92/ES).
                            PRILOGA I

    MERILA, KI DOLOČAJO RAZDELITEV SKUPIN OPREME V KATEGORIJE

1. SKUPINA OPREME I

a) Kategorija M 1 zajema opremo, ki je načrtovana in po potrebi
opremljena z dodatnimi posebnimi zaščitnimi ukrepi, da bi lahko
delovala v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določil
proizvajalec, in ob tem zagotavljala zelo visoko raven zaščite.

Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v podzemnih delih
rudnikov ter v tistih delih površinskih kopov takih rudnikov, ki
jih ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah.

Oprema v tej kategoriji mora ostati funkcionalna tudi v redkih
primerih okvar v prisotni eksplozivni atmosferi ter mora
vključevati zaščitne ukrepe, da:

- pri odpovedi enega zaščitnega ukrepa vsaj neodvisni drugi ukrep
še naprej zagotavlja nujno raven zaščite,

- da je nujna raven zaščite zagotovljena, če se pripetita dve med
seboj neodvisni odpovedi.

Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve iz
Priloge II, 2.0.1.

b) Kategorija M 2 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožna
delovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določil
proizvajalec, in ob tem zagotavljati visoko raven zaščite.

Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v podzemnih delih
rudnikov ter v tistih delih površinskih kopov takih rudnikov, ki
jih lahko ogroža jamski plin in/ali vnetljiv prah. V primeru
pojava eksplozivne atmosfere se mora izključiti iz vira
električne energije.

Zaščitni ukrepi, povezani z opremo v tej kategoriji, zagotavljajo
nujno raven zaščite med normalnim delovanjem, pa tudi pri težjih
obratovalnih pogojih, zlasti tistih, ki izhajajo iz grobega
ravnanja in spreminjanja razmer v okolju.

Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve iz
Priloge II, 2.0.2.

2. Skupina opreme II

a) Kategorija 1 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožna
delovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določil
proizvajalec, ter zagotavljati zelo visoko raven zaščite.

Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer so
nenehno, za daljša obdobja ali pogosto navzoče eksplozivne
atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka in plinov, hlapov ali
megle ali zmesi zraka in prahu.

Oprema v tej kategoriji mora zagotavljati ustrezno varnost tudi v
redkih primerih okvar opreme in mora vključevati zaščitne ukrepe,
da:

- pri odpovedi enega zaščitnega ukrepa vsaj neodvisni drugi ukrep
še naprej zagotavlja nujno raven zaščite,

- da je nujna raven zaščite zagotovljena, če se pripetita dve med
seboj neodvisni odpovedi.

Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve iz
Priloge II, 2.1.

b) Kategorija 2 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožna
delovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določil
proizvajalec, ter zagotavljati visoko raven zaščite.

Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer se
lahko občasno pojavijo eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo
plini, hlapi, megla ali zmesi zraka in prahu.

Zaščitni ukrepi, povezani z opremo v tej kategoriji, zagotavljajo
nujno raven zaščite tudi pri pogosto pojavljajočih se motnjah ali
napakah v opremi, ki jih je normalno treba upoštevati.

Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve iz
Priloge II, 2.2.

c) Kategorija 3 zajema opremo, načrtovano tako, da je zmožna
delovati v skladu z delovnimi parametri, ki jih je določil
proizvajalec, ter zagotavljati normalno raven zaščite.

Oprema v tej kategoriji je namenjena uporabi v prostorih, kjer je
malo verjetno, da se pojavi eksplozivna atmosfera, ki jo
povzročajo plini, hlapi, megla ali zmesi zraka in prahu, če pa se
pojavi, je to verjetno le redko in za krajše obdobje.

Oprema v tej kategoriji zagotavlja nujno raven zaščite med
normalnim delovanjem.

Oprema v tej kategoriji mora izpolnjevati dodatne zahteve iz
Priloge II, 2.3.
                           PRILOGA II

BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NAČRTOVANJEM
 IN IZDELAVO OPREME IN ZAŠČITNIH SISTEMOV, NAMENJENIH UPORABI V
               POTENCIALNO EKSPLOZIVNIH ATMOSFERAH

Začetne opombe

A) Tehnološko znanje, ki se lahko hitro spreminja, je treba
upoštevati, kolikor se da, in ga nemudoma uporabiti.

B) Za naprave iz 2. člena veljajo bistvene zahteve le toliko,
kolikor je potrebno za varno in zanesljivo delovanje teh naprav
glede na tveganje eksplozije.

1. SKUPNE ZAHTEVE ZA OPREMO IN ZAŠČITNE SISTEME

1.0 Splošne zahteve

1.0.1 Načela integrirane protieksplozijske varnosti

Oprema in zaščitni sistemi, namenjeni uporabi v potencialno
eksplozivnih atmosferah, morajo biti načrtovani s stališča
integrirane protieksplozijske varnosti.

V tej povezavi mora proizvajalec ravnati tako, da:

- najprej, če je to mogoče, prepreči nastajanje eksplozivnih
atmosfer, ki jih lahko povzročajo ali sproščajo oprema ali
zaščitni sistemi sami;

- prepreči vžig eksplozivnih atmosfer ob upoštevanju vrste
vsakega električnega ali neelektričnega vira vžiga;

- nemudoma zaustavi in/ali omeji doseg plamenov in tlaka
eksplozije na zadostno raven varnosti, če vseeno pride do
eksplozije, ki bi neposredno ali posredno ogrožala osebe, in če
je potrebno, domače živali ali lastnino.

1.0.2 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in
izdelani po ustrezni analizi možnih napak v delovanju, da se
prepreči pojav nevarnih situacij, če je to mogoče

Pri tem je treba upoštevati vsako možnost napačne uporabe, ki jo
je mogoče predvideti.

1.0.3 Posebni pogoji preverjanja in vzdrževanja

Oprema in zaščitni sistemi, ki so predmet posebnih pogojev
preverjanja in vzdrževanja, morajo biti načrtovani in izdelani ob
upoštevanju teh pogojev.

1.0.4 Posebne razmere v okolju

Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da so zmožni prenesti dejanske ali predvidljive razmere v
okolju.

1.0.5 Označevanje

Vsa oprema in zaščitni sistemi morajo biti označeni čitljivo in
neizbrisljivo vsaj z naslednjimi podatki:

- ime in naslov proizvajalca,

- oznaka CE (gl. Prilogo X, točka A),

- oznaka serije ali tipa,

- serijska številka, če obstaja,

- leto izdelave,
- za skupino opreme II črka "G" (za eksplozivne atmosfere, ki jih
povzročajo plini, hlapi ali megla)

in/ali

črka "D" (za eksplozivne atmosfere, ki jih povzroča prah).

Po potrebi morajo biti označeni z vsemi informacijami, ki so
nujne za njihovo varno uporabo.

1.0.6 Navodila

a) Vsa oprema in zaščitni sistemi morajo imeti navodila, ki
zajemajo najmanj naslednje podatke:

- povzetek informacij, s katerimi sta oprema ali zaščitni sistem
označena, razen serijske številke (gl. 1.0.5), z vsemi ustreznimi
dodatnimi informacijami za lažje vzdrževanje (npr. naslov
uvoznika, serviserja ipd.);

- navodila za varno:

- dajanje v obratovanje,

- uporabo,

- sestavljanje in razstavljanje,

- vzdrževanje (servisiranje in odpravljanje okvar),

- vgraditev,

- prilagoditev;

- po potrebi navedbo nevarnih področij pred razbremenilnimi
napravami tlaka;

- po potrebi navodila za usposabljanje;

- podatke, ki omogočajo nedvoumno odločitev, ali je mogoče opremo
določene kategorije ali zaščitni sistem varno uporabljati v
predvidenem prostoru, v pričakovanih delovnih razmerah;

- električne parametre in tlake, najvišje površinske temperature
in druge mejne vrednosti;

- po potrebi posebne pogoje uporabe, vključno s podatki o možni
napačni uporabi, do katere utegne priti glede na izkušnje;

- po potrebi bistvene lastnosti orodij, ki so primerna za opremo
ali zaščitni sistem.

b) Navodila morata v enem od jezikov skupnosti napisati
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti.

Preden se začne oprema ali zaščitni sistem uporabljati, mora
imeti navodila v izvirnem jeziku in priložen prevod navodil v
jeziku države, v kateri se bo uporabljal.

Prevod mora pripraviti proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni
zastopnik v skupnosti oziroma oseba, ki uvaja opremo ali zaščitni
sistem v zadevno jezikovno območje.

Pri odstopanju od te zahteve so lahko navodila za vzdrževanje v
enem samem jeziku skupnosti, če ga razume osebje, ki ga zaposluje
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti.

c) Navodila morajo vsebovati risbe in diagrame, potrebne za
dajanje v obratovanje, vzdrževanje, pregledovanje, preverjanje
pravilnosti delovanja in po potrebi popravljanje opreme ali
zaščitnega sistema z vsemi koristnimi napotki, zlasti v zvezi z
varnostjo.

d) Literatura, ki opisuje opremo ali zaščitni sistem, ne sme biti
v protislovju z navodili glede varnostnih vidikov.

1.1 Izbira materialov

1.1.1 Materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi opreme ali
zaščitnih sistemov, ne smejo sprožiti eksplozije, niti ob
upoštevanju vseh predvidljivih delovnih obremenitev

1.1.2 V mejah delovnih razmer, ki jih določi proizvajalec, ne sme
biti možnosti reakcije med uporabljenimi materiali in sestavinami
potencialno eksplozivne atmosfere, ki bi lahko zmanjšala stopnjo
zaščite pred eksplozijo

1.1.3 Materiali morajo biti izbrani tako, da predvidene spremembe
njihovih lastnosti in njihova združljivost v kombinacijah z
drugimi materiali ne morejo zmanjšati stopnje zaščite; zlasti je
treba pri tem upoštevati korozijo materiala in odpornost proti
obrabi, električno prevodnost, mehansko odpornost, odpornost
proti staranju in učinkom temperaturnih nihanj

1.2 Načrtovanje in izdelava

1.2.1 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in
izdelani z ustreznim upoštevanjem tehnološkega poznavanja
protieksplozijske zaščite, tako da je mogoče z njimi varno delati
ves čas predvidene življenjske dobe

1.2.2 Komponente, ki so predvidene za vgraditev v opremo in
zaščitne sisteme oziroma se uporabljajo kot nadomestni deli,
morajo biti načrtovane in izdelane tako, da delujejo varno pred
eksplozijami, kadar so vgrajene v skladu s proizvajalčevimi
navodili

1.2.3 Zaprta izvedba in preprečevanje puščanja

Oprema, ki lahko pušča vnetljive pline ali prah, mora biti, če je
to le mogoče, uporabljena le kot zaprta izvedba.

Če oprema vsebuje odprtine ali netesneče spoje, morajo biti ti v
čim večji meri načrtovane tako, da izpusti plinov ali prahu ne
morejo povzročiti nastanka eksplozivnih atmosfer zunaj opreme.

Mesta, kjer se material vstavlja ali jemlje iz naprave, morajo
biti v čim večji meri načrtovana in opremljena tako, da omejijo
izpust vnetljivih materialov med polnjenjem ali praznjenjem.

1.2.4 Prašne usedline

Oprema in zaščitni sistemi, ki so namenjeni uporabi v področjih,
ki so izpostavljena prahu, morajo biti načrtovani tako, da se
prašne usedline na njihovi površini ne morejo vžgati.

Na splošno mora biti usedanje prahu omejeno na čim manjšo možno
mero, čiščenje opreme in zaščitnih sistemov pa mora biti čim
preprostejše.

Površinska temperatura delov opreme mora biti pod temperaturo
tlenja prašnih usedlin.

Upoštevati je treba debelino plasti prahu in po potrebi uporabiti
ukrepe za omejevanje temperature, da se prepreči "kopičenje
toplote".

1.2.5 Dodatni zaščitni ukrepi

Oprema in zaščitni sistemi, ki so lahko izpostavljeni določenim
vrstam zunanjih obremenitev, morajo biti po potrebi opremljeni z
dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

Oprema mora prenesti ustrezne zunanje obremenitve brez
škodljivega vpliva na protieksplozijsko zaščito.

1.2.6 Varno odpiranje

Če so oprema ali zaščitni sistemi v ohišju ali v zaprti posodi,
ki je del same protieksplozijske zaščite, je možno tako ohišje
ali posodo odpreti le s posebnim orodjem ali s pomočjo ustreznih
zaščitnih ukrepov.

1.2.7 Zaščita pred drugimi tveganji

Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da:

a) je preprečena fizična poškodba ali druga škoda, ki jo lahko
povzroči neposreden ali posreden stik,

b) je zagotovljeno, da ne prihaja do takih površinskih temperatur
dostopnih delov oziroma do takega toplotnega sevanja, ki bi bilo
lahko nevarno,

c) so odstranjene neelektrične nevarnosti, ki so znane iz
izkušenj,

d) je zagotovljeno, da predvidljive preobremenitve ne pripeljejo
do nevarnih okoliščin.

Kjer nevarnosti, omenjene v tem odstavku, za opremo in zaščitne
sisteme v celoti ali deloma pokrivajo druge direktive skupnosti,
ta odredba ne velja oziroma neha veljati pri taki opremi in
zaščitnih sistemih ter takih nevarnostih ob uveljavljanju teh
specifičnih direktiv.

1.2.8 Preobremenitev opreme

Nevarna preobremenitev opreme mora biti preprečena v fazi
načrtovanja z uporabo vgrajenih merilnih, regulacijskih in
kontrolnih naprav, kot so nadtokovna izklopna stikala,
omejevalniki temperature, diferenčna tlačna stikala, merilniki
pretoka, zakasnitveni releji, spremljevalniki prekoračitev
hitrosti in/ali podobne vrste nadzornih naprav.

1.2.9 Naprave z neprodirnim okrovom

Če so v ohišju deli, ki bi lahko vžgali eksplozivno atmosfero, je
treba zagotoviti, da ohišje vzdrži tlak, ki se razvije med
notranjo eksplozijo eksplozivne zmesi, in prepreči prenos
eksplozije na eksplozivno atmosfero, ki ga obdaja.

1.3 Potencialni viri vžiga

1.3.1 Nevarnosti, ki izhajajo iz različnih virov vžiga

Potencialni viri vžiga, kot so iskre, plameni, električni obloki,
visoke površinske temperature, akustična energija, optično
sevanje, elektromagnetni valovi in drugi viri vžiga, se ne smejo
pojavljati.

1.3.2 Nevarnosti, ki izhajajo iz statične elektrike

Elektrostatične naelektritve, ki lahko povzročijo nevarne
razelektritve, je treba preprečiti z ustreznimi ukrepi.

1.3.3 Nevarnosti, ki izhajajo iz električnih blodečih in odvodnih
tokov

Električne blodeče in odvodne tokove v prevodnih delih opreme, ki
bi lahko povzročili na primer nevarno korozijo, pregrevanje
površin ali iskre, ki lahko povzročijo vžig, je treba preprečiti.

1.3.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz pregrevanja

Pregrevanje, ki ga povzročijo trenje ali udarci, do katerih
prihaja na primer med materiali in deli, ki so v stiku drug z
drugim med vrtenjem ali zaradi vdora tujkov, je treba v čim večji
meri preprečiti že v fazi načrtovanja.

1.3.5 Nevarnosti, ki izhajajo iz kompenzacije tlaka

Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani ali opremljeni
z vgrajenimi merilnimi, kontrolnimi in regulacijskimi napravami
tako, da kompenzacije tlaka, ki izhajajo iz njih, ne tvorijo
udarnih valov ali kompresij, ki bi lahko povzročile vžig.

1.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz zunanjih vplivov

1.4.1 Oprema in zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in
izdelani tako, da so zmožni opravljati svojo funkcijo popolnoma
varno tudi v spreminjajočih se razmerah v okolju in v navzočnosti
zunanjih električnih napetosti, vlage, tresenja, onesnaženja in
drugih zunanjih vplivov z upoštevanjem omejitev delovnih razmer,
ki jih je določil proizvajalec

1.4.2 Deli opreme morajo biti primerni za pričakovane mehanske in
toplotne obremenitve in zmožni prenesti vplive obstoječih ali
predvidljivih agresivnih snovi

1.5 Zahteve za naprave, povezane z varnostjo

1.5.1 Varnostne naprave morajo delovati neodvisno od vseh
merilnih in/ali kontrolnih naprav, ki so potrebne za delovanje

Odpovedi v varnostni napravi morajo biti odkrite (kolikor je to
mogoče) z uporabo ustreznih tehničnih ukrepov dovolj hitro, da je
zagotovljena čim manjša možnost nastanka nevarnih situacij.

Na splošno mora veljati načelo varnosti ob izpadu.

Na splošno morajo varnostna stikala neposredno aktivirati
ustrezne kontrolne naprave brez vmesnih programskih ukazov.

1.5.2 Pri izpadu varnostne naprave morata biti oprema in / ali
zaščitni sistem zavarovana, če je to le mogoče

1.5.3 Krmilje za ustavljanje v sili na varnostnih napravah mora
biti (kolikor je to mogoče) opremljeno z mehanizmom za zaklepanje
vnovičnega zagona. Ukaz za vnovični zagon lahko začne delovati
šele, ko je bil mehanizem za zaklepanje vnovičnega zagona
namenoma na novo nastavljen

1.5.4 Kontrolne in prikazovalne enote

Kjer se uporabljajo kontrolne in prikazovalne enote, morajo biti
načrtovane v skladu z ergonomskimi načeli, da se doseže kar
najvišja raven varnosti delovanja pri nevarnosti eksplozije.

1.5.5 Zahteve v zvezi z napravami z merilno funkcijo za
protieksplozijsko zaščito

Naprave z merilno funkcijo, povezane z opremo, ki se uporablja v
eksplozivnih atmosferah, morajo biti načrtovane in izdelane tako,
da prenesejo predvidljive delovne zahteve in posebne pogoje
uporabe.

1.5.6 Po potrebi mora biti možno preveriti točnost odčitkov in
uporabnost naprav z merilno funkcijo

1.5.7 Načrtovanje naprav z merilno funkcijo mora zajemati
varnostni faktor, ki zagotavlja, da je prag alarmiranja dovolj
daleč od meja eksplozije in/ali vžiga merjene atmosfere,
upoštevaje zlasti delovne razmere opreme in možna odstopanja v
merilnem sistemu

1.5.8 Tveganja, ki izhajajo iz programske opreme

Pri načrtovanju programsko krmiljene opreme, zaščitnih sistemov
in varnostnih naprav je treba posebno pozornost posvetiti
tveganjem, ki izhajajo iz napak v programu.

1.6 Vključitev varnostnih zahtev v zvezi s sistemom

1.6.1 Omogočena mora biti ročna izključitev opreme in zaščitnih
sistemov, vgrajenih v avtomatske procese, ki odstopajo od
namenskega obratovanja, če to ne zmanjšuje varnosti

1.6.2 Kadar se aktivira sistem za izključitev v sili, mora biti
nakopičena energija odvedena kar se da hitro in varno, ali pa
mora biti izolirana, tako da ne pomeni več nevarnosti

To ne velja za elektrokemično shranjeno energijo.

1.6.3 Nevarnosti zaradi izpada energije

Kadar lahko oprema ali zaščitni sistemi povzročijo dodatne
nevarnosti pri izpadu električne energije, mora biti ohranjeno
varno stanje delovanja neodvisno od preostale strojne opreme.

1.6.4 Nevarnosti, ki izhajajo iz priključkov

Oprema in zaščitni sistemi morajo biti opremljeni s primernimi
kabelskimi in cevnimi uvodi.

Kadar so oprema in kabelski sistemi namenjeni za uporabo z drugo
opremo in zaščitnimi sistemi, mora biti vmesnik varen.

1.6.5 Nameščanje opozorilnih naprav kot dela opreme

Kadar so oprema ali zaščitni sistemi opremljeni z detekcijskimi
ali alarmnimi napravami za spremljanje pojavljanja eksplozivnih
atmosfer, morajo biti priložena navodila, da jih je mogoče
namestiti na ustreznih mestih.

2. DODATNE ZAHTEVE ZA OPREMO

2.0 Zahteve za opremo v kategoriji M skupine opreme I

2.0.1 Zahteve za opremo v kategoriji M 1 skupine opreme I

2.0.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da viri
vžiga ne postanejo aktivni, tudi v redkih primerih okvar opreme.

Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:

- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugi
ukrep zagotavlja nujno raven zaščite,

- da je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki se
pripetita neodvisno ena od druge.

Kadar je treba, mora imeti ta oprema dodatne posebne zaščitne
ukrepe.

Oprema mora ostati funkcionalna tudi ob prisotnosti eksplozivne
atmosfere.

2.0.1.2 Po potrebi mora biti oprema izdelana tako, da vanjo ne
more prodreti prah.

2.0.1.3 Površinske temperature delov opreme morajo biti znatno
pod vnetiščem predvidljivih zmesi zraka in prahu, da se prepreči
vžig prašnih usedlin.

2.0.1.4 Oprema mora biti načrtovana tako, da je odprtje delov
opreme, ki so lahko viri vžiga, možno le v neaktivnem oziroma v
lastnovarnem stanju. Če opreme ni mogoče deaktivirati, mora
proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi opozorilno oznako.

Po potrebi mora imeti oprema primerne dodatne zaporne mehanizme.

2.0.2 Zahteve za opremo v kategoriji M 2 skupine opreme I

2.0.2.1 Oprema mora imeti zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da se
viri vžiga ne aktivirajo med normalnim delovanjem, niti pri
težjih obratovalnih pogojih, zlasti tistih, ki izhajajo iz
grobega ravnanja in iz spreminjajočih se razmer v okolju.

Ta oprema se mora v primeru pojava eksplozivne atmosfere
izključiti iz vira električne energije.

2.0.2.2 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpreti
dele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem stanju
oziroma prek zapornih mehanizmov. Če opreme ni mogoče
deaktivirati, mora proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi
opozorilno oznako.

2.0.2.3 Upoštevane morajo biti zahteve v zvezi z nevarnostjo
eksplozije, ki jo povzroča prah, kot veljajo v kategoriji M1.

2.1 Zahteve za opremo v kategoriji 1 skupine opreme II

2.1.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi ali
megla

2.1.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se viri
vžiga ne aktivirajo niti v redkih primerih okvar opreme.

Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:

- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugi
ukrep zagotavlja nujno raven zaščite ali

- je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki se
pripetita neodvisno ena od druge.

2.1.1.2 Pri opremi, katere površina se lahko segreva, mora biti
poskrbljeno, da navedena najvišja temperatura površine ni
presežena niti v najneugodnejših okoliščinah.

Upoštevati je treba tudi zvišanja temperature, ki nastanejo
zaradi "kopičenja toplote" in kemičnih reakcij.

2.1.1.3 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpreti
dele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem oziroma v
lastnovarnem stanju. Če opreme ni mogoče deaktivirati, mora
proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi opozorilno oznako.

Po potrebi mora imeti oprema primerne dodatne zaporne mehanizme.

2.1.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka in
prahu

2.1.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da do vžiga
zmesi zraka in prahu ne pride niti v redkih primerih okvar
opreme.

Opremljena mora biti z zaščitnimi ukrepi, tako da:

- pri odpovedi enega od zaščitnih ukrepov vsaj neodvisni drugi
ukrep zagotavlja nujno raven zaščite ali

- je zagotovljena nujna raven zaščite pri dveh napakah, ki se
pripetita neodvisno ena od druge.

2.1.2.2 Po potrebi mora biti oprema načrtovana tako, da lahko
prah vstopa v opremo ali izstopa iz nje samo na za to predvidenih
mestih.

To zahtevo morajo izpolnjevati tudi uvodi kablov in priključni
deli.

2.1.2.3 Temperatura površine delov opreme mora biti znatno pod
vnetiščem predvidljivih zmesi zraka in prahu, da se prepreči vžig
usedlega prahu.

2.1.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, velja zahteva iz
2.1.1.3.

2.2 Zahteve za kategorijo 2 skupine opreme II

2.2.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi ali
megla

2.2.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da prepreči
pojav virov vžiga tudi pri pogostih motnjah ali napakah v
delovanju opreme, ki jih je treba običajno upoštevati.

2.2.1.2 Deli opreme morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
njihove površinske temperature niso presežene niti v primeru
nevarnosti, ki izhajajo iz nenormalnih okoliščin, ki jih
predvideva proizvajalec.

2.2.1.3 Oprema mora biti načrtovana tako, da je mogoče odpreti
dele opreme, ki so lahko viri vžiga, le v neaktivnem stanju
oziroma prek zapornih mehanizmov. Če opreme ni mogoče
deaktivirati, mora proizvajalec na odpiralni del opreme pritrditi
opozorilno oznako.

2.2.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka in
prahu

2.2.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da prepreči
pojav virov vžiga tudi pri pogostih motnjah ali napakah v
delovanju opreme, ki jih je treba običajno upoštevati.

2.2.2.2 Kar zadeva površinsko temperaturo, velja zahteva iz
2.1.2.3.

2.2.2.3 Kar zadeva zaščito pred prahom, velja zahteva iz 2.1.2.2.

2.2.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, velja zahteva iz
2.2.1.3.

2.3 Zahteve za opremo v kategoriji 3 skupine opreme II

2.3.1 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo plini, hlapi ali
megla

2.3.1.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da prepreči
pojav predvidljivih virov vžiga, ki se lahko pojavijo med
normalnim delovanjem.

2.3.1.2 Površinske temperature ne smejo preseči najvišjih
površinskih temperatur v pričakovanih razmerah delovanja. Višje
temperature v izrednih razmerah so lahko dovoljene le, če
proizvajalec uvede posebne dodatne varnostne ukrepe.

2.3.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo zmesi zraka in
prahu

2.3.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se zmesi
zraka in prahu ne morejo vžgati ob predvidljivih virih vžiga, ki
se lahko pojavijo med normalnim delovanjem.

2.3.2.2 Kar zadeva površinske temperature, velja zahteva iz
2.1.2.3.

2.3.2.3 Oprema, vključno z uvodi kablov in priključnimi deli,
mora biti izdelana tako, da ob upoštevanju velikosti delcev prah
ne more tvoriti eksplozivnih zmesi z zrakom niti se nevarno
kopičiti v notranjosti opreme.

3. DODATNE ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE SISTEME

3.0 Splošne zahteve

3.0.1 Zaščitni sistemi morajo biti dimenzionirani tako, da so
učinki eksplozije zmanjšani na ustrezno raven varnosti.

3.0.2 Zaščitni sistemi morajo biti načrtovani in nameščeni tako,
da onemogočajo širjenje eksplozij prek nevarnih verižnih reakcij
ali prebojnih vžigov in da razvijajoče se eksplozije ne
prerastejo v detonacije.

3.0.3 Pri izpadu električne energije morajo zaščitni sistemi
ostati aktivni dovolj dolgo, da se prepreči nastanek nevarnih
situacij.

3.0.4 Zaščitni sistemi ne smejo zatajiti zaradi zunanjih vplivov.

3.1 Projektiranje in načrtovanje

3.1.1 Lastnosti materialov

Glede na lastnosti materialov morata biti že pri načrtovanju
upoštevana najvišji tlak in temperatura pri pričakovanem tlaku
med eksplozijo, do katere pride v skrajnih razmerah delovanja,
ter pričakovani toplotni učinek plamena.

3.1.2 Zaščitni sistemi, ki so načrtovani tako, da prenesejo ali
zadržijo eksplozijo, morajo biti zmožni prenesti udarni val, ne
da bi bila prizadeta integriteta sistema.

3.1.3 Armature, priključene na zaščitne sisteme, morajo biti
zmožne prenesti največji pričakovani tlak eksplozije, ne da bi
izgubile zmožnost delovanja.

3.1.4 Pri projektiranju in načrtovanju zaščitnih sistemov morajo
biti upoštevani učinki, ki jih povzroči tlak v periferni opremi
in priključenih cevovodih.

3.1.5 Razbremenilne naprave tlaka

Če je pričakovati, da bodo obremenitve v zaščitnih sistemih
presegle trdnost njihovega gradiva, mora biti v njihovem načrtu
poskrbljeno za primerne naprave za razbremenitev tlaka, ki ne
ogrožajo oseb v bližini.

3.1.6 Sistemi za zadušitev eksplozij

Sistemi za zadušitev eksplozij morajo biti projektirani in
načrtovani tako, da se pri pojavu kar najhitreje odzovejo na
razvijajočo se eksplozijo in sprožijo najučinkovitejše nasprotno
delovanje ob ustreznem upoštevanju največje hitrosti povečevanja
tlaka in najvišjega tlaka eksplozije.

3.1.7 Sistemi za ločitev pred eksplozijami

Sistemi, namenjeni najhitrejšemu izključevanju specifične opreme
v primeru razvijajočih se eksplozij z uporabo ustreznih naprav,
morajo biti projektirani in načrtovani tako, da so odporni proti
prebojnemu vžigu in da ohranijo svojo mehansko trdnost v delovnih
razmerah.

3.1.8 Zaščitni sistemi morajo omogočati vgradnjo v omrežje s
primernim pragom alarmiranja, tako da je po potrebi možna
prekinitev vhoda in izhoda izdelkov ter ustavitev delov opreme,
ki ne morejo več varno delovati

                           PRILOGA III

                  MODUL: ES-TIPSKO PREVERJANJE

1. Modul opisuje tisti del postopka, s katerim priglašeni organ
preveri in potrdi, da izdelek, ki je reprezentančen za predvideno
proizvodnjo, izpolnjuje določbe te odredbe.

2. Vlogo za ES-tipsko preverjanje vloži proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v Skupnosti pri priglašenem organu, ki ga
izbere sam.

Vloga zajema:

- ime in naslov proizvajalca in pooblaščenega zastopnika, če on
vloži vlogo,

- pisno izjavo, da ista vloga ni bila vložena tudi pri kakem
drugem priglašenem organu,

- tehnično dokumentacijo, kot je opisana v 3. točki.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočati preverjanje skladnosti
izdelka z zahtevami te odredbe. V meri, ki je potrebna za tako
preverjanje, mora zajemati načrt, izdelavo in delovanje izdelka
ter vključevati:

- splošni opis tipa,

- tehnične in proizvodne risbe ter načrte komponent, montažnih
delov, vezij ipd.,

- opise in razlage, ki so potrebne za razumevanje omenjenih risb
in načrtov ter delovanja izdelka,

- seznam standardov, omenjenih v 8. členu, ki so uveljavljeni v
celoti ali delno, ter opise rešitev, sprejetih za izpolnjevanje
bistvenih zahtev te odredbe, kjer standardi iz 8. člena niso bili
uveljavljeni,

- rezultate opravljenih načrtovalnih izračunov, pregledov ipd.,

- poročila o preskusih.

4. Priglašeni organ

4.1 preuči tehnično dokumentacijo, preveri, če je tip izdelan v
skladu z njo, in ugotovi elemente, ki so bili načrtovani v skladu
z določbami standardov, omenjenih v 8. členu, pa tudi komponente,
ki so bile načrtovane brez uveljavljanja določb teh standardov;

4.2 pregleda in naredi potrebne preskuse, da ugotovi, če
proizvajalčeve rešitve izpolnjujejo bistvene zahteve te odredbe,
kjer standardi iz 8. člena niso bili uveljavljeni;

4.3 pregleda in naredi potrebne preskuse, da ugotovi, če so bili
standardi dejansko uveljavljeni tam, kjer se je proizvajalec
odločil, da jih uveljavi;

4.4 se dogovori z vložnikom o lokaciji, kjer bodo opravljeni
pregledi in potrebni preskusi.

5. Če tip izpolnjuje določbe odredbe, priglašeni organ prosilcu
izda ES-certifikat o skladnosti tipa. Certifikat vsebuje ime in
naslov proizvajalca, ugotovitve pregleda in podatke, potrebne za
identifikacijo certificiranega vzorca.

Seznam pomembnih delov tehnične dokumentacije se doda certifikatu
kot priloga, en izvod pa hrani tudi priglašeni organ.

Če je proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku v
skupnosti izdaja ES-certifikata o skladnosti tipa zavrnjena, mora
priglašeni organ zavrnitev obrazložiti.

Pritožbeni postopek mora biti opredeljen v sistemu kakovosti
priglašenega organa.

6. Vložnik obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično
dokumentacijo v zvezi z ES-certifikatom o skladnosti tipa, o vseh
spremembah certificiranega izdelka ali zaščitnega sistema, ki
morajo dobiti dodatek certifikatu, če lahko te spremembe vplivajo
na skladnost izdelka z bistvenimi zahtevami ali s predpisanimi
pogoji za uporabo izdelka. Ta dodatek certifikatu se izda v
obliki dodatka k izvirnemu ES-certifikatu o skladnosti tipa.

7. Vsak priglašeni organ posreduje drugim priglašenim organom
informacije v zvezi z izdanimi ali preklicanimi
ES-certifikati o skladnosti tipa in njihovimi dodatki.

8. Drugi priglašeni organi lahko dobivajo kopije ES-certifikatov
o skladnosti tipa in/ali njihovih dodatkov. Priloge certifikatov
morajo biti na voljo tudi drugim priglašenim organom.

9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti
hrani s tehnično dokumentacijo tudi izvode ES-certifikatov o
skladnosti tipa in njihovih dodatkov še najmanj deset let po
proizvodnji zadnjega kosa opreme ali zaščitnega sistema.

Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nista
ustanovljena v skupnosti, je hranitev tehnične dokumentacije in
njeno dajanje na voljo odgovornost osebe, ki je dala izdelek na
tržišče skupnosti.
                           PRILOGA IV

           MODUL: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE

1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje
obveznosti iz 2. točke, zagotovi in izjavi, da so ti izdelki v
skladu s tipom, opisanim v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in
da izpolnjujejo zahteve te odredbe, ki veljajo zanje.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi
na vsak kos opreme oznako CE in izda pisno izjavo o skladnosti.
Oznaka CE mora imeti identifikacijsko številko priglašenega
organa, odgovornega za ES-nadzor, kot je določeno v četrtem
razdelku.

2. Proizvajalec mora imeti odobren sistem kakovosti za
proizvodnjo, končno preverjanje opreme in preskušanje, kot je
določeno v tretjem razdelku, pri čemer je pod nadzorom, kot je
določeno v četrtem razdelku.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec vloži vlogo za presojo svojega sistema kakovosti
za opremo pri priglašenem organu, ki ga izbere sam.

Vloga mora vključevati:

- vse podatke o predvideni kategoriji izdelkov,

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo o certificiranem vzorcu in izvod ES-
certifikata o skladnosti tipa.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost opreme s tipom,
ki je opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in z zahtevami
direktive, ki veljajo zanjo.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih sprejme proizvajalec,
morajo biti sistematično in razvidno dokumentirani v obliki
zapisanih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema
kakovosti mora dovoljevati dosledno interpretacijo programov,
načrtov, priročnikov in evidence kakovosti.

Zlasti mora vključevati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in
pooblastil vodstva o kakovosti opreme,

- metod, postopkov in sistematskih ukrepov, ki se bodo
uporabljali v proizvodnji, pri kontroli ter zagotavljanju
kakovosti,

- preverjanj in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo,
med njo in po njej, ter pogostost izvajanja,

- evidenc kakovosti, kot so poročila o kontrolah in podatki iz
preskusov, kalibracijski podatki, poročila o kvalifikacijah
osebja ipd.,

- sredstev za spremljanje dosežene kakovosti opreme in
učinkovitosti delovanja sistema kakovosti.

3.3 Priglašeni organ preveri sistem kakovosti, da ugotovi, ali
izpolnjuje zahteve, omenjene v razdelku 3.2. Pri tem predpostavi
skladnost s temi zahtevami za sisteme kakovosti, ki uveljavljajo
usklajene standarde. Skupina za presojo mora vključevati vsaj
enega člana z izkušnjami pri vrednotenju tehnologije opreme.
Postopek vrednotenja mora vključevati inšpekcijski obisk v
prostorih proizvajalca. O odločitvi se obvesti proizvajalca.
Obvestilo mora vsebovati ugotovitve presoje in utemeljitev
odločitve.

3.4 Proizvajalec si mora prizadevati za izpolnjevanje obveznosti,
ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, in
vzdrževati sistem, tako da ostaja ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata obvestiti
priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh
nameravanih posodobitvah sistema kakovosti.

Priglašeni organ ovrednoti predlagane spremembe in odloči, ali bo
tudi spremenjeni sistem kakovosti izpolnjeval zahteve iz razdelka
3.2 ali bo potrebna ponovna presoja.

O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in utemeljitev odločitve.

4. Nadzor v odgovornosti priglašenega organa

4.1 Namen nadzora je zagotovitev, da proizvajalec ustrezno
izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema
kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora za kontrolo kakovosti dovoljevati
priglašenemu organu dostop do prostorov za proizvodnjo, kontrolo,
preskušanje in skladiščenje, na voljo mu mora dati vse potrebne
informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- evidence kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti in
podatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila o
kvalifikacijah osebja ipd.

4.3 Priglašeni organ periodično opravlja presoje in tako
zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in uveljavlja sistem
kakovosti, ter o njih izdaja proizvajalcu poročila o presoji.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca tudi
nenajavljeno obišče. Med temi obiski lahko po potrebi izvaja
preskuse ali poskrbi za izvedbo preskusov, da preveri, če se
sistem kakovosti pravilno izvaja. Priglašeni organ izda
proizvajalcu poročilo o kontroli kakovosti in poročilo o
preskusih, če jih je opravil.

5. Proizvajalec še najmanj deset let po tem, ko je bil izdelan
zadnji kos opreme, hrani in daje na voljo državnim organom:

- dokumentacijo, omenjeno v drugi alinei razdelka 3.1,

- dokumentacijo o posodobitvah, omenjeno v drugem odstavku
razdelka 3.4,

- odločitve in poročila priglašenega organa, ki so omenjena v
razdelku 3.4 (zadnji odstavek), razdelku 4.3 in razdelku 4.4.

6. Vsak priglašeni organ seznani druge priglašene organe z
informacijami v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvami
sistemov kakovosti.

                            PRILOGA V

                  MODUL: PREVERJANJE PROIZVODA

1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti preveri in potrdi, da je
oprema, ki je predmet določb 3. točke, v skladu s tipom, kot je
opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in da izpolnjuje
zahteve te odredbe.

2. Proizvajalec ukrene vse, da proizvodni postopek zagotavlja
skladnost opreme s tipom, kot je opisan v ES-certifikatu o
skladnosti tipa, in z vsemi zahtevami te odredbe, ki veljajo
zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti
pritrdi oznako CE na vsak kos opreme in izda izjavo o skladnosti.

3. Priglašeni organ opravi ustrezne preglede in preskuse, da
preveri skladnost opreme, zaščitnih sistemov in naprav iz 2.
člena z zahtevami te odredbe, tako da  preveri in preskusi vsak
izdelek, kot je omenjeno v četrtem razdelku.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti hrani
izvod izjave o skladnosti še najmanj deset let po tem, ko je bil
izdelan zadnji kos opreme.

4. Preverjanje s pregledovanjem in preskušanjem vsakega kosa
opreme

4.1 Vse kose opreme je treba posamič pregledati in opraviti
ustrezne preskuse, kot je določeno v standardih, omenjenih v 8.
členu, ali pa je treba opraviti enakovredne preskuse opreme, da
se preveri njena skladnost s tipom, opisanim v ES-certifikatu o
skladnosti tipa, in z zahtevami te odredbe.

4.2 Priglašeni organ pritrdi ali naroči pritrditev svoje
identifikacijske številke na vsak certificiran kos opreme in izda
pisni certifikat o skladnosti po opravljenih preskusih.

4.3 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti
zagotovi, da lahko na zahtevo predloži certifikat o skladnosti,
ki ga je izdal priglašeni organ.
                           PRILOGA VI

                    MODUL: SKLADNOST S TIPOM

1. Modul opisuje del postopka, v katerem proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti zagotovi in izjavi, da je
oprema v skladu s tipom, ki je opisan v ES-certifikatu o
skladnosti tipa, in da izpolnjuje zahteve te odredbe, ki veljajo
zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti
pritrdi oznako CE na vsak kos opreme in izda pisno izjavo o
skladnosti.

2. Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni
postopek zagotavlja skladnost proizvedene opreme s tipom, ki je
opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa, in da izpolnjuje
zahteve te odredbe.

3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hrani izvod
izjave o skladnosti še najmanj deset let po tem, ko je bil
izdelan zadnji kos opreme. Če niti proizvajalec niti njegov
pooblaščeni zastopnik nista ustanovljena v skupnosti, je za
hranitev tehnične dokumentacije in njeno dajanje na voljo
odgovorna oseba, ki je dala izdelek na tržišče skupnosti.

Za vsak izdelan kos opreme mora proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik poskrbeti, da bodo opravljeni preskusi
protieksplozijske zaščite izdelka. Ti preskusi morajo biti
izvedeni v odgovornosti priglašenega organa, ki ga izbere
proizvajalec.

Proizvajalec med postopkom proizvodnje pritrdi identifikacijsko
številko priglašenega organa, za katero je le-ta odgovoren.

                           PRILOGA VII

             MODUL: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZDELKA

1. Modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje
obveznosti iz 2. razdelka, zagotovi in izjavi, da je oprema v
skladu s tipom, kot je opisan v ES-certifikatu o skladnosti tipa.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi
oznako CE na vsak izdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.
Oznaka CE mora imeti identifikacijsko številko priglašenega
organa, odgovornega za nadzor, kot je omenjeno v četrtem
razdelku.

2. Proizvajalec izvaja odobren sistem kakovosti za končno
kontrolo kakovosti in preskušanje opreme, kot je omenjeno v
tretjem razdelku spodaj, in je nadzorovan, kot je omenjeno v
četrtem razdelku spodaj.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec vloži vlogo za presojo svojega sistema kakovosti
za opremo pri priglašenem organu, ki ga sam izbere.

Vloga mora zajemati:

- vse informacije za predvideno kategorijo izdelka,

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo o certificiranem vzorcu in izvod ES-
certifikata o skladnosti tipa.

3.2 Vsak kos opreme mora biti pregledan po sistemu kakovosti.
Opravljeni morajo biti tudi preskusi, kot določajo standardi iz
8. člena, ali enakovredni preskusi za zagotovitev skladnosti z
zahtevami te odredbe. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih
sprejme proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno
dokumentirani v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil.
Dokumentacija sistema kakovosti mora vsebovati dosledno
interpretacijo programov kakovosti, načrtov, priročnikov in
evidenc.

Vsebovati mora ustrezne opise za:

- cilje kakovosti in organizacijsko strukturo, odgovornosti in
pooblastila vodstva v zvezi s kakovostjo izdelkov,

- preglede in preskuse, ki bodo opravljeni po proizvodnji,

- načine za spremljanje učinkovitega delovanja sistema kakovosti,

- evidence kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti in
podatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila o
kvalifikacijah osebja ipd.

3.3 Priglašeni organ preveri sistem kakovosti, da ugotovi, ali
izpolnjuje zahteve, omenjene v razdelku 3.2. Pri tem predpostavi
skladnost s temi zahtevami za sisteme kakovosti, ki uveljavljajo
usklajene standarde.

Skupina za presojo mora vključevati vsaj enega člana z izkušnjami
pri ocenjevanju tehnologije izdelkov. Postopek presoje mora
vključevati obisk kontrolorjev v prostorih proizvajalca.

O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in presoje ter utemeljitev odločitve.

3.4 Proizvajalec si mora prizadevati za izpolnjevanje obveznosti,
ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, vzdrževati sistem,
da ostaja ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata obvestiti
priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh
nameravanih posodobitvah sistema kakovosti.

Priglašeni organ ovrednoti predlagane spremembe in odloči, ali bo
tudi spremenjeni sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz
razdelka 3.2 ali bo potrebna ponovna presoja.

O odločitvi se obvesti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati
ugotovitve pregleda in presoje ter utemeljitev odločitve.

4. Nadzor v odgovornosti priglašenega organa

4.1 Namen nadzora je zagotovitev, da proizvajalec ustrezno
izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema
kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora za kontrolo kakovosti dovoljevati
priglašenemu organu dostop do prostorov za kontrolo, preskušanje
in skladiščenje ter vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- tehnično dokumentacijo,

- evidenco kakovosti, kot so poročila o kontroli kakovosti in
podatki iz preskusov, kalibracijski podatki, poročila o
kvalifikacijah osebja ipd.

4.3 Priglašeni organ periodično opravlja presoje, da zagotovi, da
proizvajalec vzdržuje in uveljavlja sistem kakovosti, ter o njih
izdaja proizvajalcu poročila o presoji.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca tudi
nenajavljeno obišče. Med temi obiski lahko po potrebi izvaja
preskuse ali poskrbi za izvedbo preskusov, da preveri, če se
sistem kakovosti pravilno izvaja; o tem izda proizvajalcu
poročilo o kontroli kakovosti, in če je opravilo preskuse,
poročilo o preskusih.

5. Proizvajalec še najmanj deset let po tem, ko je bil izdelan
zadnji kos opreme, hrani in daje na voljo državnim organom:

- dokumentacijo, omenjeno v tretji alinei razdelka 3.1,

- dokumentacijo o posodobitvah, omenjeno v drugem odstavku
razdelka 3.4,

- odločbe in poročila priglašenega organa, ki so omenjena v
razdelku 3.4, zadnjem odstavku, razdelku 4.3 in razdelku 4.4.

6. Vsak priglašeni organ posreduje drugim priglašenim organom
informacije v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvami
sistemov kakovosti.

                          PRILOGA VIII

              MODUL: NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE

1. Modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti, ki prevzema obveznosti,
določene v 2. razdelku, zagotovi in izjavi, da oprema izpolnjuje
zahteve te odredbe, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi oznako CE na vsak
izdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec izdela tehnično dokumentacijo, opisano v 3.
razdelku; on ali njegov pooblaščeni zastopnik v skupnosti jo
hrani zaradi vpogleda pristojnih državnih organov zaradi kontrole
še najmanj deset let po tem, ko je bil izdelan zadnji kos opreme.

Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nista
ustanovljena v skupnosti, je za hranitev tehnične dokumentacije
in njeno uporabo odgovorna oseba, ki je dala izdelek na tržišče
skupnosti.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočati preverjanje skladnosti
opreme z zahtevami te odredbe. Če je to potrebno za preverjanje,
mora zajemati načrtovanje, izdelavo in delovanje izdelka.
Vsebovati mora:

- splošni opis opreme,

- tehnične in proizvodne risbe ter sheme komponent, montažnih
delov, vezij ipd.,

- opise in razlage, ki so potrebne za razumevanje teh risb in
shem ter delovanja opreme,

- seznam standardov, ki so bili uveljavljeni delno ali v celoti,
ter opise rešitev, sprejetih za izpolnjevanje varnostnih vidikov
te odredbe, kjer standardi niso bili uveljavljeni,

- rezultate opravljenih izračunov, pregledov ipd.,

- poročila o preskusih.

4. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hranita kopijo
izjave o skladnosti s tehnično dokumentacijo.

5. Proizvajalec ukrene vse, da proizvodni postopek zagotavlja
skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo, omenjeno v
2. razdelku, in z zahtevami te odredbe, ki veljajo za opremo.

                           PRILOGA IX

                    MODUL: PREVERJANJE ENOTE

1. Modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti, ki prevzema obveznosti,
določene v 2. razdelku, zagotovi in izjavi, da oprema izpolnjuje
zahteve odredbe, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik v skupnosti pritrdi oznako CE na vsak
izdelek in izda pisno izjavo o skladnosti.

2. Priglašeni organ pregleda posamezni kos opreme ali zaščitni
sistem in opravi preskuse, kot določajo standardi iz 8. člena,
ali enakovredne preskuse, da zagotovi skladnost z zahtevami te
odredbe.

Priglašeni organ pritrdi ali naroči pritrditev svoje
identifikacijske številke na vsak certificiran kos opreme ali
zaščitni sistem in izda certifikat o skladnosti po opravljenih
preskusih.

3. Namen tehnične dokumentacije je, da omogoči preverjanje
skladnosti z zahtevami  odredbe in razumevanje načrta, izdelave
in delovanja opreme ali zaščitnega sistema.

Dokumentacija mora vsebovati:

- splošni opis izdelka,

- tehnične in proizvodne risbe ter načrte komponent, montažnih
delov, vezij ipd.,

- opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje teh risb in
načrtov ter delovanja opreme ali zaščitnega sistema,

- seznam standardov, omenjenih v 8. členu, ki so bili
uveljavljeni delno ali v celoti, ter opise rešitev, sprejetih za
izpolnjevanje bistvenih zahtev te odredbe, kjer standardi iz 8.
člena niso bili uveljavljeni,

- rezultate opravljenih izračunov, pregledov ipd.,

- poročila o preskusih.

PRILOGA X

A) Oznaka CE

Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz začetnic "CE" v naslednji obliki:
Če je oznaka pomanjšana ali povečana, morajo biti ohranjena razmerja iz zgornje mrežne
risbe.

Različni sestavni deli oznake CE morajo imeti v osnovi enako navpično velikost, ki ne sme
biti manjša od 5 mm. Najmanjša velikost je lahko prekršena pri drobni opremi, zaščitnih
sistemih ali napravah iz 2. člena.

B) Vsebina ES-izjave o skladnosti

ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje elemente:
- 	ime ali identifikacijsko oznako in naslov proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenega
zastopnika v skupnosti,
- 	opis opreme, zaščitnega sistema ali naprave iz 2. člena,
- 	vse določbe, ki jih izpolnjujejo oprema, zaščitni sistem ali naprava iz 2. člena,
- 	po potrebi ime, identifikacijsko številko in naslov priglašenega organa ter številko ES-
certifikata o skladnosti tipa;
- 	po potrebi napotilo na usklajene standarde;
- 	po potrebi standarde in tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene;
- 	po potrebi napotilo na druge direktive skupnosti, ki so bile uporabljene;
- 	identifikacijo podpisnika, ki je bil pooblaščen, da se zaveže v imenu proizvajalca ali
njegovega pooblaščenega zastopnika v skupnosti.

                           PRILOGA XI

 MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI PRISTOJNI ORGANI RS
         PRI DOLOČANJU ORGANOV ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI

1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za izpeljavo
preverjanj, ne smejo biti načrtovalec, izdelovalec, dobavitelj
ali monter opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena, ki
jih preverjajo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopniki nobene
od teh strank. Niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki ne
smejo biti vključeni v načrtovanje, izdelavo, trženje ali
vzdrževanje opreme, zaščitnih sistemov ali naprav iz 2. člena. To
pa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med
proizvajalcem in tem organom.

2. Organ in njegovo osebje za izvajanje kontrole opravljajo
preverjanja s kar največjo strokovno integriteto in tehničnim
znanjem ter ne smejo biti podvrženi pritiskom in spodbudam,
zlasti finančnim, ki bi lahko vplivali na njihovo razsodbo ali na
rezultate kontrole, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, ki
imajo interes v rezultatih preverjanja.

3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje in ustrezno opremo,
ki mu omogoča, da pravilno izvaja administrativne in tehnične
naloge, povezane s preverjanjem; imeti mora tudi dostop do
opreme, potrebne za posebno preverjanje.

4. Osebje, odgovorno za kontrolo, mora imeti:

- dobro tehnično in poklicno usposobljenost,

- zadovoljivo poznavanje predpisov v zvezi s preskusi, ki jih
izvajajo, in dovolj izkušenj na tem področju,

- sposobnost, da izdajajo certifikate, zapise in poročila o
izvedbi preskusov.

5. Zajamčena mora biti nepristranskost kontrolnega osebja.
Njihova nagrajenost ne sme biti odvisna od števila opravljenih
preskusov niti od rezultatov teh preskusov.

6. Organ mora imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za
opravljeno delo, razen če odgovornosti ne prevzema država v
skladu z nacionalno zakonodajo ali če je za preskuse neposredno
odgovorna država članica EU.

7. Osebje organa mora spoštovati poklicno tajnost v zvezi z vsemi
informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog (razen nasproti
pristojnim upravnim organom države, v kateri izvaja svojo
dejavnost) po tej odredbi ali katerikoli določbi nacionalne
zakonodaje, ki velja zanj.

                           PRILOGA XII

  RAZVRSTITEV PROSTOROV, V KATERIH LAHKO NASTANEJO EKSPLOZIVNE
                            ATMOSFERE

Uvodna opomba

Naslednji sistem razvrstitve se mora uporabiti v prostorih, v
katerih se sprejmejo varnostni ukrepi v skladu s 14., 15., 18. in
19. členom.

1. Prostori, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere

Prostor, v katerem lahko nastane eksplozivna atmosfera v tolikšni
količini, da so potrebni posebni varnostni ukrepi za varnost in
varovanje zdravja delavcev oziroma drugih oseb in njihovega
imetja, je po tej odredbi eksplozijsko ogrožen.

Prostor, v katerem se ne pričakuje, da bo nastala tolikšna
eksplozivna atmosfera, da bi bili potrebni posebni varnostni
ukrepi, je po tej odredbi eksplozijsko neogrožen.

Vnetljive ali gorljive snovi so snovi, ki lahko povzročijo
nastanek eksplozivne atmosfere, razen če je raziskava njihovih
lastnosti pokazala, da v zmeseh z zrakom ne morejo povzročiti
neodvisnega širjenja eksplozije.

2. Razvrstitev eksplozijsko ogroženih prostorov

Eksplozijsko ogroženi prostori so razvrščeni v cone na podlagi
pogostosti oziroma verjetnosti nastankov in trajanja eksplozivne
atmosfere.

Obseg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z delom A)
Priloge XIII, se ugotavlja po tej razvrstitvi.

Cona 0

Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi
zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle
prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.

Cona 1

Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane
eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih
snovi v obliki plina, hlapov ali megle.

Cona 2

Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna
atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v
obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že pojavi, se
pojavi le za kratek čas.

Cona 20

Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera v obliki oblaka
gorljivega prahu v zraku prisotna stalno, za daljša obdobja ali
pogosto.

Cona 21

Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane
eksplozivna atmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku.

Cona 22

Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna
atmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku ne pojavi, če
pa se že pojavi, se pojavi le za kratek čas.

Opombe

1. Plasti, usedline in kupi gorljivega prahu se morajo
obravnavati kot vsak drug vir, ki lahko povzroči nastanek
eksplozivne atmosfere.

2. "Normalno delovanje" pomeni razmere, v katerih se naprave
uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.
PRILOGA XIII



A) ZAHTEVE ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI IN VAROVANJE ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKO
OGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNIH ATMOSFER



Uvodna opomba



Obveznosti, predpisane v tej prilogi, veljajo za:



- prostore, razvrščene kot eksplozijsko ogrožene v skladu s Prilogo XII, kadar je to
zahtevano zaradi lastnosti delovnih mest, delovišč, uporabljene opreme, snovi ali
nevarnosti, ki jo povzročajo dejavnosti, povezane s tveganji eksplozivnih atmosfer,

- opremo za eksplozijsko neogrožene prostore, ki se zahteva za varno delovanje
opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih ali jo pomaga zagotoviti.



1.  Organizacijski ukrepi



1.1 Usposabljanje delavcev



 Delodajalec mora zagotoviti tistim, ki delajo v prostorih, v katerih lahko nastanejo eksplozivne atmosfere,
zadostno in ustrezno usposabljanje v zvezi z varovanjem pred eksplozijami.



1.2 Pisna navodila in dovoljenja za delo



 Kadar se zahteva v elaboratu eksplozijske ogroženosti:



 - mora delo v eksplozijsko ogroženih prostorih potekati v skladu s pisnimi navodili, ki
jih izda delodajalec,

 - se mora za opravljanje tako nevarnih dejavnosti in dejavnosti, ki lahko tako vplivajo
na drugo delo, da se pojavijo nevarnosti, uporabiti sistem dovoljenj za delo.



Dovoljenja za delo mora pred začetkom dela izdati odgovorna oseba.





2.  Ukrepi protieksplozijske zaščite





2.1. Vsako uhajanje in/ali izpust, nameren ali nenameren, vnetljivih plinov, hlapov,
megle ali gorljivega prahu, ki lahko povzroči nevarnost eksplozije, se mora ustrezno
odvajati ali odstraniti v varen prostor. Če to ni izvedljivo, se mora varno zadržati ali
narediti varnega z drugim ustreznim postopkom.

2.2. Če eksplozivna atmosfera vsebuje več vrst vnetljivih plinov, hlapov, megle ali
prahu, morajo biti zaščitni ukrepi primerni za največje možno tveganje.

2.3. Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s 14. členom je treba upoštevati tudi
elektrostatične naelektritve in razelektritve, pri katerih delavci, oprema oziroma snovi
delujejo kot nosilec naboja ali proizvajalec naboja. Delavci morajo imeti ustrezna
delovna oblačila in obutev iz materialov, ki ne povzročajo elektrostatičnih naelektritev
oziroma razelektritev, zaradi katerih se lahko vžgejo eksplozivne atmosfere.



2.4. Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse pripadajoče povezovalne priprave se
lahko uporabljajo samo, če je v elaboratu eksplozijske ogroženosti navedeno, da se
lahko varno uporabljajo v eksplozivni atmosferi. To velja tudi za opremo in
pripadajoče povezovalne priprave, ki po tej odredbi niso oprema ali varnostni sistemi,
če lahko njihova vključitev v napeljavo povzroči nevarnost vžiga. Treba je sprejeti
ukrepe za preprečevanje zamenjav med povezovalnimi pripravami.



2.5. Sprejeti je treba vse ukrepe, da so delovno mesto, oprema in vse pripadajoče
povezovalne priprave, ki so na voljo delavcem, načrtovani, izdelani, sestavljeni in
vgrajeni ter se vzdržujejo in uporabljajo tako, da je čim manjše tveganje eksplozije.
Če pa vseeno pride do eksplozije, omogočajo nadziranje in omejevanje eksplozije na
delovnem mestu ali opremi. Za taka delovna mesta je treba sprejeti ustrezne ukrepe
za zmanjševanje tveganj za delavce zaradi fizikalnih učinkov eksplozije.



2.6. Po potrebi je treba delavce vidno in/ali slišno opozoriti, da se umaknejo, preden
pride do eksplozije.



2.7. Kadar se zahteva v elaboratu eksplozijske ogroženosti, je treba zagotoviti izhode
v sili in jih vzdrževati, da lahko delavci ob nevarnosti nemudoma in varno zapustijo
ogrožene prostore.



2.8. Preden se delovno mesto, ki je v prostoru, v katerem lahko nastanejo
eksplozivne atmosfere, prvič uporabi, je treba preveriti protieksplozijsko zaščito v
celoti. Treba je vzdrževati vse razmere, ki so potrebne za zagotavljanje
protieksplozijske zaščite. Tako preverjanje mora opraviti organ za ugotavljanje
skladnosti iz 30. člena skladno z zahtevami te odredbe.



2.9. Če ocena tveganja pokaže, je treba upoštevati:

- če lahko izpad električne energije povzroči dodatne nevarnosti, mora biti
omogočeno varno obratovanje opreme in zaščitnih sistemov neodvisno od ostalega
sistema;

- obstajati mora možnost varne ročne zaustavitve opreme in zaščitnih sistemov,
vključenih v avtomatske procese, ki odstopajo od predvidenih delovnih pogojev. To
pa lahko storijo samo delavci, ki so za to pristojni;

- pri zasilni zaustavitvi je treba nakopičeno energijo zmanjšati in omejiti kolikor
mogoče hitro in varno, da ne predstavlja več nevarnosti.





B) MERILA ZA IZBIRO OPREME IN VARNOSTNIH SISTEMOV



Če ni drugače navedeno v elaboratu eksplozijske ogroženosti, ki temelji na oceni
tveganja, je treba opremo in varnostne sisteme za vse prostore, v katerih lahko
nastanejo eksplozivne atmosfere, izbrati na podlagi kategorij, opisanih v tej odredbi.



V teh conah je treba uporabiti naslednje kategorije opreme, če so primerne za pline,
hlape, meglo in/ali prah, kadar je primerno:



- v coni 0 ali coni 20, oprema kategorije 1,

- v coni 1 ali coni 21, oprema kategorije 1 ali 2,

- v coni 2 ali coni 22, oprema kategorije 1, 2 ali 3.










PRILOGA XIV

OPOZORILNI ZNAK ZA PROSTORE, V KATERIH LAHKO NASTANEJO EKSPLOZIVNE ATMOSFERE


Opozorilni znak za prostore, v katerih lahko nastanejo eksplozivne
atmosfere, na podlagi tretjega odstavka 18. člena
Razločevalne značilnosti:

- trikotna oblika,
- črne črke na rumenem ozadju s črnim robom (rumen del mora zavzemati vsaj 50 % površine znaka).