Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000

Kazalo

3436. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja, stran 9096.

V skladu z 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) in splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnik delodajalcev: Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje, Ljubljana, Dimičeva 9 in kot predstavnik delojemalcev: ZSSS-Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Republiški odbor sindikata dejavnosti služb zasebnega varovanja; Ljubljana, Dalmatinova 4, kot reprezentativni sindikat za področje zasebnega varovanja
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za dejavnost zasebnega varovanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94) in njegovimi spremembami in dopolnitvami na pridobiten način.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo iz področja varovanja premoženja in ljudi na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 2002. Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu RS.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te kolektivne pogodbe, in se nanaša na uresničevanje določb od 41. do 55. člena te kolektivna pogodbe. Tarifna priloga velja eno leto in se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku se podaljša še za eno leto.
(4) Če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe nobena od pogodbenih strank ne odpove te kolektivne pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
5. člen
Pomen posameznih izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraz »delodajalec« pomeni vsako tujo ali domačo fizično ali pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2) Izraz »delavec« pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, za polni ali skrajšani delovni čas.
(3) Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot take vpisane v register.
(4) Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5) Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma z pogodbo o ustanovitvi družbe ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec), oziroma delavca, ki ima sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
(6) Izraz »splošni akt« pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te kolektivne pogodbe.
(7) Izraz »gospodarska dejavnost« je skupni pojem za naslednje področje iz standardne klasifikacije dejavnosti:
K 74.600       poizvedovalne dejavnosti in varovanje,
K 74.200       projektiranje, inženiring in tehnično
               varovanje,
K 74.300       tehnični preizkusi,
F 45.310       električne inštalacije.
Gospodarsko dejavnost opravlja tudi gospodarska družba, organizacija ali samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost iz drugih področij standardne klasifikacije dejavnosti, če opravlja poizvedovalne dejavnosti in tehnično varovanje na pridobiten način. Dejavnost, v kateri opravlja storitve varovanja, mora biti navedena v standardni klasifikaciji dejavnosti obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt.
(8) Izraz »sistematizacija delovnih mest« je splošni akt oziroma sestavni del drugega splošnega akta delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9) Izraz »sindikalni zaupnik« pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delavnih razmerjih.
(10) Pomeni drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, so navedeni v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi v podjetniških kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te KP teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v 9 tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delavnih mest, in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje, in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: (nezahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) ali neuniverzitetna strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma o razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteva po dodatnih znanjih, daljših delavnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejetjem akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenja reprezentativnih sindikatov v podjetju.
(5) Pregled poklicev in delovnih mest z opisom zahtevnosti dela po tarifnih razredih je opredeljen v prilogi I. in je sestavni del kolektivne pogodbe.
(6) Pogodbeni partnerji so sporazumni, da je v II. prilogi pripravljen predlog metodologije za razvrščanje delovnih mest po plačilnih razredih, priporočilo in pripomoček delodajalcu.
8. člen
Prenos pooblastil
(1) Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornosti delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu z splošnim aktom.
Pooblastila delavca na delih varovanja
(2) Kolikor delavec (z opravljenim preizkusom znanja pred ZRSZV ter službeno izkaznico) pri opravljanju del varovanja uporabi pooblastila v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, se smatra, da jih je uporabila pooblaščena oseba po službeni dolžnosti, in ga citirani zakon ščiti v nadaljnjih postopkih pred sodnimi organi.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas,
– letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača in dodatki,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti delojemalca in delodajalca.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delojemalca in delodajalca (odškodnine, odmena).
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora kolektivne in splošne akte hraniti na mestu, dostopne vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavcev, ki se varujejo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
(7) Pogodba o zaposlitvi lahko predvidi dolžnost delavca, da nemudoma obvesti delodajalca o vsakem dogodku, zlasti o postopku, zaradi katerega bi lahko nastopilo prenehanje katerega od obveznih pogojev za opravljanje del na področju varovanja iz 9., 10. oziroma 11. člena ZZVO, in da kršitev te obveznosti pomeni hujšo kršitev, zaradi katere se lahko delavcu izreče ukrep v ustreznem disciplinskem postopku.
(8) V pogodbi o zaposlitvi se predvidi dolžnost delodajalca, da zagotovi delavcu pravno varstvo, če je zoper njega sprožen upravno-kazenski ali kazenski postopek v zvezi z izvršitvijo njegove naloge na področju varovanja, pri kateri je v skladu z zakonskim pooblastilom uporabil najmanjšo potrebno silo; takšno pravno varstvo lahko delodajalec odreče delavcu le v primeru, če je delavec uporabil silo izven svoje delovne naloge ali v očitnem nasprotju z zakonskim pooblastilom. Delavec, ki je zaradi uporabe sile pravnomočno obsojen, je načeloma dolžan povrniti stroške postopka in potrebne obrambe, če ni drugače določeno v splošnem aktu delodajalca oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
10. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI. do IX. skupine največ šest mesecev.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
11. člen
Pripravništvo
(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
12. člen
Postopek ugotavljanja znanja iz zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik. Na razgovoru je prisoten tudi sindikalni zaupnik.
(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
(5) Delavec in sindikalni zaupnik imata pravico do vpogleda v dokumentacijo na podlagi katere se je začel postopek.
(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
(7) Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
13. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih in drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženja), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadni vplivi, ki povzročajo popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca ali zaradi nujnih operativnih razlogov.
(2) Delavec prejme v vseh navedenih primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Ne šteje se za razporeditev delavca po tem členu, če so delavcu odrejene različno ovrednotene naloge, ki sodijo vse v delokrog njegovega delovnega mesta.
14. člen
Razporejanje iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če prerazporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.
(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno šolstvo).
15. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu, razen v primerih, ko gre za uveljavljanje pravic, ki se določajo po splošnem aktu delodajalca oziroma v pogodbi o zaposlitvi izključno le na podlagi dolžine delovne dobe pri tem drugem delodajalcu in tako določen pogoj ni v nasprotju z zakonom.
(4) Kolikor zaradi nenadnega zmanjšanja obsega dela nastane stanje, da posamezni delavci ostanejo brez dela, se jih lahko začasno prerazporedi v drugo podjetje, kjer opravljajo dela iste tarifne skupine, kot so jih opravljali do sedaj. Kolikor je delavec začasno v drugem podjetju prerazporejen na dela nižje tarifne skupine, mora prejemati isto plačo kot do sedaj. Ravno tako mu iste ostajajo tudi ostale pravice iz delovnega razmerja.
16. člen
Razporeditev delavca (trajno ali začasno) v drugo organizacijo
(1) Delavec je lahko v skladu z potrebami vodenja delovnih procesov prerazporejen v drugo družbo s katero je ta družba lastniško oziroma pogodbeno povezana, in sicer na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove ustrezne strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.
(2) Delavec je lahko začasno razporejen v drugo družbo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, in sicer na podlagi sporazumno sprejetega sklepa pristojnih organov obeh družb, najdlje pa za šest mesecev oziroma dokler ni končano delo, zaradi katerega je začasno razporejen.
17. člen
Določanje presežnih delavcev
(1) Delodajalec odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela, in kateri ukrep iz zakona o delovnih razmerjih bo uporabljen. Preden delodajalec sprejme odločitev o tem, je dolžan zahtevati mnenje vseh sindikatov v podjetju in ga pred odločitvijo skupaj obravnavati s predstavniki vseh sindikatov.
(2) Delodajalec ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delavcih. O tem je dolžan obvestiti svet delavcev in sindikate.
(3) Delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in splošnimi akti.
(4) Postopek in merila za razreševanje presežnih delavcev organizacije so opredeljeni v prilogi III.
(5) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(6) Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let skupne delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delavne dobe, pa tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugemu delodajalcu določen kot presežek.
(7) Delodajalec mora delavca in predstavnike reprezentativnih sindikatov v podjetju obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(8) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(9) Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka, za delovno dobo pri izplačevalcu odpravnine.
(10) Merila iz točke 4 se uporabljajo tudi za ugotavljanje prednosti pri opredeljevanju začasnih presežkov delavcev.
18. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov vseh sindikatov v podjetju, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bi vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred komisijo za pomirjanje.
(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja je program dokončen.
(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov, in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanje vodili nepristransko in strokovno.
(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
19. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas delavcev ne sme biti daljši kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, vključno s plačanim dnevnim polurnim odmorom. Ta delovni čas se šteje za polni delovni čas.
(2) Izjemoma sme delovni čas trajati dlje v delovnem tednu, v skladu z zakonom.
(3) V dejavnostih s posebnim značajem dela se delovni čas prerazporedi tako, da traja delovni čas v sezoni več, v izven sezoni pa manj kot je predpisano ur, vendar mora biti fond ur izravnan v roku, ki ne sme biti daljši od enega leta.
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
(4) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(5) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(6) Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz podjetniške kolektivne pogodbe ali se določi v splošnih aktih.
20. člen
Merila za nočno delo
(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljivega dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
21. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– lastne poroke                                           2 dni,
– rojstvo otroka                                          1 dan,
– poroke otroka                                           1 dan,
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev               2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev                    1 dan,
– selitve delavca oziroma družine v interesu
delodajalca                                               2 dni,
– selitve delavca oziroma družine                         1 dan,
– elementarnih nesreč                                     3 dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše ali stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
(7) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
22. člen
Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
(1) Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka tega člena drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delovno mesto v višini 80% od povprečja osnovne plače delavca v preteklih treh mesecih povečanim z dodatkom za delovno dobo in dodatkom za stalnost.
23. člen
Letni dopust
(1) Dnevi, ko je delavec po razporedu prost se ne vštevajo v dopust.
(2) Delavec ima pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
(3) Delavec mora obvestiti delodajalca o izrabi letnega dopusta iz 60. člena zakona o delovnih razmerjih najmanj 3 dni pred izrabo.
(4) Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu poteče čas neprekinjenega dela, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev.
(5) Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz predhodnega odstavka, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu in sicer: za vsak dopolnjen mesec 1/12 pripadajočega dopusta.
(6) Dolžina letnega dopusta vsakega delavca je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti del delovnega mesta, uspešnosti dela, delovnih pogojev, in posebnih zdravstvenih in socialnih razmer, v katerih delavec živi.
(7) Delavcu mora delodajalec omogočiti neprekinjeno koriščenje rednega letnega dopusta najmanj 12 dni v letu.
(8) Delavec lahko zahteva, če mu delodajalec ni omogočil izrabe rednega dopusta, odškodnino za neizrabljen del.
(9) Dopust se obračunava s preračunom delovnih dni dopusta po urah – 8 ur na dan pri 40-urnem delovnem tednu, oziroma 7 ur na dan pri 42-urnem delovnem tednu. S tako izračunanimi urami dopusta se dopolni predpisani mesečni fond delovnega časa.
(10) Na podlagi osnov iz šestega odstavka tega člena se minimalno število dni letnega dopusta lahko poveča takole:
I. Delovna doba
Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu določa letni dopust:
do 5 let                          0 dni
nad 5 do 10 let                   1 dan
nad 10 do 15 let                  2 dni
nad 15 do 20 let                  3 dni
nad 20 do 25 let                  4 dni
nad 25 do 30 let                  5 dni
nad 30 let                        6 dni
II. Zahtevnost del delovnega mesta
Zaradi zahtevnosti del delovnega mesta se lahko število dni letnega dopusta podaljša za:
manj zahtevna in zahtevna dela             1 dan
bolj zahtevna dela                         2 dni
zelo zahtevna dela in več                  3 dni
III. Delovna uspešnost
Za delovno uspešnost, o kateri odloča delodajalec od 1 do 2 dni.
IV. Delovni pogoji
Za delovne pogoje, kot so težja fizična dela, delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, neugodna razporeditev delovnega časa, ipd. od 1 do 2 dni.
V. Posebne socialne in zdravstvene razmere
Zaradi posebnih socialnih in zdravstvenih razmer pripada:
– delavcem, samohraniteljem, za vsakega otroka do 15 let starosti 1 dan,
– delavcem, ki so dopolnili 55 let starosti, delavcem katerim je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnim invalidom s pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem, ki varujejo in negujejo težje telesno in zmerno težje ali težko duševno prizadeto osebo, od 1 do 3 dni.
24. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemo prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, določi delodajalec.
25. člen
Disciplinski postopek
(1) Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ, nadzorni svet oziroma skupščina v skladu s splošnim aktom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 20 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča poslovodni organ.
(3) Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.
26. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
(1) O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ, določen s splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ali statutom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 20 delavci odloča na drugi stopnji organ določen s statutom ali drugim splošnim aktom.
27. člen
Odškodnina
(1) O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša dve osnovni plači delavca v mesecu, ko se odmerja.
(3) Odškodnina iz drugega odstavka tega člena se lahko obračuna v več obrokih, zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.
28. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
29. člen
Dolžina odpovednega roka
(1) Odpovedni rok lahko znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje, največ:
– za delavce I., II. in III. tarifne skupine            1 mesec,
– za delavce IV., V. tarifne skupine                    2 meseca,
– za delavce VI. tarifne skupine                        3 mesece,
– za delavce VII., VIII. in IX. tarifne skupine         4 mesece.
(2) V primeru sporazuma med delavcem in delodajalcem se lahko odpovedni rok skrajša.
(3) V skladu z zakonom ima delavec pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
30. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delavec in delodajalec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali ali energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se mora z sindikati v podjetju o vprašanjih varnega dela,
– zagotavljati sredstva za zaščito in službeno obleko v skladu s splošnim aktom.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu z svojo usposobljenostjo ter zahtevnostjo dela, pisnimi in ustnimi navodili delodajalca.
(5) Za posebej nevarna dela, ki jih opravljajo delavci mora delodajalec zagotoviti ustrezno zaščitno opremo v skladu z veljavnimi standardi in zakoni.
(6) Delodajalec je dolžan zavarovati delavce za primer poškodb in invalidnosti, s standardnim rizikom po predpisih zavarovalnih organizacij, kadar pa opravljajo delo iz petega odstavka pa z najvišjo stopnjo rizičnosti.
(7) Delodajalec delavcu ne sme zaračunavati stroške za nakup ali uporabo predpisane uniforme ter zaščitnih in varnostih sredstev, razen v primeru, da delavec s predpisano uniformo neodgovorno rokuje, oziroma kadar po lastni krivdi prekine delovno razmerje plača neamortizirani del službene obleke.
(8) Delodajalec mora imeti to področje urejeno s posebnim pravilnikom.
31. člen
Zdravniški pregled
(1) Delodajalec je dolžan delavca pred začetkom opravljanja del poslati na ustrezni zdravniški pregled, kjer se ugotovi delavčeva zdravstvena in psihofizična sposobnost za opravljanje določenih del ter najmanj na vsake tri leta na preventivni zdravstveni pregled.
(2) Kolikor je delavec po mnenju zdravnika dolžan opraviti ponovno kontrolo, je delodajalec dolžan to izvesti.
(3) Stroške za prvi pregled pred nastopom dela nosi delavec, stroške preventivnih in nadaljnjih pregledov pa delodajalec. Če je delavec sprejet mu delodajalec stroške prvega pregleda povrne.
32. člen
Izobraževanje
(1) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje.
(2) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot da bi delal.
(3) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloči delodajalec.
33. člen
Izpiti
(1) Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma, če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji stopnji ali visoki stopnji,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
(3) Do odsotnosti iz predhodnih dveh odstavkov tega člena je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delodajalcem in delojemalcem.
34. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca oziroma je delavec na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroške bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
35. člen
Razporeditev in obveznosti
(1) Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca, ali jih je delodajalec napotil na izobraževanja, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času določenem s pogodbo o izobraževanju.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju. Če delavec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delodajalcu dolžan povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.
36. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (54. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.
37. člen
Obveščanje delavcev
(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo sindikata kolektivno obveščati delavce:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostih težav,
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu z kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
38. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom zagotoviti reprezentativnim sindikatom sodelovanje v postopkih odločanja in uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja. Ti postopki so: disciplinski postopki, postopki varovanja pravic delavcev ter postopki presežnih delavcev in ostali postopki, ki so v zakonih posebej navedeni.
(3) Sindikatom pri delodajalcu se vročijo vabila z gradivom za seje organov delodajalca, razen sej uprave in poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja pod oznako poslovna tajnost.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
39. člen
Materialni pogoji za delo sindikata
(1) S to kolektivno pogodbo ali podjetniško kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem, se določijo pogoji za delo sindikatov.
(2) Če s pogodbama iz prejšnjega odstavka tega člena ni ugodnejše določeno, je za delo sindikatov določeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, in ne več kot 100 ur za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati v podjetju ter poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteva delovnega procesa;
– prostorsko tehnične pogoje in administrativne storitve za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine na ustrezen žiro račune sindikatov za člane sindikatov;
– trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati polovice iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu z svojim statutom oziroma pravili, ter z eno izmed pogodb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikatov po tem členu se lahko delodajalec in sindikati pri delodajalcu dogovorijo, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
(5) Plača profesionalnega sindikalnega zaupnika se usklajuje z rastjo plače pri delodajalcu.
(6) Sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, lahko delodajalec prizna zaradi dodatnih obremenitev mesečni dodatek. Višina dodatka se opredeli v pogodbi o delu sindikata v organizaciji (podjetju).
(7) Delodajalec se zavezuje, da v primeru, ko sindikati pri delodajalcu podpišejo izjavo o prostovoljnem skupinskem zavarovanju, sklene pogodbo z ustrezno zavarovalno ustanovo o skupinskem zavarovanju. Delodajalec bo s tem v zvezi opravljal vse administrativne in računovodske storitve in redno nakazoval premije v skladu s podpisano pogodbo za zaposlene. Podrobnosti uredita delodajalec in sindikati s pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke.
(3) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz drugega odstavka tega člena ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata, katerega član je zaupnik, ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postaviti v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(4) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se po tem času ne opredeli, se šteje, da je dal soglasje.
(5) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(6) Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(7) Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe 16. člena te pogodbe.
(8) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 9 mesecev po prenehanju opravljanja funkcije sindikalnega zaupnika.
(9) Za sindikalne zaupnike po tem členu se poleg organov sindikata v podjetju štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov, člani različnih sindikalnih organov na območni in republiški ravni), ki so zaposleni pri delodajalcu, in opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
41. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
(1) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(2) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se pri prevzetih delavcih šteje tudi delovna doba pri delodajalcu, od katerega je bil delavec prevzet, če je tako sklenjeno v pogodbi o prevzemu.
Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.
(3) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
(4) Plače se nakazujejo na hranilne knjižice ali tekoče račune poslovnih bank.
(5) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki z zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(6) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema. Ti pogoji morajo biti opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, oziroma v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
(7) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti reprezentativne sindikate pri delodajalcu. Sindikati podajo pisno mnenje.
(8) Če sindikati svojega mnenja ne podajo v osmih dneh, se šteje, da so spremembe iz prejšnjega odstavka sprejeli.
42. člen
Plače
(1) Plačo delavca sestavljajo: osnovna plača, dodatki (45. člen in 46. člen te kolektivne pogodbe), del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti (44. člen te kolektivne pogodbe), ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (48. člen te kolektivne pogodbe).
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
(3) Osnovna plača delavca za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifnih skupinah tarifne priloge te kolektivne pogodbe.
(4) Za vnaprej določene (predvidene 100 %) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po v naprej določenih kriterijih, skupinsko ali individualno.
(5) Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(6) Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo. Ti pogoji morajo biti opredeljeni v aktu o sistematizaciji delovnih mest oziroma drugem ustreznem splošnem aktu.
(7) Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prijeti za delo opredeljeno v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe za polni delovni čas in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
(8) V podjetniški kolektivni pogodbi dejavnosti se lahko določi poleg izhodiščnih plač po tarifnih razredih tudi izhodiščne plače za tipična dela. Izhodiščna plača za tipična dela vsebuje vse sestavine zahtevnosti tipičnih del in temelji na dogovorjenih metodah za njihovo vrednotenje. Zneski izhodiščnih plač in tipičnih del ne smejo biti nižji od tistih, ki jih opredeljuje ta pogodba.
(9) Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
43. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač za vse tarifne skupine, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov, ter znesek regresa za letni dopust.
44. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti
(1) Osnove za določanje delovne uspešnosti so:
– količina dela, ki mora biti opredeljena z vnaprej določenimi merili in obsegom,
– kakovost dela je opredeljena s standardi in normativi kakovosti, predpisi s področja varstva pri delu,
– gospodarnost pri delu,
– inovativnost pri delu.
(2) Delovna uspešnost delavca je rezultat njegovega odnosa do dela, ki se odraža v opravljenem delu in ekspeditivnosti, sposobnosti za učenje, v sodelovanju in z odnosi s sodelavci, osebni zavzetosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev delodajalca in v vedenju glede pripadnosti k delodajalcu.
(3) Gospodarnost dela je opredeljena s predpisanimi ali dogovorjenimi postopki dela, pri čemer se upoštevajo prihranki pri delu, znižanje stroškov na enoto storitve.
(4) Inovativnost je opredeljena s sposobnostjo delavca za iskanje novih metod dela in organizacije dela ter poslovanja in novih metod dela na področju tehničnih in tehnoloških rešitev.
(5) Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela. Osnove in merila za ugotavljanje delavčevega prispevka se opredeljujejo v kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu delodajalca.
(6) Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(7) Delovno uspešnost delavca ugotavlja in ocenjuje delodajalec, ki lahko to pooblastilo prenese na druge delavce.
(8) Plača za delovno uspešnost pripada delavcu, ki presega pričakovane rezultate pri delu.
(9) Delodajalec lahko za stimulacijo in uspešnost nameni sredstva v višini do 30% mesečne mase plač in jih izplača v skladu z v naprej določenimi merili po tej pogodbi oziroma podjetniški kolektivni pogodbi. Sredstva za stimulacijo se med meseci lahko prenašajo.
45. člen
Dodatki za posebne obremenitve
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot posebni dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in so zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– za nočno delo                                        30%
– za delo preko polnega delovnega časa                 30%
– za delo v nedeljo                                    50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu               50%
(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(7) V podjetniški kolektivni pogodbi se lahko določijo dodatki in višina dodatkov zaradi vplivov okolja.
(8) Turnusni dodatek v višini 10%, dodatek za delo v deljenem delovnem času, za vsako prekinitev dela, ki traja več kot 1 uro v višini 15%, za izredno dežurstvo v višini 20%, za čas pripravljenosti na domu v višini najmanj 10% in dodatek za čas nošenja orožja v višini 15%, se upoštevajo pri določanju osnovne plače oziroma vrednotenju delovnega mesta v postopku sistematizacije delovnih mest.
46. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec skupno prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebna zavarovalna doba se ne štejejo kot doba pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
47. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta,
– na dela prosti dan po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee predhodnega člena te kolektivne pogodbe, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove plače. V primeru iz prve alinee predhodnega člena te kolektivne pogodbe pripada delavcu nadomestilo v višini 80% od osnovne plače.
(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
– če opravlja v času bolniške pridobitno delo,
– če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
(4) Osnova za izračun nadomestila je osnovna plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas delovni čas povečan z dodatkom za delovno dobo, lahko pa tudi z dodatkom za stalnost. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
(5) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(6) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(7) Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečan za dodatek na delovno dobo.
(8) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
48. člen
Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
(1) Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in sindikati pri delodajalcu dogovorijo tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
49. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– skupno bruto plačo,
– zneske prispevkov iz bruto plače,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in možne odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
50. člen
Drugi osebni prejemki
I. Regres za letni dopust
(1) Delavcu pripada regres za letni dopust, ki se izplača praviloma do konca julija tekočega leta v celoti, oziroma najkasneje do konca novembra tekočega leta. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(4) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
II. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe: v višini najmanj ene izhodiščne plače tarifnega razreda skupine, v katerem je delavec,
– za 20 let delovne dobe: v višini najmanj ene in pol izhodiščne plače tarifnega razreda, v katerem je delavec,
– za 30 let delovne dobe: v višini najmanj dveh izhodiščnih plač tarifnega razreda, v katerem je delavec.
(2) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(3) Jubilejna nagrada se izplača za skupno delovno dobo, ki jo je delavec dosegel pri zadnjem delodajalcu.
(4) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
III. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi ne glede na način upokojitve (starostno, družinsko, invalidsko) in način predhodne zaposlitve (zaposlitev za nedoločen čas, določen čas, polni delovni čas, polovični delovni čas) odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višin dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, kolikor je to za delavca ugodnejše.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
IV. Solidarnostna pomoč
(1) V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom najmanj 60% povprečne plače v RS, za pretekle tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa najmanj 30% enakega povprečja.
V ostalih primerih predlaga solidarnostno pomoč sindikat podjetja na osnovi skupno dogovorjenih kriterijev.
(2) Ožji družinski člani so zakonski ali izvenzakonski partner, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
51. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
I. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno 10% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Za izračun se uporabi zadnji podatek, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo s polovičnim delovnim časom v polnem znesku.
II. Prevoz na delo in iz dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in iz dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne sem biti manjša do 70% stroškov javnega prevoza. V primeru, da ni javnega prevoza se lahko delavcu izplača 1/3 cene kilometrine.
III. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
IV. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek, povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
52. člen
Inovacija
(1) Delavcu pripada za inovacije najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
(2) Opredelitve in merila za določanje nadomestil so kot pripomoček sestavni del te pogodbe, v prilogi IV.
53. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki kot za ostale delavce.
54. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
55. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJE SPOROV
56. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
57. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju določb te kolektivne pogodbe.
58. člen
Sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v roku 30 dni.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
59. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
60. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
61. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom katerekoli stranke najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
(4) Člani komisije v nadaljnjem roku 15 dni sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih oziroma javnih delavcev.
(5) V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje, ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejemata predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje v odrejenem roku, se postopek ustavi.
62. člen
Pisni sporazum
(1) Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
(2) Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo.
63. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
64. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnem za registracijo kolektivnih pogodb, in se objavi.
65. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlansko komisijo za razlago, spremljanje in izvajanje kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka pogajalska stranka po dva člana, enega člana, ki je tudi predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejema razlage in priporočila. Razlage kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Komisija za razlago kolektivne pogodbe deluje na podlagi poslovnika, ki ga sprejmejo njeni člani soglasno.
66. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če ta kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po prenehanju te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.
(4) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
67. člen
Strokovna dela in naloge
(1) Strokovna dela in naloge za potrebe pogajalskih skupin opravljajo Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje in ZSSS Sindikata KVNS.
(2) Vsi delodajalci, za katere velja ta kolektivna pogodba, se obvezujejo, da bodo pravočasno zagotavljali vse potrebne podatke za spremljanje in uresničevanje te pogodbe.
(3) Stroški za pripravo, objavo, distribucijo in morebitne spremembe ter dopolnitve te pogodbe pokrivata Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje in ZSSS.
(4) Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, v razmerju 50:50.
(5) Sredstva za spremljanje izvajanja te kolektivne pogodbe – analitične obdelave, združujejo pogodbeni partnerji v višini, ki jo določi komisija iz prve točke 65. člena te kolektivne pogodbe.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
Priloge in priporočila
Vse priloge in priporočila navedene v besedilu so sestavni del te kolektivne pogodbe.
Pogodbeni stranki se dogovorita, da za primere, ki niso opredeljeni v tej kolektivni pogodbi veljajo določila ostale delovne zakonodaje in SKP za gospodarstvo.
69. člen
Izjemna razporeditev delavca
Varnostniki, ki so do dneva uveljavitve zakona o zasebnem varovanju (ZZVO) dosegli pri opravljanju ustreznih del oziroma nalog neposrednega fizičnega varovanja preko 2 leti delovne dobe, pa za opravljanje teh del oziroma nalog po katalogu del za varnostnike ne izpolnjujejo pogoja potrebne stopnje strokovne izobrazbe, lahko ta dela oziroma naloge še naprej opravljajo, če v skladu z zakonom in drugimi podzakonskimi akti izpolnjujejo vse druge predpisane pogoje.
Za varnostnika, ki ima iz prvega odstavka tega člena najmanj opravljen verificiran program poklicnega usposabljanja ter izpolnjuje vse druge pogoje po zakonu in katalogu del, se šteje, da izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje manj zahtevnih del fizičnega varovanja, tako da ga izvajalec zasebnega varovanja lahko prevzame na delo za taka delovna mesta.
70. člen
Začetek veljavnosti
Ta kolektivna pogodba začne veljati, ko jo podpišeta obe strani, ter stopi v veljavo v 8 dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V skladu z dogovorom podpisnikov, se prične uporabljati od 1. 9. 2000 dalje.
Ljubljana, dne 14. julija 2000.
Podpisnik delodajalcev
Zbornica Republike Slovenije za
zasebno varovanje
predsednik inž. Viktor Pistotnik l. r.
sekretar ZRSZV
univ. dipl. jur. Ingo Paš l. r.
Podpisnik delojemalcev
ZSSS – Sindikat komunale, varovanja in
poslovanja z nepremičninami Slovenije
predsednik Alojz Terbuc l. r.
Republiški odbor sindikata dejavnosti
služb zasebnega varovanja
predsednik Borut Srimšek l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 18. 7. 2000, pod zap. št. 62.
                                                       PRILOGA I

           PREGLED POKLICEV IN DELOVNIH MEST Z OPISOM
              ZAHTEVNOSTI DEL PO TARIFNIH RAZREDIH

I. ENOSTAVNA DELA

Za enostavna dela se štejejo dela, ki se opravljajo z enostavnimi
delovnimi pripomočki po enostavnem postopku in so sestavljena iz
manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij.

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in zadostuje
nedokončana osnovna šola.

II. NEZAHTEVNA DELA

Za nezahtevna dela se štejejo priučena dela, ki se pripravljajo
in izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi.

Delovna mesta, za katera se zahteva priučevanje in zadostuje
dokončana osnovna šola.

Takšna delovna mesta so:

- snažilka,

- pomožni delavec pri vzdrževalnih delih,

- skladiščnih delih,

- čistilec poslovnih prostorov.

III. MANJ ZAHTEVNA DELA

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj nižja poklicna
izobrazba ali opravljeno javno priznano nižje poklicno
izobraževanje ali usposabljanje ali opravljen tečaj USO.

Za manj zahtevna dela se šteje opravljanje naslednjih del oziroma
nalog:

- varovanje parkirišč,

- varovanje gradbišč oziroma objektov v gradnji,

- varovanje skladišč,

- varovanje deponij,

- varovanje podobnih objektov.

Varnostnik pri opravljanju teh del oziroma nalog ne potrebuje
nobenih posebnih pooblastil za nošenje orožja, uporabo prisilnih
sredstev ali veščin.

Plačilo za opravljanje manj zahtevnih del ne sme biti manjše od
plačila za delo III. tarifne skupine.

IV. ZAHTEVNA DELA

Delovna mesta za katere se zahteva najmanj poklicna izobrazba
javno priznanega programa poklicnega izobraževanja ali
usposabljanja USO in najmanj 2 leti delovnih izkušenj.

Za zahtevna dela se šteje opravljanje naslednjih del oziroma
nalog:

- varnostnik-gasilec,

- varovanje proizvodnih podjetij,

- varovanje poslovnih zgradb,

- varovanje skladišč nevarnih snovi,

- varovanje oseb in premoženja v času prireditev,

- dežurstvo na sprejemnem centru,

- intervencijska služba,

- prenos oziroma prevoz denarja ter spremstvo pri prevozu,

- obhodno varovanje objektov,

- opravljanje drugih podobnih del oziroma nalog neposrednega
fizičnega varovanja, ki jih ni mogoče uvrstiti med manj zahtevna
dela ali bolj zahtevna dela,

- opravljanje manj zahtevnih del, kolikor je za njihovo
opravljanje potrebno pooblastilo za nošenje orožja, uporaba
prisilnih sredstev ali veščin.

Plačilo za opravljanje zahtevnih del ne sem biti manjše od
plačila za delo IV. tarifne skupine.

V. BOLJ ZAHTEVNA DELA

Delovna mesta za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega
poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4
ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja ali
usposabljanja USO in najmanj 10 let delovnih izkušenj.

Za bolj zahtevna dela se šteje opravljanje naslednjih nalog
oziroma del:

- receptorska služba v poslovnih stavbah,

- nadzorna služba,

- delo vodje varnostnega sektorja,

- organiziranje, vodenje in koordiniranje tehničnega varovanja,

- delo varnostnega tehnika.

VI. ZELO ZAHTEVNA DELA

Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

Za zelo zahtevna dela se šteje:

- delo pri vodenju skupin, posameznih enot (odgovorna oseba po
zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe
varovanja Uradni list RS, št. 24/94),

- kontrola in vodenje dela, ki pomembno vplivajo na delovno
uspešnost in zaposlovanje v celoti,

- zahtevnejša poslovno-administrativna dela,

- samostojna strokovna dela pri spremljanju in proučevanju
storitev, poslovnih procesov, kadrovskem področju,

- svetovanje pri delu in za delo,

- srednje zahtevna dela za razporeditev in kontrolo dela,

- srednje in bolj zahtevna dela pri organizacijsko operativnem in
strokovnem vodenju delovnih procesov,

- kadrovsko, administrativno in ekonomsko vodenje poslovanja
delovnih enot,

- vodenje sektorja varstva pri delu.

VII. VISOKO ZAHTEVNA DELA

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.

Za visoko zahtevna dela se šteje:

- zahtevnejša in zelo zahtevna dela pri pripravi, spremljanju,
analitičnem proučevanju in raziskovanju storitev in proizvodnje,

- projektiranje tehničnih načrtov,

- vodenje tehničnih projektov,

- izdelava tehničnih projektov.

                                                                      PRILOGA II

     TABELA IZHODIŠČNIH PLAČ PO POSAMEZNIH TARIFNIH IN PLAČILNIH RAZREDIH V
                              RELATIVNIH RAZMERJIH

--------------------------------------------------------------------------------
Plačilni  Relativna                       TARIFNI RAZREDI
razredi   razmerja
--------------------------------------------------------------------------------
                      I.   II.  III.   IV.    V.    VI.  VII.  VIII.  IX.
--------------------------------------------------------------------------------
1.        1,00      1,00
2.        1,05      1,05
3.        1,10      1,10  1,10
4.        1,15      1,15  1,15
5.        1,23            1,23  1,23
6.        1,30            1,30  1,30
7.        1,35            1,35  1,35
8.        1,37                  1,37  1,37
9.        1,42                  1,42  1,42
10.       1,47                  1,47  1,47
11.       1,52                        1,52
12.       1,55                        1,55  1,55
13.       1,60                        1,60  1,60
14.       1,67                        1,67  1,67
15.       1,75                              1,75
16.       1,82                              1,82
17.       1,85                              1,85  1,85
18.       1,95                              1,95  1,95
19.       2,05                                    2,05
20.       2,10                                    2,10  2,10
21.       2,30                                    2,30  2,30
22.       2,50                                          2,50  2,50
23.       2,70                                          2,70  2,70
24.       2,90                                          2,90  2,90
25.       3,00                                                3,00  3,00
26.       3,20                                                      3,20
27.       3,50                                                      3,50
--------------------------------------------------------------------------------

                                                 PRILOGA III

             MERILA ZA DOLOČANJE PRESEŽNIH DELAVCEV

Pri izbiri presežnih delavcev organizacija oziroma delodajalec
upošteva vse obstoječe kriterije, najmanj pa tiste, ki jih navaja
zakon o delovnih razmerjih. V vsakem sklepu o odpovedi mora biti
navedeno, kako so bili kriteriji upoštevani. Za ovrednotenje
posameznega kriterija priporočamo naslednja merila:

1. DELOVNA USPEŠNOST

A) Delovna disciplina

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------
1         Zamuja, pogosto neupravičeno izostaja, ne upošteva
          dogovorov, ogroža svojo varnost in varnost drugih

2         Zamudi, dela samosvoje, ne upošteva delovnih načel

3         Zamudi, občasno poskuša delati mimo dogovorov, običajno
          upošteva navodila za varno delo

4         Redno prihaja na delo, skoraj vedno upošteva delovne
          dogovore in navodila za varno delo

6         Redno prihaja, ne izostaja z dela, vedno upošteva
          delovne dogovore, in navodila za varno delo
-----------------------------------------------------------------

B) Samostojnost, iznajdljivost

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------
1         Pri delu je nesamostojen, potrebuje stalno pomoč in
          kontrolo

2         Pri delu je nesamostojen, občasno potrebuje pomoč in
          kontrolo

4         Pri delu je samostojen, občasno potrebuje pomoč in
          kontrolo

6         Pri delu je samostojen, redkokdaj potrebuje pomoči in
          kontrolo

8         Pri delu je samostojen, ne potrebuje pomoči in kontrole
-----------------------------------------------------------------

C) Količina dela

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------

1         Dosega slabe delovne učinke, izredno slabo izrablja
          delovni čas

2         Dosega slabše delovne učinke in ima premajhno izrabo
          delovnega časa

4         Njegovi delovni učinki so normalno pričakovani, izraba
          delovnega časa ustreza

5         Trajneje dosega nadpovprečne delovne učinke

7         Stalno izredno presega normalne delovne učinke
-----------------------------------------------------------------

D) Kakovost dela

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------
1         Kakovost dela je slaba, stalne napake, potreben stalni
          nadzor

2         Kakovost je pod zahtevano ravnijo, pogoste so napake,
          potreben je nadzor

4         Kakovost je stalno in v celoti na zahtevani ravni,
          napake so redke

5         Trajnejše dosega kakovost nad pričakovano ravnjo

7         Stalna izredna kakovost
----------------------------------------------------------------

E) Odnos in gospodarjenje s pripomočki za delo v lasti
delodajalca

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------

1         Do pripomočkov za delo ima slab odnos

2         Večkrat pride do okvar, pripomočke za delo uporablja
          dokaj negospodarno, s sredstvi ne gospodari racionalno
          in varčno

4         Ima povprečno dober odnos do pripomočkov za delo,
          povprečna gospodarnost pri uporabi pripomočkov za delo

6         Ima pravilen odnos do pripomočkov za delo pri delu,
          pripomočke za delo skrbno uporablja

8         Izredna, gospodarna uporaba pripomočkov za delo, do
          pripomočkov ima mnogo boljši odnos od večine delavcev
-----------------------------------------------------------------

F) Širina uporabnih znanj

-----------------------------------------------------------------
Točke     Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------
1         Ustreza le delu delovnih opravil in nezanesljivo

3         Delovnemu mestu dela primerno in delno zanesljivo

6         Delovnemu mestu primerno in zanesljivo

9         Uporabno na večjih delovnih mestih istega področja

12        Najširše uporabno tudi na drugih delovnih mestih
-----------------------------------------------------------------

2. STROKOVNA IZOBRAZBA

Stopnje ustreznosti strokovne izobrazbe in usposobljenosti

Stopnja A

Dejanska stopnja strokovne izobrazbe in usposobljenosti je nižja
od zahtevane in neustrezne smeri, poklic ni v povezavi z delovnim
mestom, delavec ni opravil potrebnega verificiranega in
neverificiranega funkcionalnega izobraževanja.

Stopnja B

Dejanska stopnja strokovne izobrazbe je nižja od zahtevane,
vendar ustreza smeri in poklic je v povezavi z delovnim mestom,
stopnja strokovnosti je enaka zahtevani, vendar neustrezne smeri.

Stopnja C

Stopnja in smer strokovne izobrazbe ali z delom pridobljene
usposobljenosti ustrezata zahtevani, delavec ima zahtevana
funkcionalna znanja pridobljena v verificiranem ali internem
programu.

Število točk glede na dejansko stopnjo delavčeve izobrazbe in
glede na ugotovljeno stopnjo ustreznosti se odčita iz naslednje
tabele:

-----------------------------------------------------------------
        Število točk glede dejanske delavčeve strokovne izobrazbe
Stopnja    I. st. II. st. III. st. IV. st. V. st. VI. st. VII.st.
ustreznosti
-----------------------------------------------------------------
             NK     PK      KV2     KV       SS     VIS     VS
-----------------------------------------------------------------

A) stopnja    0      1       2       3        4       7     10

B) stopnja    1      3       5       7        8      12     15

C) stopnja    3      5       8      11       12      17     20
-----------------------------------------------------------------

3. DELOVNA DOBA, STALNOST PRI DELODAJALCU

Točke za skupno delovno dobo in delovno dobo pri trenutnem
delodajalcu se seštevajo.

-----------------------------------------------------------------
Število     Skupna delovna doba      Delovna doba pri delodajalcu
točk
-----------------------------------------------------------------

0           do 5 let                 do 2 leti

1           od 5 do 10 let           od 2 do 4 leta

2           od 10 do 15 let          od 4 do 6 let

3           od 15 do 20 let          od 6 do 8 let

4           od 20 do 25 let          od 8 do 10 let

5           nad 25 let               nad 10 let
----------------------------------------------------------------

4. ZDRAVSTVENO STANJE

----------------------------------------------------------------
Točke        Opis stopenj
----------------------------------------------------------------

0            Zdrav - brez omejitev

1            Lažja zdravstvena okvara

3            Težja zdravstvena okvara

4            Ugotovljena invalidnost

5            Poškodba pri delu pri delodajalcu in posledično
             zmanjšana delovna zmožnost
-----------------------------------------------------------------

5. SOCIALNE ZADEVE

A) Število nepreskrbljenih družinskih članov, po zakonu o
dohodnini

-----------------------------------------------------------------
Točke         Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------

0             Samski delavec oziroma družina, v kateri imajo
              vsi člani svoje lastne dohodke

2             Eden nepreskrbljen družinski član

3             Dva nepreskrbljena družinska člana

5             Več kot dva nepreskrbljena družinska člana

7             Preživlja telesno ali duševno prizadetega
              družinskega člana
-----------------------------------------------------------------

B) Zaposlenost zakonca

0             zakonec je zaposlen

5             zakonec je nezaposlen

C) Možnost pridobivanja dohodka iz drugih virov

Točke iz tega kriterija se odštevajo.

-----------------------------------------------------------------
Točke         Opis stopenj
-----------------------------------------------------------------

0             Lastništvo zemlje do 2 ha

1             Lastništvo zemlje nad 2 do 4 ha

2             Lastništvo zemlje nad 4 ha

3             Obrtna dejavnost kot glavni poklic družinskega
              člana

4             Delavec opravlja popoldansko obrt

6             Lastnik ali družabnik podjetja

-----------------------------------------------------------------

Seštevek točk po merilih iz točke 1 do točke 5 predstavlja osnovo
za določanje začasnega in trajnega prenehanja potreb po delavcih
nad planiranim številom delavcev po delavnih mestih v podjetju.

                                                      PRILOGA IV

          OPREDELITEV IN MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTIL
                           INOVATORJEM

Nobenemu delavcu, ne glede na opravila in dela, ki jih opravlja
in ne glede na plačilni razred ali izobrazbo, ni mogoče odrekati
pravice do dajanja inovacijskih predlogov in do pravičnega
nadomestila za uporabo inovacije.

Kot inovacijo, pri kateri je delavec upravičen do nadomestila se
smatra:

1. izum, ki je zaščiten v skladu z zakonom,

2. znak razlikovanja (model, vzorec in blagovna znamka), ki je
zaščiten v skladu z zakonom,

3. tehnična izboljšava,

4. koristni predlogi.

Koristni predlogi so vsaka rešitev, ki pomeni racionalizacijo
izvajanja katerekoli funkcije v podjetju, a je v skladu z zakonom
ne moremo šteti za izum, znak razlikovanja ali izboljšavo.

Osnova za izračun nadomestila je čista gospodarska korist, ki jo
podjetje ugotovi z izračunom ali oceno na osnovi razlike med
stanjem pred inovacijo in po njej in se izraža kot materialna ali
nematerialna korist, zlasti pa v:

- izračunljivem povečanju dohodka ali zmanjšanju izgube
organizacije ali podjetja,

- izvedbi novih storitev ali izdelkov,

- povečanju obsega storitev,

- izboljšanju kakovosti storitev ali proizvodov,

- prihranku energije, delovnega časa in drugih vrst stroškov,

- boljši izrabi sredstev,

- izboljševanju varstva pri delu, pogojev dela in varstvu okolja,

- povečanju ugleda organizacije.

Višina nadomestila, ki ne more biti nižja od 3% čiste gospodarske
koristi, se določi v posebni pogodbi med delavcem in organizacijo
oziroma delodajalcem.

Sindikat ima pravico na zahtevo delavca to pogodbo pregledati in
podati svoje mnenje.

Pri izračunu za nadomestilo se upošteva:

- stopnja inovativnosti (vrsta inovacije),

- stopnja obdelanosti in utemeljenosti inovacijskega predloga,

- delovno področje (dela in naloge) avtorja inovacije,

- druga merila, ki jih določi organizacija v kolektivni pogodbi
ali drugem splošnem aktu organizacije.

Če zakon ne določi drugače, je delavec upravičen do nadomestila
ves čas uporabe inovacij, a najdlje:

- za izum 20 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),

- za znak razlikovanja 7 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske
zaščite),

- za tehnično izboljšavo 5 let,

- za koristni predlog 1 leto.

Pri predlogih, kjer je gospodarska korist le ocenjena vrednost,
je možno nadomestilo določiti v enkratnem znesku za celotno
obdobje upravičenosti.

Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višin
nadomestila se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali v
drugem splošnem aktu podjetja, kjer se iz naslova inovacij,
racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu poleg
materialnih pravic delavcev lahko stimulira z drugimi oblikami
materialnih in moralnih priznanj.

- podeljevanje diplom in priznanj,

- popularizacija njihovih inventivnih dosežkov v podjetju, javnih
občilih in razstavah,

- podeljevanje štipendij za študij in strokovno izobraževanje ob
delu,

- materialna pomoč pri nadaljnjem pospeševanju inventivnega
razvoja,

- možnost hitrejšega napredovanja oziroma razporejanja na
zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge,

- pomoč pri urejanju stanovanjskih problemov ipd.

Pogodbeni stranki:

kot predstavnik delodajalcev:
Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje
Ljubljana, Dimičeva 9

in

kot predstavnik delojemalcev
ZSSS - Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z
nepremičninami Slovenije,

Republiški odbor sindikata dejavnosti služb zasebnega varovanja,
Ljubljana, Dalmatinova 4,

kot reprezentativni sindikat za področje zasebnega varovanja

sklepata:
                      


Pogodbeni stranki:

kot predstavnik delodajalcev:
Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje
Ljubljana, Dimičeva 9

in

kot predstavnik delojemalcev
ZSSS - Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z
nepremičninami Slovenije,

Republiški odbor sindikata dejavnosti služb zasebnega varovanja,
Ljubljana, Dalmatinova 4,

kot reprezentativni sindikat za področje zasebnega varovanja

sklepata:

                         
                         TARIFNO PRILOGO

                h kolektivni pogodbi za dejavnost
                       zasebnega varovanja

1. Izhodiščne plače za mesec julij 2000 po posameznih tarifnih
razredih so:

-----------------------------------------------------------------
Tarifni razred          Razmerje       Izhodiščna bruto plača
                                       v SIT za polni delovni čas
-----------------------------------------------------------------

I.   Enostavna dela         1,00                   62.610

II.  Nezahtevna dela        1,10                   68.871

III. Manj zahtevna dela     1,23                   77.010

IV.  Zahtevna dela          1,37                   85.775

V.   Bolj zahtevna dela     1,55                   97.046

VI.  Zelo zahtevna dela     1,85                  115.088

VII. Visoko zahtevna dela   2,10                  131.481

VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50                  156.625

IX. Izjemno zahtevno delo   3,00                  187.830
-----------------------------------------------------------------

V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca in
povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko zaradi
ohranitve delovnih mest delodajalec in sindikat pisno dogovorita
o drugačni plačni politiki, vendar le začasno do 6 mesecev.

V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se lahko ob upoštevanju
specifičnih pogojev gospodarjenja določijo tudi višje izhodiščne
plače.

Podpisniki tarifne priloge soglašajo, da podpis tarifne priloge
ni razlog za znižanje obstoječih izhodiščnih plač pri
delodajalcih.

2. Usklajevanje izhodiščnih plač

Usklajevanje izhodiščnih plač v letu 2000 do 2001 in plač iz
naslova poslovanja bo skladno z dogovorom in določili zakona o
minimalni plači, načinu usklajevanja plač (Uradni list RS, št.
39/99).

3. Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjih zneskih:

Za leto 2000 v višini najmanj 107.712 SIT bruto oziroma največ
70% povprečne plače za gospodarstvo v Republiki Sloveniji.

4. Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in iz dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini zneska, določenega z odredbo o višini
povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri
ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list
RS, št. 72/93, 7/95 in 5/98).

Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša:

- najmanj 582 tolarjev na dan prisotnosti na delu za osemurni
delavnik in manj in se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen
prehrambenih izdelkov. Znesek se usklajuje januarja in julija v
tekočem letu,

- oziroma 10% povprečne mesečne plače zaposlenega v RS za 176 ur
dela.

5. Veljavnost

Ta tarifna priloga začne veljati z dnem objave v Uradnem listu
RS, uporablja pa se od 1. 9. 2000 dalje.