Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2000 z dne 27. 10. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2000 z dne 27. 10. 2000

Kazalo

4186. Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Mislinja, stran 10709.

Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86), 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) in 21. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95) je Občinski svet občine Mislinja na 38. seji dne 29. 1. 1998 sprejel
O D L O K
o varstvu virov pitne vode na območju Občine Mislinja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo varstvena območja (pasovi) in splošna določila za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode za naslednja zajetja:
– zajetje za vodovod Mislinja (Žegnan studenec, Ramšakovi in Čankarjevi izviri);
– zajetja za vodovod Dolič (zajetje Mravljak, zajetja in črpališče pri Vodeniku);
– zajetje za vodovod Završe (vrtina M7-2 - Merzdovnik);
– zajetje za vodovod Graška Gora-Plešivec (vrtina pri Metulu);
– zajetje nad Kolandrom-Straže;
– zajetje za Osnovno šolo Paški Kozjak;
– zajetje pri Pušelu-Dovže;
– zajetje Toplice-Huda luknja.
2. člen
Meje varstvenih območij virov pitne vode so definirane v strokovnih podlagah za določitev vodovarstvenih območij za zaščito vodnih virov na območju Občine Mislinja, ki jih je izdelal Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko Ljubljana in Geoko, d.o.o. Ljubljana so sestavni del tega odloka. Strokovne podlage obsegajo sezname parcel zamljišč in kartografske podlage (1:5000) z vrisanimi varstvenimi območji.
3. člen
Posamezna vodovarstvena območja so v okolici zajetij določena glede na stopnjo zaščite, in sicer:
1. najožje varstveno območje (najožji varstveni pas) označeno v karti z 1;
2. notranje varstveno območje (ožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja označeno v karti z I. ali 2);
3. zunanje varstveno območje (širši varstveni pas) s strogim režimom varovanja v karti z II. ali 3;
4. vplivno varstveno območje (vplivni varstveni pas z blagim režimom varovanja, označeno v karti s III. ali 4).
II. VARSTVENA DOLOČILA
4. člen
Za vodovarstvena območja (pasove) velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo in se seštevajo s približevanjem k zajetju. Vsi varstveni ukrepi, obveznosti in prepovedi, ki veljajo za vplivno območje, veljajo tudi za zunanje, notranje in najožje varstveno območje.
5. člen
Vplivno varstveno območje
V vplivnem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi nove:
a) industrijske ali obrtne objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij,
b) energijske objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode,
c) objekte, ki zmanjšujejo količino in kakovost zalog pitne vode,
d) odlagališča posebnih odpadkov in nevarnih ter škodljivih snovi,
e) podzemne skladiščne naprave nevarnih snovi;
2. uporabljati biocide na bazi cianvodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, svinca, arzena in drugih vodi škodljivih snovi;
3. predelava, skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih derivatov, če niso storjeni vsi ukrepi, ki preprečujejo ponikanje teh tekočin v podzemlje;
4. odlaganje vseh vrst trdih in tekočih odpadkov.
V vplivnem varstvenem območju je obvezno:
1. pri gozdarstvu paziti, da ne pride do onesnaženja z nafto in olji;
2. da je tranzitni promet dovoljen le po zavarovanih prometnicah;
3. da je eksploatacija kamna in peska dovoljena le s posebnim dovoljenjem za posege v prostor varovanih območij.
6. člen
Zunanje varstveno območje
V zunanjem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi:
a) nove ponikovalnice za neprečiščene odpadne vode,
b) odlagališča vseh vrst odpadkov in skladišča posebnih odpadkov,
c) novo nečisto industrijo,
d) nove stanovanjske ali gospodarske objekte, če ni urejeno higiensko (vodotesna kanalizacija) odvajanje odplak;
2. spreminjati namembnosti ali dejavnosti objekta, če se s tem poveča nevarnost za zaloge pitne vode.
V zunanjem varstvenem območju je obvezno:
1. opravljati kmetijsko dejavnost v skladu z določbami varstvenega območja pitne vode;
2. graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje oziroma sanirati staro do vodotesnosti;
3. graditi in preurediti obstoječa gnojišča in silose tako, da so zavarovana pred nevarnostjo pronicanja in prelivanja v talno vodo;
4. graditi nove in preurediti obstoječe ceste ter manipulativne površine tako, da bo zagotovljena največja možna varnost zalog pitne vode.
7. člen
Notranje varstveno območje
V notranjem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi nove:
a) industrijske objekte, farme,
b) magistralne in regionalne ceste,
c) čistilne komunalne naprave za odpadne vode,
d) pokopališča,
e) kanalizacije in greznice, obstoječe pa je treba sanirati do vodotesnosti;
2. opravljati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi;
3. opredeljevati nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
4. skladiščiti lahko tekoče naftne derivate in druge nevarne snovi;
5. opravljati gnojenje z gnojevko, gnojnico ali blatom iz greznic in čistilnih naprav;
6. uporabljati škodljive in nevarne snovi ter umetnih gnojil. Pogoji za agrotehnične ukrepe morajo biti določeni s pravilnikom;
7. eksploatirati kamen v kamnolomih.
V notranjem varstvenem območju je obvezno:
1. označiti varstveno območje z vidnimi opozorilnimi tablami;
2. odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin;
3. v gozdarstvu paziti, da ne pride do onesnaženja - gozdove je treba prekvalificirati v varovalne gozdove le s sanitarno sečnjo;
4. izdelati gnojilni načrt.
V notranjem varstvenem območju se smejo uporabljati ceste in manipulacijske površine, ki so zgrajene tako, da v primeru nesreče z nevarnimi snovmi zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti zalog pitne vode.
V notranjem varstvenem območju je dovoljeno:
1. izvajati dejavnosti, ki ne predstavljajo nevarnosti zalogi pitne vode;
2. graditi stanovanjske hiše, objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, objekte za potrebe kmečkih gospodarstev v ureditvenem območju naselij;
3. graditi nove objekte, potrebne za zaokrožitev obstoječe dejavnosti, če s tem ne ogroža zalog pitne vode;
4. adaptirati in vzdrževati objekte in naprave tako, da ne ogrožajo zalog pitne vode;
5. rekonstruirati objekte in naprave, če se s tem izboljša varovanje kvalitete in ne zmanjša količina pitne vode;
6. uporabljati netekoče naftne derivate (mazut) ob predpisani zaščiti in skladiščenju v nadzemnih skladiščnih napravah v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
8. člen
V najožjem vodovarstvenem območju je potrebno upoštevati:
1. dovoljena je le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo;
2. na vsem območju pasu mora imeti upravljalec vodovodnih objektov pravico uporabe zemljišč in objektov;
3. območje mora biti urejeno, ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami;
4. prepovedana je uporaba vseh vrst gnojil in pesticidov;
5. dostop ima le pooblaščena oseba ali ekipa za vdrževanje.
9. člen
Vodnovarstvena območja se označijo z opozorilnimi tablami. Table postavi upravljalec vodovoda na meji posameznega območja ob cestah in poteh. Table so modre barve, napis je bel, vsebina je naslednja:
– najožje vodovarstveno območje,
– notranje varstveno območje,
– zunanje varstveno območje,
– vplivno varstveno območje.
III. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo:
– upravljalec vodovoda;
– inšpekcijski organi,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izvajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor varovanih območij,
– uporabniki pitne vode.
IV. KAZENSKA DOLOČBA
11. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna obseba, ki krši določila 5., 6., 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Če je s kršitvijo tega člena povzročena kakršna koli škoda na vodnih virih ali da to nanje negativno vpliva, je kršitelj dolžan na lastne stroške škodo sanirati in vzpostaviti prvotno stanje.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
Upravljalci vodovodnih zajetij so dolžni po uveljavitvi tega odloka v roku 1 leta:
– urediti najožja vodnovarstvena območja;
– pripraviti program ukrepov za izvajanje določil odloka na vplivnih, zunanjih in notranjih vodnovarstvenih območjih ter ga predložiti občinskemu svetu v potrditev.
13. člen
Če bo z ukrepi iz 5., 6., 7. in 8. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec izvira vodovoda, ki je s tem odlokom zaščiten, po predhodni cenitvi pristojnega sodnega cenilca.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 353-02/98
Mislinja, dne 29. januarja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Mislinja
Dominik Javornik l. r.