Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2000 z dne 13. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2000 z dne 13. 6. 2000

Kazalo

2453. Odredba o varnosti strojev, stran 6955.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) izdaja ministrica za gospodarske dejavnosti
O D R E D B O
o varnosti strojev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določajo zahteve za stroje, ki se dajejo v promet, da bi se zagotovil njihov prost pretok ter njihovo skladnost z bistvenimi zahtevami za varnost in zdravje.
Določbe te odredbe se uporabljajo tudi za varnostne komponente strojev, kadar se dajejo v promet ločeno od strojev.
2. člen
Ta odredba ne velja za:
1. stroje, katerih edini vir moči je neposredna človeška delovna sila, razen če se uporabljajo za dvigovanje oziroma spuščanje bremen,
2. naprave za medicinske namene,
3. posebno opremo za sejme oziroma zabaviščne parke,
4. parne kotle, cisterne in tlačne posode,
5. stroje, ki so posebej načrtovani ali dani v uporabo za jedrske namene, katerih okvara lahko povzroči radioaktivno sevanje,
6. radioaktivne vire, ki so del stroja,
7. strelno orožje,
8. skladiščne cisterne in cevovode za bencin, dizelsko gorivo, vnetljive tekočine in nevarne snovi,
9. transportna sredstva, kot so vozila in njihove prikolice, namenjene samo za prevoz oseb po zraku ali cestah, tirih ali vodnih poteh, kakor tudi transportna sredstva, če so ta načrtovana in zgrajena za transport blaga po zraku, cestah, tirih ali vodnih poteh. Vozila, ki se uporabljajo pri pridobivanju mineralnih snovi, iz odredbe niso izvzeta,
10. morska plovila in premične priobalne enote, kot tudi za opremo na krovu teh plovil ali enot,
11. žičnice, vključno z vzpenjačami (žičnimi vlaki), za javni ali zasebni prevoz oseb,
12. kmetijske in gozdarske vlečne stroje, to je kakršnakoli motorna vozila, opremljena s kolesi ali gosenicami, ki imajo najmanj dve osi, katerih glavna funkcija je v njihovi vlečni moči, in katera so posebej načrtovana za vleko, potiskanje, nošenje ali oskrbovanje z energijo določenih orodij, strojev ali prikolic, namenjenih za kmetijsko ali gozdarsko uporabo, s tem da so lahko opremljena za prevoz tovora oziroma potnikov,
13. stroje, načrtovane in izdelane za namene vojske oziroma policije,
14. dvigala, ki se trajno uporabljajo za določene višine stavb in zgradb, pri katerih se vozilo premika med nepremičnimi vodili z nagibom več kot 15 stopinj od horizontale, in so načrtovana za prevoz:
– oseb,
– oseb in blaga,
– samo blaga, če je vozilo dostopno, to se pravi, da oseba lahko vstopi vanj brez težav, in je opremljeno s krmilji (kontrolami), ki so znotraj vozila ali v dosegu osebe, ki je v vozilu,
15. sredstva za prevoz oseb z uporabo zobate železnice,
16. rudniške dvižne mehanizme,
17. gledališka dvigala,
18. gradbena dvigala, namenjena za dvigovanje oseb ali oseb in blaga (bremen).
Za stroje ali varnostne komponente, za katere velja ta odredba, vendar so nevarnosti v celoti ali delno obravnavane v posebnih predpisih, se določila te odredbe ne uporabljajo.
Če so nevarnosti za stroje, predvsem električnega izvora, se za take stroje uporabljajo določila predpisa, ki se nanaša na električno opremo, namenjeno za uporabo znotraj določenih napetostnih mej.
3. člen
Na sejmih, razstavah, predstavitvah in podobnih prireditvah, se stroji in varnostne komponente lahko prikazujejo tudi če niso v skladu z določili te odredbe, pod pogojem, da so vidno označeni, kar jasno kaže na to, da ti stroji ali varnostne komponente niso v skladu s predpisi in niso naprodaj, dokler jih proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik ne uskladi s predpisi.
Med predstavitvami strojev in varnostnih komponent je potrebno izvesti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti oseb.
4. člen
Za namene te odredbe:
1. ‘stroj’ pomeni
– skupek povezanih delov ali sklopov, od katerih je vsaj en gibljiv, z ustreznimi stikali za vključitev, krmiljenje, energetskimi napeljavami itd., ki so povezani za določeno uporabo, zlasti za predelavo, obdelavo, premikanje ali pakiranje materiala,
– skupek strojev (postroji), ki so, da se doseže skupni rezultat, razmeščeni in krmiljeni tako, da delujejo kot povezana celota,
– zamenljivo opremo, ki spreminja funkcijo stroja, in je dana v promet, da jo delavec sestavi s strojem ali z vrsto različnih strojev ali z vlečnim strojem, če ta oprema ni nadomestni del ali orodje.
2. ‘varnostna komponenta’ pomeni tisto komponento, ki ni zamenljiva oprema, in jo proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik daje v promet, da izvršuje varnostne funkcije ob uporabi in katere napačno ali nepravilno delovanje bi lahko ogrozilo varnost ali zdravje izpostavljenih oseb.
II. DAJANJE V PROMET IN OBRATOVANJE
5. člen
Proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni zastopnik lahko daje stroj ali varnostno komponento v promet in v obratovanje samo, če ob pravilni montaži, postavitvi in vzdrževanju ter uporabi za predvideni namen, ne ogroža zdravja ali varnosti oseb in kjer je to ustrezno, domačih živali ali premoženja.
Uporabnik mora pred obratovanjem stroja ali varnostne komponente zagotoviti, da je pravilno montiran, postavljen in vzdrževan ter uporabljen za predvideni namen, da ne ogroža zdravja ali varnosti oseb in kjer je to ustrezno, domačih živali ali premoženja.
Stroji in varnostne komponente, za katere se uporabljajo določila te odredbe, morajo izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v Prilogi I.
6. člen
Proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni zastopnik mora, pred dajanjem stroja ali varnostne komponente v promet, izpolniti naslednje zahteve:
1. Za stroje, ki niso našteti v Prilogi IV:
– zagotoviti, da zadoščajo ustreznim bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam v skladu s Prilogo I,
– izdelati tehnično dokumentacijo v skladu z 10. členom in Prilogo V (3. in 4. točka),
– izdati izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in Prilogo II,
– vsakemu stroju priložiti to izjavo o skladnosti,
– vsak stroj opremiti z oznako CE v skladu z 8. členom in Prilogo III;
2. Za varnostne komponente, ki niso naštete v Prilogi IV:
– zagotoviti, da zadoščajo ustreznim bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam v skladu s Prilogo I,
– izdelati tehnično dokumentacijo v skladu z 10. členom in Prilogo V (3. in 4. točka),
– izdati izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in točko C Priloge II,
– vsaki varnostni komponenti priložiti to izjavo o skladnosti;
3. Za stroje, naštete v Prilogi IV:
– zagotoviti, da zadoščajo ustreznim bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam v skladu s Prilogo I,
– izdelati tehnično dokumentacijo v skladu z 10. členom in Prilogo V (3. in 4. točka),
– izvajati postopek v skladu z 11. členom,
– izdati izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in Prilogo II,
– vsakemu stroju priložiti to izjavo o skladnosti,
– vsak stroj opremiti z oznako CE v skladu z 8. členom in Prilogo III;
4. Za varnostne komponente, naštete v Prilogi IV:
– zagotoviti, da zadoščajo ustreznim bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam v skladu s Prilogo I,
– izdelati tehnično dokumentacijo v skladu z 10. členom in Prilogo V (3. in 4. točka),
– izvajati postopek v skladu z 11. členom,
– izdati izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in točko C Priloge II,
– vsaki varnostni komponenti priložiti to izjavo o skladnosti.
Če niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik ne izpolnjujeta zahtev iz prvega odstavka tega člena, preidejo te obveznosti na katerokoli osebo, ki stroje ali varnostne komponente daje v promet (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj). Enake obveznosti veljajo za vsako osebo, ki sestavlja stroje ali varnostne komponente različnih izvorov, ali izdeluje stroje ali varnostne komponente za lastno uporabo.
Obveznosti iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za osebe, ki nameščajo zamenljivo opremo na stroj ali vlečni stroj, če so deli združljivi in če vsak sestavni del sestavljenega stroja nosi oznako CE in mu je priložena izjava o skladnosti.
7. člen
Če stroj, ki ne more delovati samostojno, in če dobavitelj izjavlja, da je namenjen za vgrajevanje v stroje ali sestavljanje z drugimi stroji v večje stroje, ki jih zajema ta odredba, je ta lahko dan v promet samo, če mu je priložena izjava v skladu s točko B Priloge II. Na ta stroj se ne sme pritrditi oznake CE.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za zamenljivo opremo, ki se v vsakem primeru šteje kot stroji, in je določena v 6. členu te odredbe. Izjava o skladnosti, ki je priložena zamenljivi opremi, mora biti v skladu s točko A Priloge II.
Varnostne komponente določene v 2. točki 4. člena te odredbe se ne sme prepovedati, omejiti ali preprečiti dajanja v promet, če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izda izjavo o skladnosti v skladu s točko C Priloge II.
III. POSTOPEK
8. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora na vsak stroj pritrditi oznako CE, s katero potrdi, da so zahteve te odredbe izpolnjene.
Oznaka CE je sestavljena iz začetnic ‘CE’. Oblika oznake, ki se uporablja, je prikazana v Prilogi III.
Oznaka CE mora biti na stroje pritrjena razločno in vidno, v skladu s točko 1.7.3. Priloge I.
Pritrjevanje oznak na stroje, ki glede pomena in oblike oznake CE lahko zavedejo, je prepovedano. Na stroj je lahko pritrjena kakršnakoli druga oznaka, če s tem nista zmanjšani vidljivost in čitljivost oznake CE.
Če je bila oznaka CE pritrjena neupravičeno, mora dobavitelj izvesti vse nujne ukrepe, s katerimi doseže, da je proizvod skladen z določbami te odredbe.
V primerih, ko se na stroje nanašajo drugi predpisi v zvezi z drugimi vidiki in ki tudi predvidevajo pritrjevanje oznake CE, mora oznaka CE pomeniti skladnost strojev tudi z določbami teh drugih predpisov.
Če en ali več predpisov v zvezi z drugimi vidiki, med prehodnim obdobjem proizvajalcu dopušča izbiro, po katerem predpisu bo ugotavljal skladnost, mora oznaka CE kazati na skladnost samo s tistimi predpisi, ki jih je upošteval proizvajalec. V tem primeru morajo biti podrobnosti o uporabljenih predpisih navedene v dokumentih, zaznamkih ali navodilih, ki jih zahtevajo predpisi, in priložene takim strojem.
9. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora za vse izdelane stroje in varnostne komponente izdati izjavo o skladnosti, s katero potrjuje, da so stroji ali varnostne komponente v skladu s to odredbo. Izjava o skladnosti temelji na vzorcu iz točke A ali C Priloge II.
Izjava o skladnosti mora biti priložena vsakemu stroju ali varnostni komponenti.
Izjava o skladnosti mora biti izdana v istem jeziku kot originalna navodila, v skladu s točko 1.7.4.b) Priloge I, in mora biti napisana strojno ali ročno z velikimi tiskanimi črkami.
Če niti izjava niti originalna navodila niso v slovenščini, mora biti strojem in varnostnim komponentam priložen slovenski prevod. Ta prevod mora biti izdelan v skladu s točko 1.7.4.b) Priloge I.
Izjava o skladnosti mora zagotavljati, razen v primerih iz četrtega odstavka 11. člena, skladnost z bistvenimi zahtevami, določenimi v tej odredbi.
10. člen
Za vsak stroj ali varnostno komponento mora dobavitelj pred dajanjem proizvoda v promet, zagotoviti tehnično dokumentacijo, kot je navedeno v 3. in 4. točki Priloge V.
11. člen
Pri strojih ali varnostnih komponentah, ki so navedene v Prilogi IV, mora dobavitelj pred dajanjem proizvoda v promet upoštevati naslednji postopek:
1. Če dobavitelj strojev ali varnostnih komponent ne izpolnjuje zahteve iz slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, samo delno izpolnjuje zahteve iz slovenskih standardov, oziroma če takih standardov ni, dobavitelj mora predložiti vzorec stroja ali varnostne komponente za preskus tipa, kot je navedeno v Prilogi VI.
2. Če je stroj ali varnostna komponenta izdelan v skladu s slovenskimi standardi, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, mora dobavitelj:
– izdelati tehnično dokumentacijo, navedeno v 2. točki Priloge VI, in jo predložiti organu za ugotavljanje skladnosti, ki čimprej potrdi sprejem dokumenta in ga shrani ali
– izdelati tehnično dokumentacijo, navedeno v 2. točki Priloge VI, in jo predložiti organu za ugotavljanje skladnosti ki preveri, če so bili standardi, navedeni v seznamu standardov pravilno uporabljeni, ter sestavi potrdilo o ustreznosti za tehnično dokumentacijo ali
– izdelati tehnično dokumentacijo, navedeno v 2. točki Priloge VI, in jo skupaj z vzorcem stroja predložiti za preskus tipa kot je navedeno v Prilogi VI.
Kadar se uporablja prva alinea 2. točke prvega odstavka tega člena, se uporabljajo tudi določila prvega stavka 5. točke in 7. točka Priloge VI.
Kadar se uporablja druga alinea 2. točke prvega odstavka tega člena, se uporabljajo tudi določila 5., 6. in 7. točke Priloge VI.
Kadar se uporablja 1. točka prvega odstavka ali tretja alinea 2. točke prvega odstavka tega člena, mora izjava o skladnosti potrjevati skladnost z vzorcem, ki je bil tipsko preskušen.
12. člen
Minister, pristojen za industrijo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti stroja oziroma varnostne komponente z zahtevami po tej odredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov).
Kadar sta stroj ali varnostna komponenta izdelana v skladu s standardi navedenimi v Seznamu standardov, ki opredeljujejo eno ali več bistvenih varnostnih zahtev, velja domneva, da sta v skladu z ustreznimi bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I.
13. člen
Organi, ki so vključeni v postopke ugotavljanja skladnosti po določbah 11. člena, morajo pred začetkom opravljanja postopkov zadostiti minimalnim kriterijem, ki so določeni v Prilogi VII, in imeti odločbo v skladu z 12. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
Organe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko pristojni minister za priglaševanje, po postopku določenem v 14. členu zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti priglasi Komisiji EU, državam članicam EU in Evropskega gospodarskega prostora. S priglasitvijo se opredelijo tudi podrobne aktivnosti in naloge, za katere je organ pooblaščen z identifikacijsko številko, ki mu jo dodeli komisija EU.
Če organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje več kriterijev, določenih v Prilogi VII, mora pristojni minister v skladu z določbo 14. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti priglasitev umakniti in o tem takoj obvestiti komisijo EU in države članice EU po predpisanem postopku za priglasitev.
Če organ za ugotavljanje skladnosti zavrne izdajo certifikata o preskusu tipa ali njegovo dopolnilo (6. točka Priloge VI) ali odkloni potrditev sprejema tehnične dokumentacije (prva alinea 2. točke prvega odstavka 11. člena) ali odkloni izdajo potrdila o ustreznosti tehnične dokumentacije (druga alinea 2. točke prvega odstavka 11. člena), se lahko stranka pritoži pristojnemu ministru v skladu z določili zakona, ki določa splošni upravni postopek.
IV. NADZOR IN OBVEŠČANJE
14. člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe na trgu izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije, nadzor nad stroji, ki so namenjeni za podzemska dela Republiški rudarski inšpektorat, nadzor nad uporabo strojev v delovnem procesu pa Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s posebnimi predpisi in 16. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
15. člen
Informacija o ukrepih, ki jih izvede pristojni inšpekcijski organ v skladu s 14. členom, mora biti takoj posredovana ministru, pristojnem za industrijo, če se nanaša na omejitev dajanja strojev ali varnostnih komponent v promet oziroma odreditev njihovega umika iz prometa. Njena vsebina mora biti na voljo inšpekcijskim in ostalim državnim organom, ki jih to zadeva.
Informacija o ukrepih iz prejšnjega odstavka mora biti takoj posredovana ministru, pristojnemu za obveščanje komisije EU.
Prehodne in končne določbe
16. člen
Določila pete alinee 1. točke in šeste alinee 3. točke prvega odstavka 6. člena, 8. člena, drugega in tretjega odstavka 13. člena ter drugega odstavka 15. člena ter določila Prilog, ki se nanašajo na odnose s komisijo EU ali državami članicami EU, začnejo veljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo.
Preskuse iz 1. in 2. točke prvega odstavka 11. člena lahko do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ali do uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo opravljajo samo organi za ugotavljanje skladnosti, priglašeni komisiji EU.
17. člen
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo, vendar najkasneje 1. januarja 2002, se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
1. pravilnik o tehničnih normativih za livarsko industrijo (Uradni list SFRJ, št. 14/79)
2. pravilnik o tehničnih normativih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu (Uradni list SFRJ, št. 34/80)
3. pravilnik o tehničnih normativih za plastično predelavo barvastih kovin (Uradni list SFRJ, št. 25/86)
4. pravilnik o tehničnih normativih za varstvo pred statično elektriko (Uradni list SFRJ, št. 62/73)
5. pravilnik o tehničnih normativih za fasadna dvigala na električni pogon (Uradni list SFRJ, št. 19/86)
6. pravilnik o tehničnih normativih za viseče gradbene odre na električni pogon (Uradni list SFRJ, št. 19/86)
7. pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za navpični prevoz tovora s kabino, v katero ni mogoč dostop ljudi (Uradni list SFRJ, št. 55/87).
Do 1. januarja 2002 še vedno veljata:
– pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija, ki opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu (Uradni list RS, št. 61/96),
– pravilnik o listinah za sredstva pri delu (Uradni list SRS, št. 26/88) ter vse listine izdane na njuni podlagi.
Dobavitelj, ki da stroje v promet, sme najkasneje do 1. januarja 2002, namesto določb te odredbe upoštevati ustrezne predpise navedene v prvem odstavku tega člena.
18. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-65/99
Ljubljana, dne 4. maja 2000.
dr. Tea Petrin l. r.
Ministrica
za gospodarske dejavnosti
PRILOGA I

        Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve v zvezi
        z načrtovanjem in izdelavo strojev in varnostnih
                            komponent

Za namen te priloge izraz "stroj" pomeni "stroj" ali "varnostno
komponento", kot je definirano v 4. členu te odredbe.


UVODNE OPOMBE

1. Obveznosti, ki jih določajo bistvene zdravstvene in varnostne
zahteve, je potrebno izpolniti samo, če obstaja določena
nevarnost za stroj, ko se ta uporablja pod pogoji, ki jih je
določil proizvajalec. V vsakem primeru so obvezne zahteve 1.1.2.,
1.7.3. in 1.7.4. za vse stroje, za katere velja ta odredba.

2. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v tej
odredbi, so obvezne. Vendar se utegne zgoditi, da glede na stanje
tehnike nekaterih zahtev ne bo mogoče izpolniti. Zato mora načrt
in izdelava stroja omogočati, da se želenim ciljem čim bolj
približamo.

3. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve so razvrščene v
skupine glede na nevarnosti, ki jih pokrivajo.

Stroji predstavljajo vrsto nevarnosti, ki so lahko obravnavane v
več kot enem poglavju v tej Prilogi.

Proizvajalec je dolžan oceniti nevarnosti, da bi ugotovil vse
tiste, ki se nanašajo na ta stroj; nato mora pri načrtovanju in
izdelavi upoštevati svojo oceno.


              1. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE
                             ZAHTEVE

1.1. Splošne določbe

1.1.1. Definicije

Za namen te odredbe:

1. "Nevarno področje" je vsako področje znotraj oziroma okoli
stroja, v katerem je oseba izpostavljena nevarnosti za svoje
zdravje in varnost;

2. "Izpostavljena oseba" je vsaka oseba, ki je v celoti ali delno
v nevarnem področju;

3. "Delavec" pomeni osebo ali osebe, ki montirajo, upravljajo,
nastavljajo, vzdržujejo, čistijo, popravljajo ali prevažajo
stroje.

1.1.2. Načela, po katerih dosegamo varnost

a) Stroji morajo biti zgrajeni tako, da so primerni za delovanje,
in jih je mogoče nastavljati in vzdrževati tako, da osebe, ki
opravljajo ta dela v razmerah, ki jih je določil proizvajalec,
niso v nevarnosti.

Cilj vseh izvedenih ukrepov mora biti preprečiti vsakršne
nevarnosti ves čas, ki je predviden za obratovanje strojev,
vključno s fazami montaže in demontaže, tudi kadar nastanejo
nevarnosti za nezgodo zaradi predvidljivih neobičajnih razmer.

b) Pri izbiranju najprimernejše metode mora proizvajalec
upoštevati naslednja načela v danem zaporedju:

- preprečiti ali zmanjšati nevarnost, kolikor je mogoče (v bistvu
gre za varno načrtovanje in izdelavo strojev),

- zagotoviti vse potrebne ukrepe za varnost v zvezi z
nevarnostmi, ki jih ni mogoče preprečiti,

- obvestiti uporabnike o preostalih nevarnostih, ki lahko
nastanejo zaradi pomanjkljivosti izvedenih varnostnih ukrepov;
navesti, ali je potrebno kakšno posebno usposabljanje, in
določiti potrebno osebno varovalno opremo.

c) Pri načrtovanju in izdelovanju strojev in sestavljanju navodil
mora proizvajalec poleg normalne uporabe strojev predvideti tudi
načine uporabe, ki jih je lahko razumno pričakovati.

Stroji morajo biti načrtovani tako, da jih ni mogoče uporabljati
v napačne namene, če bi to pomenilo nevarnost. V drugih primerih
morajo navodila opozarjati uporabnika, da po izkušnjah obstojajo
načini uporabe v namene, za katere se stroja ne sme uporabljati.

d) Pri namembnostno določeni uporabi je potrebno čim bolj
zmanjšati neugodje, utrujanje in psihološke obremenitve, ki jim
je izpostavljen delavec in pri tem upoštevati ergonomska načela.

e) Pri načrtovanju in izdelovanju strojev mora proizvajalec
upoštevati obremenitve, ki jim je izpostavljen delavec, da lahko
obenem predvidi tudi potrebno osebno varovalno opremo (npr.
obutev, rokavice itd.).

f) Stroje je potrebno dobaviti z vso bistveno posebno opremo in
priborom, ki sta potrebna, da jih lahko nastavimo, vzdržujemo in
uporabljamo brez nevarnosti.

1.1.3. Materiali in proizvodi

Materiali, ki jih uporabljamo za izdelavo strojev, ali proizvodi,
ki so uporabljeni oziroma jih izdelujemo med uporabo stroja, ne
smejo ogrožati varnosti ali zdravja izpostavljenih oseb.

Zlasti tam, kjer se uporablja tekočine, morajo biti stroji
načrtovani in izdelani tako, da med uporabo, ko je potrebno stroj
polniti ali prazniti ali ponovno uporabiti, ni nevarnosti.

1.1.4. Osvetlitev

Proizvajalec mora poskrbeti za dodatno osvetlitev pri strojnih
operacijah, kjer bi pomanjkljiva osvetlitev lahko povzročila
nevarnost, kljub temu da je v prostoru normalno močna osvetlitev.

Proizvajalec mora poskrbeti, da ni zasenčenih mest, ki bi lahko
povzročila motnje, da ni dražečega bleščanja in da ni nevarnih
stroboskopskih učinkov zaradi osvetlitve, ki jo zagotovi
proizvajalec.

Notranji deli, ki jih je potrebno pogosto pregledovati, ter
področja za nastavljanje in vzdrževanje, morajo biti primerno
osvetljeni.

1.1.5. Načrtovanje strojev, da se olajša delo na njih

Stroj oziroma vsak njegov sestavni del mora biti:

- takšen, da je mogoče z njim varno ravnati,

- pakiran ali načrtovan tako, da ga je mogoče varno in brez škode
uskladiščiti (npr. primerna stabilnost, posebni podstavki itd.).

Kadar ima stroj ali njegov sestavni del tako težo, velikost ali
obliko, da ga ne moremo premikati ročno, je potrebno stroj ali
vsako komponento:

- bodisi opremiti s priključki za dvigalne naprave, ali

- načrtovati tako, da jih je mogoče opremiti s takimi priključki
(npr. luknje z navoji), ali

- oblikovati tako, da zlahka priključimo standardno opremo za
dviganje.

Kadar je potrebno stroj ali kakšen njegov del premikati ročno,
mora biti:

- bodisi lahko premakljiv, ali

- opremljen za dviganje (npr. z ročaji itd.) in varno premikanje.

Za ravnanje z orodji oziroma deli strojev, ki so lahko nevarni
(oblika, material itd.), so potrebni posebni ukrepi, četudi imajo
deli majhno težo.

1.2. Krmilje

1.2.1. Varnost in zanesljivost krmilnih sistemov

Krmilni sistemi morajo biti načrtovani in izdelani tako, da so
varni in zanesljivi in da preprečujejo nastanek nevarnih stanj.
Predvsem morajo biti načrtovani in izdelani tako, da:

- lahko vzdržijo obremenitve pri normalni uporabi in zunanjih
dejavnikih,

- napake v logiki ne vodijo do nevarnih situacij.

1.2.2. Krmilne naprave

Krmilne naprave morajo biti:

- dobro vidne in razpoznavne in, kjer je potrebno, ustrezno
označene,

- nameščene tako, da jih je mogoče varno in nedvoumno
uporabljati, ne da bi izgubljali časa,

- načrtovane tako, da je njihov premik v skladu z učinkom,

- nameščene zunaj nevarnih področij, razen pri nekaterih
krmiljih, kjer je to potrebno, npr. izklop v sili, pult za
programiranje robotov,

- nameščene tako, da krmiljenje z njimi ne more povzročati
dodatne nevarnosti,

- načrtovane ali zavarovane tako, da želeni učinek, kjer je
prisotna nevarnost, ne more nastati z nenamernim dejanjem,

- narejene tako, da vzdržijo predvidene obremenitve; posebno
pozornost je potrebno posvetiti napravam za izklop v sili, ki so
izpostavljene precejšnjim obremenitvam.

Kjer je krmilje načrtovano in izdelano tako, da opravlja več
različnih operacij, namreč kjer proženje ni enoznačno prikazano
(npr. tipkovnica itd.), mora biti operacija, ki jo je potrebno
opraviti, jasno prikazana in potrjena, kjer je to potrebno.

Krmilne naprave morajo biti urejene tako, da so njihova
razmestitev, premikanje in izvajanje operacij združljive z
dejanji, ki jih je potrebno izvesti, pri tem pa je potrebno
upoštevati ergonomska načela. Upoštevati je potrebno ovire
oziroma obremenitve pri delu, ki nastanejo zaradi uporabe osebne
varovalne opreme (npr. obutve, rokavic itd.).

Stroji morajo biti opremljeni z indikatorji (številčnice, signali
itd.), kot jih zahteva varno delovanje. Delavec mora imeti
možnost, da jih lahko razloči s svojega nadzornega mesta.

Delavec mora imeti z glavnega nadzornega mesta možnost, da se
prepriča, da v nevarnih področjih ni izpostavljenih oseb.

Če to ni mogoče, mora biti krmilni sistem načrtovan in izdelano
tako, da z vidnim ali zvočnim znakom opozarja, da bo stroj začel
delovati. Izpostavljena oseba mora imeti čas in možnost, da lahko
hitro prepreči zagon stroja.

1.2.3. Zagon

Stroj mora biti izdelan tako, da ga je mogoče zagnati le, če
hoteno (nameravano) sprožimo za ta namen predvideno krmilje.

Ista zahteva velja:

- za ponovni zagon strojev, ko se je stroj ustavil zaradi
kateregakoli vzroka,

- pri pomembni spremembi delovnih razmer (npr. hitrosti, tlaka
itd.), razen kadar ponovni zagon ali sprememba delovnih razmer
niso nevarni za izpostavljene osebe.

Ta bistvena zahteva ne velja za ponovni zagon strojev ali za
spremembo delovnih razmer, ki so posledica normalnega zaporedja
operacij avtomatskega cikla.

Kadar ima stroj več vrst krmilja za zagon in delavci lahko
spravijo drug drugega v nevarnost, morajo biti montirane dodatne
naprave, da bi izključili takšno nevarnost (npr. naprave ali
izbirna stikala, ki dopuščajo, da se vsakokrat vključi samo en
del zagonskega mehanizma).

Kadar postroj deluje v avtomatskem načinu, mora biti po ustavitvi
omogočen enostaven ponovni zagon, potem ko so izpolnjeni
varnostni pogoji.

1.2.4. Naprave za ustavitev

Normalna ustavitev

Vsak stroj mora biti opremljen s krmiljem, s katerim je mogoče
stroj popolnoma varno ustaviti.

Vsako delovno mesto mora biti opremljeno z mehanizmom za
ustavitev nekaterih ali vseh gibljivih delov stroja, odvisno od
vrste nevarnosti, tako da ga je mogoče spraviti v varno stanje.
Ukaz za ustavitev stroja mora imeti prednost pred ukazom za
zagon.

Ko stroj ali njegovi nevarni deli enkrat mirujejo, se mora
prekiniti dovajanje energije v ustrezna vklopna stikala.


Izklop v sili

Vsak stroj mora biti opremljen z enim ali več napravami za izklop
v sili, da bi preprečili neposredne ali preteče nevarne
situacije.

Izjeme veljajo za:

- stroje, pri katerih naprava za ustavitev v sili ne bi zmanjšala
nevarnosti, ker ne bi skrajšala časa ustavitve ali ker ne bi
omogočila posebnih ukrepov, ki so potrebni ob pojavu nevarnosti,

- prenosne stroje, ki jih držimo v roki, in stroje, ki jih vodimo
z roko.

Taka naprava mora:

- imeti dobro razpoznavno, dobro vidno in hitro dostopno krmilje,

- kar najhitreje ustaviti nevarni proces, ne da bi pri tem
povzročila dodatne nevarnosti,

- kjer je potrebno, sprožiti ali omogočiti, da se sprožijo
določeni gibi za zavarovanje.

Kadar že začeto delovanje krmilja za ustavitev stroja v sili po
danem ukazu za ustavitev stroja preneha slediti ukazu za
ustavitev, mora biti ta ukaz izveden z blokiranjem naprave za
izklop v sili, dokler to blokiranje ni posebej preklicano;
naprave za ustavitev ne sme biti možno blokirati brez sprožitve
ukaza za ustavitev; sprostitev mora biti mogoča samo z ustrezno
operacijo, sprostitev naprave pa ne sme zagnati stroja, ampak
mora samo omogočiti njegov ponovni zagon.


Kompleksne naprave

Pri strojih ali njihovih delih, ki so načrtovani tako, da
delujejo skupaj, mora proizvajalec načrtovati in izdelati stroje
tako, da krmilja za ustavitev, vključno z izklopom v sili,
zmorejo ustaviti ne samo stroj sam, ampak tudi vso opremo, ki je
v liniji pred njim oziroma za njim, če bi bilo njeno nadaljnje
delovanje nevarno.

1.2.5. Izbira načina obratovanja

Izbrani način krmiljenja mora prevladati nad vsemi drugimi
krmilnimi funkcijami, z izjemo izklopa v sili.

Če je bil stroj načrtovan in izdelan za več načinov obratovanja
in krmiljenja, ki pomenijo različne stopnje varnosti (npr. za
nastavljanje, vzdrževanje, pregled itd.), mora biti opremljen z
izbirnim stikalom, ki ga je možno blokirati v vsakem položaju.
Vsak položaj izbirnega stikala mora ustrezati samo enemu načinu
obratovanja ali krmiljenja.

Preklopnik je mogoče nadomestiti s kakšno drugo metodo izbiranja,
ki omejuje uporabo določenih funkcij stroja določenim kategorijam
delavcev (npr. dostopne kode do določenih numerično krmiljenih
funkcij itd.).

Kadar mora biti stroj za določene operacije sposoben delovati pri
izključenih varnostnih napravah, mora izbirno stikalo za način
obratovanja istočasno:

- izklopiti avtomatski način krmiljenja,

- dovoljevati gibanje samo takrat, ko so krmilja stalno
aktivirana,

- dovoljevati, da obratujejo nevarni gibljivi deli samo pri
povečani varnosti (npr. zmanjšana hitrost, zmanjšana moč,
obratovanje po korakih, ali na kak drug ustrezen način), ko so
preprečene nevarnosti zaradi povezanih postopkov,

- preprečiti kakršnokoli gibanje, ki lahko pomeni nevarnost,
zaradi hotenega ali nehotenega delovanja na notranje senzorje
stroja.

Razen tega mora imeti delavec na mestu upravljanja možnost
krmiliti posamezne dele stroja.

1.2.6. Izpad napajanja

Prekinitev, ponovna vzpostavitev po prekinitvi ali kakršnokoli
nihanje v napajanju stroja ne sme povzročati nevarnega stanja.

Zlasti:

- zagon stroja ne sme biti nepričakovan,

- ko je bil že dan ukaz, da se stroj ustavi, to ne sme biti
preprečeno,

- iz stroja ne sme pasti ali odleteti noben premični del ali
obdelovanec, ki je vpet v stroj,

- ne sme biti ovir za avtomatično ali ročno ustavljanje
kakršnihkoli gibljivih delov,

- varnostne naprave morajo v celoti ohraniti sposobnost
delovanja.

1.2.7. Odpoved krmilnega tokokroga

Napaka v logiki krmilnega tokokroga ali odpoved ali okvara
krmilnega tokokroga ne smejo povzročiti nevarnega stanja.

Zlasti:

- zagon stroja ne sme biti nepričakovan,

- ko je bil že dan ukaz, da se stroj ustavi, to ne sme biti
preprečeno,

- iz stroja ne sme pasti ali odleteti noben premični del ali
obdelovanec, ki je vpet v stroj,

- ne sme biti ovir za avtomatično ali ročno ustavljanje
kakršnihkoli gibljivih delov,

- varnostne naprave morajo v celoti ohraniti sposobnost
delovanja.

1.2.8. Programska oprema

Komunikacijska programska oprema med delavcem in komandnim
oziroma krmilnim sistemom posameznega stroja mora biti v skladu z
načelom "prijazen do uporabnika".

1.3. Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi

1.3.1. Stabilnost

Stroj, njegovi sestavni deli in pribor morajo biti načrtovani in
izdelani tako, da so dovolj stabilni in uporabni v razmerah, ki
so predvidene (če je potrebno, se upoštevajo tudi klimatske
razmere), brez nevarnosti, da bi se prevrnili, padli ali se
nepričakovano premaknili.

Če oblika stroja ali nameravana vgradnja ne zagotavljata zadostne
stabilnosti, je potrebno predvideti ustrezna sredstva za
učvrstitev in jih opisati v navodilih.

1.3.2. Nevarnost za zlom med obratovanjem

Različni deli stroja in njihovi priključki morajo biti sposobni,
da vzdržijo obremenitve, ki so jim izpostavljeni med uporabo, ki
jo je predvidel proizvajalec.

Obstojnost uporabljenega materiala mora ustrezati delovnim
razmeram, ki jih je predvidel proizvajalec, zlasti glede pojavov
utrujenosti, staranja, korozije in obrabe.

Proizvajalec mora v navodilih za uporabo navesti vrsto in
pogostost pregledov in vzdrževanja, ki so potrebni iz varnostnih
razlogov. Kjer je potrebno, mora navesti dele, ki so
izpostavljeni obrabi, in kriterije za zamenjavo.

Če kljub izvedenim ukrepom obstaja nevarnost, da bi prišlo do
zloma ali razpoke (npr. pri brusilnih kolutih), morajo biti
gibljivi deli montirani in postavljeni tako, da se v primeru
zloma ne razletijo.

Toge in fleksibilne cevi za tekočine, zlasti tiste, ki so pod
visokim pritiskom, morajo biti takšne, da zdržijo predvidene
notranje in zunanje obremenitve in morajo biti dobro pričvrščene
in/ali zavarovane proti vsem vrstam zunanjih vplivov in
obremenitev; preprečiti je potrebno zlome (nenadni premik,
visokotlačni curki itd.).

Kjer je obdelovani material avtomatično podajan v orodje, morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji, da se preprečijo nevarnosti za
izpostavljene osebe (npr. zlom orodja):

- ko pride obdelovanec v stik z orodjem, mora le-to predhodno
doseči svoje normalno delovno stanje,

- kadar orodje začne oziroma preneha delovati (namerno ali
naključno), morata biti gibanje podajanja in gibanje orodja
koordinirana.

1.3.3. Nevarnosti zaradi predmetov, ki so odleteli ali padli

Preprečiti je potrebno nevarnost zaradi predmetov, ki so padli
ali odleteli (npr. obdelovanci, orodje, odrezki, drobci, odpadki
itd.).

1.3.4. Nevarnosti zaradi površin, robov in vogalov

Če namen uporabe dovoljuje, dostopni deli stroja ne smejo imeti
ostrih robov, vogalov, ostrih površin, kar bi lahko povzročilo
poškodbe.

1.3.5. Nevarnosti kombiniranih strojev

Če je stroj načrtovan za več različnih operacij, pri čemer gre za
ročno odstranjevanje obdelovanca med posameznimi operacijami
(kombinirani stroji), mora biti načrtovan in izdelan tako, da je
mogoče vsak element uporabljati ločeno, tako da drugi deli ne
pomenijo nevarnosti ali tveganja za izpostavljene osebe.

Omogočeno mora biti, da je lahko vsak sestavni del, ki ni
zavarovan, posebej zagnan ali ustavljen.

1.3.6. Nevarnosti zaradi spremembe rotacijske hitrosti orodja

Kadar je stroj namenjen za delo v različnih pogojih uporabe (npr.
različne hitrosti ali napajanje z energijo), mora biti načrtovan
in izdelan tako, da je mogoče te pogoje izbirati in nastavljati
varno in zanesljivo.

1.3.7. Preprečevanje nevarnosti zaradi gibljivih delov

Gibljivi deli strojev morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
se preprečijo nevarnosti, oziroma je potrebno tam, kjer se
nevarnosti pojavijo, poskrbeti za varovala oziroma varnostne
naprave, s katerimi se preprečijo vse nevarnosti zaradi dostopa v
nevarno območje, kar bi vodilo do nezgod.

Potrebno je preprečiti nenamerno blokiranje gibljivih delov,
medtem ko obratujejo. Če kljub varnostnim ukrepom obstaja
verjetnost, da pride do blokiranja, mora proizvajalec poskrbeti
za posebne varnostne naprave ali orodja, knjižico z navodili in
kjer je potrebno, z označitvami na stroju, da se omogoči varno
odblokiranje opreme.

1.3.8. Izbira varovanja pred nevarnostmi gibljivih delov

Varovala oziroma varnostne naprave za varovanje pred nevarnostmi
morajo biti izbrani na osnovi vrste nevarnosti. Za lažjo
odločitev je potrebno uporabiti naslednje smernice.


A. Gibljivi deli prenosa (transmisije)

Varovala, načrtovana za osebe, ki so izpostavljene nevarnostim v
zvezi z gibljivimi deli prenosa (npr. škripci, jermeni, gonila,
zobata kolesa in pastorki, gredi itd.) morajo biti:

- bodisi pritrjena, v skladu z zahtevami 1.4.1. in 1.4.2.1., ali

- premična, v skladu z zahtevami 1.4.1. in 1.4.2.2.A.

Premična varovala je potrebno uporabljati tam, kjer je potreben
pogost dostop.


B. Gibljivi deli, ki so neposredno vključeni v proces

Za osebe, ki so izpostavljene nevarnostim v zvezi z gibljivimi
deli, ki so vključeni v delovni proces (npr. rezilna orodja,
gibljivi deli stiskalnic, valji, deli pri postopku strojnega
obdelovanja itd.), je potrebno načrtovati in uporabljati
naslednja varovala oziroma varnostne naprave:

- kjer je le mogoče, pritrjena varovala, ki so v skladu z
zahtevami 1.4.1. in 1.4.2.1.,

- sicer pa premična varovala, ki so v skladu z zahtevami 1.4.1.
in 1.4.2.2.B. ali varnostne naprave, kot so npr. senzorske
naprave (tj. nematerialne pregrade, senzorske mreže), daljinske
varnostne naprave (npr. dvoročni krmilni mehanizmi), ali
varnostne naprave, ki imajo namen, da avtomatsko preprečujejo
doseg vsem delom delavčevega telesa v nevarno področje v skladu z
zahtevami 1.4.1. in 1.4.3.

Kadar ni možno preprečiti dostopa do gibljivih delov, ki so
neposredno vključeni v proces, delavec pa mora izvajati določene
posege, je potrebno takšne dele opremiti:

- s pritrjenimi varovali, ki ustrezajo zahtevam 1.4.1. in
1.4.2.1. in preprečujejo dostop do tistih predelov sestavnih
delov, ki se ne uporabljajo pri delu,

- z nastavljivimi varovali, ki so v skladu z zahtevami 1.2.1. in
1.4.2.3. in omejujejo dostop k tistim predelom gibljivih delov,
ki so namenjeni izrecno za delo.

1.4. Zahtevane lastnosti varoval in varnostnih naprav

1.4.1. Splošne zahteve

Varovala in varnostne naprave:

- morajo biti robustno zgrajene,

- ne smejo povzročati dodatnih nevarnosti,

- morajo biti izdelane tako, da jih ni možno obiti ali jih
izključiti iz njihovega delovanja,

- nameščene morajo biti v ustrezni razdalji od nevarnega
področja,

- ne smejo ovirati pregleda nad proizvodnim procesom,

- morajo omogočiti opravljanje bistvenih del, ki so potrebna pri
montaži in/ali menjavi orodij in tudi pri vzdrževanju, z
omejevanjem dostopa samo na področje, kjer je potrebno opraviti
delo, po možnosti tako, da pri tem ni potrebno odstraniti
varovala ali varnostne naprave.

1.4.2. Posebne zahteve za varovala

1.4.2.1. Pritrjena varovala

Pritrjena varovala morajo biti varno pritrjena na svojem mestu.

Pritrjena morajo biti s sistemi, ki jih je mogoče odpreti samo z
orodjem.

Kjer je to mogoče, varovalom ne sme biti omogočeno ostati na
svojem mestu, ne da bi bila pritrjena.

1.4.2.2. Premična varovala

A. Premična varovala vrste A morajo:

- če je le mogoče, po odprtju ostati pritrjena na stroj,

- biti povezana z zaporno napravo, ki prepreči premičnim delom
zagon, dokler so ti deli dostopni, in dati ukaz za ustavitev,
kadar niso več v zaprtem položaju.

B. Vrsta B premičnih varoval mora biti načrtovana in vgrajena v
krmilni sistem, tako da:

- premični deli ne morajo začeti obratovati, dokler so v dosegu
delavca,

- izpostavljena oseba ne more doseči gibljivih delov, ko so
enkrat že začeli obratovati,

- jih je mogoče nastavljati samo z namernim dejanjem, kakor npr.
z uporabo orodja, ključa itd.,

- pomanjkanje ali izpad kakšnega njihovega sestavnega dela
prepreči zagon ali ustavi gibljive dele,

- je varovanje pred nevarnostjo odletavanja delcev oziroma delov
zagotovljena z zaščitno pregrado.

1.4.2.3. Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop

Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop do tistih področij
premičnih delov, ki so nujno potrebna za delo:

- morajo biti nastavljiva ročno ali avtomatsko v skladu z vrsto
dela, ki se opravlja,

- morajo biti takšna, da jih je mogoče zlahka nastavljati brez
orodja,

- morajo zmanjšati nevarnost odletavanja delcev oziroma delov.

1.4.3. Posebne zahteve za varnostne naprave

Varnostne naprave morajo biti načrtovane in vključene v krmilni
sistem tako, da:

- premični deli ne morejo začeti delovati, dokler so v dosegu
delavca,

- izpostavljena oseba ne more doseči premičnih delov, ko so
enkrat že začeli obratovati,

- jih je mogoče nastavljati samo z namernim dejanjem, npr. z
uporabo orodja, ključa itd.,

- če kakšen njihov sestavni del manjka ali izpade, prepreči zagon
ali ustavi gibljive dele.

1.5. Varovanje pred drugimi nevarnostmi

1.5.1. Električno napajanje

Če ima stroj električno napajanje, mora biti dovod električne
energije načrtovan, izdelan in opremljen tako, da se preprečijo
vse nevarnosti v zvezi z elektriko oziroma da jih je mogoče
preprečiti.

Posebna pravila, ki se nanašajo na električno opremo, namenjeno
za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, veljajo za stroje,
za katere veljajo te napetostne meje.

1.5.2. Statična elektrika

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da preprečujejo
ali omejujejo nastajanje potencialno nevarne elektrostatične
naelektritve oziroma so opremljeni s sredstvi za razelektritev.

1.5.3. Dovajanje druge energije, razen električne

Če se stroj napaja z drugo energijo in ne električno (npr.
hidravlično, pnevmatsko, toplotno energijo itd.), mora biti
načrtovan, izdelan in opremljen tako, da so preprečene vse možne
nevarnosti, ki so v zvezi s to vrsto energije.

1.5.4. Nevarnosti zaradi pomanjkljivosti pri montaži

Napake, ki lahko nastanejo pri montaži ali ponovni montaži
določenih delov, ki bi lahko bili vir nevarnosti, je potrebno
preprečiti z ustreznim načrtovanjem teh delov, če pa to ni
mogoče, je potrebno posamezne dele oziroma ohišja opremiti z
ustreznimi opozorili in označitvami. Enaka obvestila je potrebno
dati na premične dele in/ali njihova ohišja, ko mora biti za
preprečitev nevarnosti poznana smer gibanja. Vsa nadaljnja
obvestila, ki so potrebna, morajo biti navedena v navodilih za
uporabo. Če so priključki za fluide, vključno z električnimi
vodniki, lahko izvor nevarnosti, moramo z načrtovanjem oziroma z
ustreznimi opozorilnimi oznakami na ceveh, kablih itd.,
preprečiti nevarnosti.

1.5.5. Ekstremne temperature

Preprečiti je potrebno nevarnosti za poškodbe, ki bi lahko
nastale zaradi stika ali bližine delov stroja ali materiala z
visokimi ali zelo nizkimi temperaturami.

Oceniti je potrebno, ali obstaja nevarnost za izmet vročega ali
zelo mrzlega materiala. Če ugotovimo, da ta nevarnost obstaja, jo
je potrebno preprečiti, če pa to tehnično ni mogoče, jo je
potrebno narediti nenevarno.

1.5.6. Požar

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ni nevarnosti
za požar ali pregretje zaradi strojev samih ali zaradi plinov,
tekočin, prahu, hlapov ali drugih snovi, ki jih proizvajajo ali
uporabljajo stroji.

1.5.7. Eksplozija

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da preprečujejo
vsako nevarnost eksplozije, ki bi jo lahko povzročili stroji sami
ali plini, tekočine, prah, hlapi ali druge snovi, ki jih
proizvajajo ali uporabljajo stroji.

V ta namen mora proizvajalec:

- preprečiti nevarne koncentracije proizvodov,

- preprečiti izgorevanje v potencialno eksplozivi atmosferi,

- učinke vsake eksplozije na okolico omejiti na nenevarno
stopnjo.

Enaki varnostni ukrepi so potrebni, če proizvajalec predvidi, da
se bodo stroji uporabljali v potencialno eksplozivni atmosferi.

Električna oprema, ki tvori del stroja, mora biti, kar zadeva
nevarnosti eksplozije, v skladu z določili veljavnih predpisov.

1.5.8. Hrup

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je hrup, ki se
prenaša po zraku, zmanjšan na najnižjo stopnjo, pri tem pa je
potrebno upoštevati tehnični napredek in razpoložljivost
sredstev, ki zmanjšujejo hrup, zlasti pri njegovem viru.

1.5.9. Vibracije

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da so nevarnosti
zaradi vibracij, ki jih povzroča stroj, zmanjšane na najnižjo
stopnjo, pri tem pa je potrebno upoštevati tehnični napredek in
razpoložljivost sredstev, ki zmanjšujejo vibracije, zlasti pri
njegovem viru.

1.5.10. Sevanje

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je vsako
sevanje omejeno na obseg, ki je potreben za delovanje in ne
deluje na izpostavljene osebe, oziroma je zmanjšano na nenevarno
stopnjo.

1.5.11. Zunanje sevanje

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da zunanje
sevanje ne vpliva na delovanje stroja.

1.5.12. Laserska oprema

Kjer se uporablja laserska oprema, je potrebno upoštevati
naslednja določila:

- laserska oprema na stroju mora biti načrtovana in izdelana
tako, da je preprečeno vsako nevarno sevanje,

- laserska oprema na stroju mora biti zaščitena tako, da dejansko
sevanje, sevanje, ki nastane zaradi odboja ali razpršitve, in
sekundarno sevanje ne škodujejo zdravju,

- optična oprema za opazovanje ali nastavljanje laserske opreme
na stroju mora biti takšna, da laserski žarki ne povzročajo
nevarnosti za zdravje.

1.5.13. Emisija prahu, plinov itd.

Stroji morajo biti načrtovani, izdelani in/ali opremljeni tako,
da se je mogoče izogniti nevarnosti zaradi plinov, tekočin,
hlapov in drugih odpadnih snovi, ki jih proizvajajo.

Če nevarnost obstaja, morajo biti stroji opremljeni tako, da
lahko omenjene substance prestrežemo v posodo in/ali jih
odstranimo.

Če stroji med normalnim delom niso zaprti, je potrebno namestiti
naprave za prestrezanje in/ali odsesavanje čim bliže viru
oddajanja.

1.5.14. Tveganje, da delavec ostane zaprt (ujet) v stroju

Stroj mora biti načrtovan, izdelan oziroma opremljen s sredstvi,
ki preprečujejo, da izpostavljena oseba ostane zaprta v stroju,
če pa to ni mogoče, mora biti opremljen z napravo za priklic
pomoči.

1.5.15. Tveganje, da delavcu spodrsne, da se spotakne ali pade

Deli stroja, po katerih se osebe gibljejo, ali na njih stojijo,
morajo biti načrtovani in izdelani tako, da osebam na njih ne
more spodrsniti, da se ne morejo spotakniti ali pasti na te dele
ali z njih.

1.6. Vzdrževanje

1.6.1. Vzdrževanje strojev

Mesta za nastavljanje, mazanje in vzdrževanje morajo biti
nameščena izven nevarnih območij. Nastavljanje, vzdrževanje,
popravljanje, čiščenje in servisiranje mora biti omogočeno, ko
stroj ne obratuje.

Če zaradi tehničnih razlogov eden ali več od zgoraj navedenih
pogojev ne more biti izpolnjen, morajo biti te operacije izvedene
brez tveganja (glej točko 1.2.5.).

Če so stroji avtomatizirani, mora proizvajalec, kjer je to
potrebno, poskrbeti za priključno napravo, ki je potrebna za
montažo diagnostične opreme za ugotavljanje napak.

Sestavni deli avtomatskih strojev, ki jih je potrebno pogosto
menjavati, zlasti pri menjavi v proizvodnji, kjer so
izpostavljeni obrabi ali se pogosto pokvarijo, morajo biti
takšni, da jih je mogoče enostavno in varno odstraniti in
nadomestiti. Dostop do sestavnih delov mora biti tak, da lahko
delo opravimo s potrebnimi tehničnimi sredstvi (orodja, merilni
inštrumenti itd.) po delovni metodi, ki jo specificira
proizvajalec.

1.6.2. Dostop do delovnega položaja in servisnih mest

Proizvajalec mora zagotoviti sredstva za dostop (stopnice,
lestve, delovne podeste itd.), ki omogočajo varen dostop do vseh
področij, ki se uporabljajo za proizvodnjo, nastavljanje in
vzdrževalna dela.

1.6.3. Ločitev energetskih virov

Vsi stroji morajo biti opremljeni s sredstvi, da se jih loči od
energetskih virov. Takšni sistemi ločitve morajo biti jasno
razpoznavni. Biti morajo takšni, da jih je mogoče zakleniti, če
bi ponovna vključitev lahko ogrozila izpostavljene osebe. Pri
strojih, ki se napajajo z električno energijo preko vtiča, ki ga
je mogoče vključiti v tokokrog, zadošča, če vtič izvlečemo.

Sistem ločitve mora biti takšen, da ostane zaklenjena tudi
takrat, ko delavec z mesta, do katerega ima dostop, ne more
preskusiti, ali je napajanje še vedno izklopljeno.

Ko je napajanje izklopljeno, mora biti zagotovljeno, da se
preostala ali v tokokrogu stroja nakopičena energija odvede, ne
da bi bilo to nevarno za izpostavljene osebe.

Izjemoma pa lahko ostanejo nekateri tokokrogi zvezani s svojimi
energetskimi viri, da npr. držijo dele, varujejo informacije,
osvetljujejo notranjost itd. V tem primeru je potrebno operaterju
zagotoviti varnost.

1.6.4. Posegi delavca

Stroji morajo biti načrtovani, izdelani in opremljeni tako, da je
potreba po delavčevi intervenciji omejena.

Če se delavčevi intervenciji ni mogoče izogniti, mu mora biti
omogočeno, da se posege opravi enostavno in varno.

1.6.5. Čiščenje notranjih delov stroja

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je mogoče
čistiti notranje dele, v katerih so bile nevarne snovi ali
preparati, in sicer tako, da vanje ni potrebno vstopati; če je
potrebno karkoli odblokirati, mora biti to omogočeno tudi z
zunanje strani. Če je vstop v stroj popolnoma nemogoče
preprečiti, mora proizvajalec že pri konstruiranju poskrbeti, da
bo čiščenje stroja kar najmanj nevarno.

1.7. Indikatorji

1.7.0. Informacijske naprave

Informacije, ki so potrebne za krmiljenje stroja, morajo biti
nedvoumne in lahko razumljive. Ne smejo biti preobširne, da bi
preobremenjevale delavca.

Kjer sta zdravje in varnost izpostavljenih oseb lahko ogrožena
zaradi napake v delovanju nenadzorovanih strojev, morajo biti
stroji opremljeni z ustreznim zvočnim ali svetlobnim varnostnim
signalom.

1.7.1. Opozorilne naprave

Kadar je stroj opremljen z opozorilnimi napravami (npr. signali
itd.), morajo biti le-te nedvoumne in lahko zaznavne.

Delavec mora imeti možnost, da lahko kadarkoli preveri, kako
takšne opozorilne naprave delujejo.

Barve in varnostni signali morajo biti v skladu z zahtevami
posebnih predpisov.

1.7.2. Opozorila zaradi drugih tveganj

Kjer tveganja kljub vsem uporabljenim ukrepom ostanejo, ali v
primeru potencialnih nevarnosti, ki niso očitne (npr. električne
omarice, radioaktivni viri, netesnost hidravličnega tokokroga,
nevarnost v nevidnem področju itd.), mora proizvajalec poskrbeti
za opozorila.

Takšna opozorila morajo biti po možnosti v obliki hitro
razumljivih piktogramov in/ali morajo biti napisana v jeziku
države, kjer se bodo stroji uporabljali, na posebno zahtevo pa
morajo biti tudi v jezikih, ki jih razumejo delavci, ki delajo s
strojem.

1.7.3. Označevanje

Vsi stroji morajo biti označeni čitljivo in s trajnimi oznakami
in to najmanj z naslednjimi podatki:

- ime in naslov proizvajalca,

- oznaka CE (glej Prilogo III),

- oznaka serije ali tipa,

- serijska številka pri serijski proizvodnji,

- leto izdelave.

Kadar proizvajalec izdeluje stroje, ki so namenjeni za uporabo v
potencialno eksplozivni atmosferi, mora biti to na strojih
označeno.

Na stroju mora biti tudi ustrezen podatek o tipu in varni uporabi
(npr. največja hitrost določenih vrtljivih delov, največje
dimenzije - gabariti orodij, ki se montirajo, masa itd.).

Kadar je potrebno del stroja (velja tudi za zamenljivo opremo)
med uporabo premikati z dvižno napravo, mora biti na njem
čitljivo, neizbrisno in nedvoumno označena njegova teža.

Zamenljiva oprema iz 3. člena (prvi odstavek, tretja alinea) mora
nositi enake informacije.

1.7.4. Navodila

a) Vsi stroji morajo biti opremljeni z navodili, ki naj vsebujejo
najmanj naslednje:

- podatke, ki so že označeni na stroju, razen serijske številke
(glej točko 1.7.3.) skupaj z vsemi potrebnimi dodatnimi podatki,
ki olajšujejo vzdrževanje (npr. naslov uvoznika, serviserjev
itd.),

- predvidena uporaba stroja po točki 1.1.2.(c),

- položaje, kjer naj delavec stoji med delom,

- navodila za:

- varen zagon,

- varno uporabo,

- varno ravnanje s strojem s podatkom o masi stroja in raznih
njegovih delov, ki jih je potrebno praviloma ločeno
transportirati,

- varno montažo in demontažo,

- varno nastavitev,

- vzdrževanje (servisiranje in popravila),

- če je potrebno, navodila za usposabljanje,

- kjer je to potrebno, bistvene značilnosti orodij, ki se jih
lahko montira na stroje.

Kjer je to potrebno, naj navodila opozarjajo tudi na kakšen način
strojev ne smemo uporabljati.

b) Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora izdelati
navodila v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov EU.
Stroju, ki se daje na trg ali uvaja v obratovanje v Republiki
Sloveniji, morajo biti priložena originalna navodila v slovenskem
jeziku ali uradni prevod originalnih navodil v slovenski jezik,
ter navodila v originalnem jeziku. Ob uvajanju v obratovanje mora
biti vsem strojem priložen prevod navodil v jeziku ali jezikih
države, v kateri se bodo stroji uporabljali in priložena navodila
v originalnem jeziku. Ta prevod mora priskrbeti bodisi
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik ali pa oseba, ki
uvaža stroj v zadevnem jezikovnem področju. Ne glede na to
zahtevo pa so lahko navodila za vzdrževanje, ki jih uporablja
strokovno osebje, zaposleno pri proizvajalcu ali njegovem
pooblaščenem zastopniku, napisana samo v enem od jezikov, ki ga
to osebje razume.

c) Navodila morajo vsebovati risbe in diagrame, ki so potrebni za
ponazoritev zagona, vzdrževanja, nadzora, kontrole pravilnosti
operacij, in, kjer je to potrebno, za popravilo strojev, ter vsa
uporabna navodila, še zlasti v zvezi z varnostjo.

d) Ves tiskani material, ki opisuje stroje v zvezi z varnostjo,
mora biti v skladu z navodili. Tehnična dokumentacija, ki opisuje
stroje, mora vsebovati podatke, navedene v točki (f), o emisiji
hrupa, ki se prenaša po zraku, pri strojih, ki jih je potrebno
držati z roko in/ali voditi ročno, pa podatke o vibracijah, kot
je navedeno v točki 2.2.

e) Kjer je to potrebno, morajo navodila vsebovati zahteve za tako
napeljavo in montažo, ki zmanjšujeta hrup ali vibracije (npr.
uporaba dušenja, vrsta in masa temeljev itd.).

f) Za hrup, ki ga povzročajo stroji in se prenaša po zraku,
morajo navodila navajati dejansko vrednost ali vrednost, ki je
bila ugotovljena z meritvami na enakih strojih, in sicer:

- ekvivalent neprekinjene A-izmerjene ravni zvočnega tlaka na
delovnih mestih, kjer presega 70 dB (A); kjer ta raven ne presega
70 dB (A), je potrebno to posebej napisati,

- konico C-izmerjene trenutne vrednosti tlaka na delovnih mestih,
kjer presega 63 Pa (130 dB glede na 20 mPa),

- raven moči zvoka, ki ga oddaja stroj, kjer ekvivalent
neprekinjenega A-izmerjene ravni zvočnega tlaka na delovnih
mestih presega 85 dB (A).

Če je stroj dimenzijsko zelo obsežen, je potrebno namesto nivoja
zvočne moči na določenih položajih okrog stroja navesti
ekvivalent zveznih nivojev zvočnega tlaka.

Ravni zvoka je potrebno izmeriti tako, da uporabimo
najprimernejše metode za posamezen stroj.

Kadar se harmonizirani evropski standardi ne uporabljajo, je
potrebno ravni zvoka meriti po najustreznejši metodi za posamezen
stroj.

Kjer delovna mesta niso opredeljena ali jih ni mogoče opredeliti,
je potrebno izmeriti nivoje zvočnih tlakov na razdalji 1 metra od
površine stroja in v višini 1,60 metra od tal ali dostopne
ploščadi. Navesti je potrebno mesto in vrednost maksimalnega
zvočnega tlaka.

g) Če proizvajalec predvideva, da bo stroj obratoval v
potencialno eksplozivni atmosferi, morajo navodila vsebovati vse
potrebne podatke.

h) Za stroje, ki jih bodo uporabljali tudi delavci, ki niso
ustrezno strokovno usposobljeni, je potrebno besedila in prikaz
navodil prilagoditi njihovi splošni izobrazbi in ravni znanja, ki
ga od delavcev lahko pričakujemo, upoštevajoč druge, zgoraj
omenjene bistvene zahteve.


              2. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE
             ZAHTEVE ZA DOLOČENE KATEGORIJE STROJEV

2.1. Stroji za predelavo kmetijskih in živilskih proizvodov

Stroji, namenjeni za pripravo in predelavo živil (npr. kuhanje,
hlajenje, odmrzovanje, pranje, pakiranje, skladiščenje, transport
in distribucija), morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
preprečujejo tveganje okužbe in bolezni, upoštevati pa je
potrebno tudi naslednja higienska pravila:

a) Materiali, ki so v stiku ali so namenjeni, da pridejo v stik z
živili, morajo ustrezati pogojem, ki so navedeni v ustreznih
predpisih. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da jih
lahko pred vsako uporabo temeljito očistimo.

b) Vse površine, vključno s spoji, morajo biti gladke in ne smejo
imeti grebenov in razpok, kjer bi se lahko zadrževale organske
snovi.

c) Spoji morajo biti načrtovani tako, da imajo čim manj izboklin,
robov in vdolbin. Najbolje je, če so zvarjeni ali neprekinjeno
zlepljeni. Vijakov, glave vijakov in kovice se ne sme
uporabljati, razen kadar se temu tehnično ne da izogniti.

d) Vse površine, s katerimi živila prihajajo v stik, morajo biti
takšne, da se jih lahko čisti in razkužujei, če je le mogoče po
odstranitvi delov, ki se dajo enostavno odmontirati. Notranje
površine morajo biti zaobljene, da se jih lahko temeljito čisti.

e) Tekočine živil, kakor tudi tekočine za čiščenje, razkuževanje
in izplakovanje mora biti mogoče neovirano izpustiti iz stroja
(po možnosti v položaju "čisto").

f) Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
preprečujejo dostop vsem tekočinam ali živim bitjem, zlasti
žuželkam, ali zbiranje kakršnihkoli organskih snovi na mestih, ki
jih ni mogoče očistiti (npr. pri strojih, ki niso montirani na
noge ali kolesa, s tesnilom med strojem in njegovim temeljem, z
uporabo tesnilnih enot itd.);

g) Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da pomožne
snovi (npr. maziva itd.) ne morejo priti v stik z živili. Kjer je
potrebno, mora biti stroj načrtovan in izdelan tako, da je mogoče
kontrolirati, ali je stroj stalno v skladu s to zahtevo.


Navodila

Poleg osnovnih podatkov, zahtevanih v točki 1, morajo navodila
vsebovati predlagane proizvode in metode za čiščenje,
razkuževanje in izplakovanje (ne le za lahko dostopna področja,
ampak tudi za tista, ki jih ni mogoče ali ni priporočljivo
doseči, npr. cevovode je potrebno čistiti na mestu samem).

2.2. Prenosni stroji, ki jih držimo v roki in/ali jih ročno
vodimo

Prenosni stroji, ki jih je potrebno držati v roki in/ali voditi
ročno, morajo ustrezati še dodatnim zdravstvenim in varnostnim
zahtevam:

- Glede na vrsto stroja mora imeti stroj dovolj veliko površino
podnožja in zadostno število primerno velikih ročajev in opor, ki
so razmeščeni tako, da zagotavljajo stabilnost stroja v pogojih
obratovanja, ki jih je predvidel proizvajalec.

- Kjer se stroj upravlja z držali, ki se jih zaradi varnosti ne
sme izpustiti, ali kjer je upravljanje ločeno, je potrebno
namestiti stikala za zagon in zaustavitev, in sicer tako, da jih
delavec doseže, ne da bi izpustil držala.

- Načrtovani, izdelani in opremljeni morajo biti tako, da se
izključi tveganje, da bi prišlo do naključnega zagona in/ali
nadaljnjega obratovanja stroja, ko delavec izpusti držala.
Potrebno je izvesti ustrezne postopke, če ta zahteva ni tehnično
izvedljiva.

- Prenosni stroj, ki ga je potrebno držati v roki, mora biti
načrtovan in izdelan tako, da se da lahko, kjer je to potrebno, z
vizualnim pregledom ugotoviti stik orodja z materialom, ki se ga
obdeluje.


Navodila

Navodila morajo vsebovati naslednje podatke v zvezi z
vibracijami, ki jih prenaša orodje, ki se ga drži v roki in ročno
vodi:

- izmerjeno efektivno vrednost pospeška, ki so mu izpostavljene
roke, če ta presega 2,5 m/s2, kakor določa ustrezno preskusno
pravilo. Kjer pospešek ne presega 2,5 m/s2, je potrebno to
navesti.

Če ni veljavnega preskusnega pravila, mora proizvajalec navesti
merilne metode in pogoje, v katerih so bile meritve opravljene.

2.3. Stroji za obdelavo lesa in podobnih materialov

Lesno-obdelovalni stroji in stroji za obdelavo materialov, ki
imajo fizikalne in tehnološke lastnosti podobne lesu, kot npr.
plutovina, kosti, trda guma, trd plastični material ali podoben
trd material, morajo ustrezati še naslednjim bistvenim
zdravstvenim in varnostnim zahtevam:

a) Stroji morajo biti načrtovani, izdelani ali opremljeni tako,
da je mogoče obdelovanca, ki se ga obdeluje, namestiti in voditi
varno; kadar je potrebno obdelovanec držati v roki na delovni
mizi, mora biti le-ta med delom dovolj stabilna in ne sme ovirati
gibanja obdelovanca;

b) Kadar se stroj uporablja v pogojih, kjer obstaja tveganje, da
lahko delci lesa odletijo, mora biti stroj načrtovan, izdelan in
opremljen tako, da delci ne morejo odletavati, če pa tega ne
moremo doseči, pa to odletavanje ne sme biti tvegano za delavca
in/ali za izpostavljene osebe.

c) Stroji morajo biti opremljeni z avtomatično zavoro, ki skrhano
orodje tako hitro ustavi, da se prepreči tveganje dotika z njim.

d) Kadar je orodje vgrajeno v polavtomatski stroj, mora biti le-
ta načrtovan in izdelan tako, da se prepreči ali zmanjša tveganje
za poškodbe, npr. z uporabo valjastega rezilnega orodja, ki
omejuje globino reza itd.


          3. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE
            ZA PREPREČITEV POSEBNIH NEVARNOSTI ZARADI
                       MOBILNOSTI STROJEV

Stroji, ki so nevarni zaradi mobilnosti, morajo biti načrtovani
in izdelani tako, da ustrezajo zahtevam, ki so navedeni spodaj.

Tveganje zaradi mobilnosti vedno obstaja pri strojih na lastni
pogon, pri tistih, ki jih vleče, potiska ali prevaža drugi stroj
ali traktor, pri strojih, ki obratujejo na delovnih območjih, in
katerih obratovanje zahteva mobilnost med delom, najsi bo to
neprekinjeno ali polprekinjeno gibanje, gibanje od enega do
drugega fiksnega delovnega položaja delovnih položajev.

Tveganje zaradi mobilnosti lahko obstaja tudi v primeru, ko
stroji delajo, ne da bi se premikali, opremljeni pa so tako, da
jih je mogoče lažje premikati z enega mesta na drugo (stroji,
opremljeni s kolesi, valjčki, tirnicami itd. ali montirani na
mostnih tirnicah, vozičkih itd.).

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik preveri, ali
kultivatorji (freze) ali motorne brane ne pomenijo
nesprejemljivega tveganja za izpostavljene osebe, tako da vsak
tip stroja ustrezno preskusi ali ga da preskusiti.

3.1. Splošno

3.1.1. Definicija

"Voznik" pomeni delavca, odgovornega za premikanje strojev.
Voznik se lahko vozi s strojem ali peš spremlja stroj, ali pa
stroje upravlja daljinsko (kabelsko ali radijsko itd.).

3.1.2. Osvetlitev

Če je proizvajalec namenil stroj na lasten pogon za uporabo v
temnih prostorih, mora biti stroj opremljen s svetlobno napravo,
primerno za delo, ki ga mora opravljati. Naprava mora biti v
skladu z drugimi veljavnimi predpisi (predpisi o cestnem prometu,
navigacijska pravila itd.).

3.1.3. Načrtovanje strojev, ki omogoča njihovo upravljanje

Med upravljanjem stroja in/ali njegovih delov ne sme biti mogoč
nenaden premik ali nevarnost zaradi nestabilnosti toliko časa,
dokler upravljalec stroja in/ali njegovih delov ravna z njimi v
skladu z navodili proizvajalca.

3.2. Delovne postaje

3.2.1.  Položaj voznika

Položaj voznika mora biti načrtovan v skladu z ergonomskimi
načeli. Lahko sta predvidena dva ali več voznih položajev, v
takih primerih pa morajo biti vgrajeni vsi krmilni mehanizmi.
Kjer je predviden več kakor en položaj, mora biti stroj načrtovan
tako, da uporaba enega položaja izključuje možnost uporabe
drugih, razen v nujnih primerih. Preglednost z voznikovega
položaja mora biti takšna, da le-ta lahko varno zase in za
izpostavljene osebe upravlja stroj in njegova orodja v skladu s
predvidenim namenom uporabe. Kjer je to nujno, je potrebno
poskrbeti za primerne naprave, ki preprečijo nevarnost zaradi
neustrezne neposredne preglednosti.

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ni nevarnosti,
da bi voznik ali delavec s svojega voznega položaja zaradi
nepazljivosti prišel v stik s kolesi ali z gosenico.

Prostor voznika mora biti načrtovan in izdelan tako, da je
preprečeno vsako tveganje za zdravje zaradi izpušnih plinov
in/ali pomanjkanja kisika.

Prostor za voznika, ki se vozi na vozilu, mora biti načrtovan
tako, da je voznikova kabina tako velika, kakor dopušča prostor.
V tem primeru mora biti v kabini prostor za navodila za voznika
in/ali delavca. Če delo poteka v nevarnem okolju, mora biti
voznikov prostor vgrajen v ustrezni kabini.

Kadar ima stroj vgrajeno kabino, mora biti le-ta načrtovana,
izdelana in/ali opremljena tako, da zagotavlja vozniku dobre
vozne razmere in varovanje pred vsem morebitnimi nevarnostmi
(npr: neprimerno gretje ali prezračevanje, neprimerna
preglednost, prekomeren hrup in tresenje, padajoči predmeti, vdor
predmetov, obračanje itd.). Omogočen mora biti hiter izstop.
Razen tega mora biti predviden izhod v sili v drugi smeri, kakor
je običajna.

Kabina mora biti izdelana iz negorljivega materiala.

3.2.2. Sedenje

Voznikov sedež kateregakoli stroja mora omogočiti vozniku
stabilen položaj in mora biti načrtovan v skladu z ergonomskimi
načeli.

Sedež mora biti načrtovan tako, da do najmanjše možne stopnje
zmanjšuje tresenje, ki se prenaša do voznika. Sedež mora biti
montiran tako, da zdrži vse obremenitve, ki jim je lahko
izpostavljen, zlasti pri obračanju. Kjer pod voznikovimi nogami
ni poda, morajo biti opore za noge prevlečene z materialom, ki ne
drsi.

Kadar je stroj opremljen z varnostno napravo proti prevračanju,
mora biti sedež opremljen z varnostnim pasom ali z enakovredno
napravo, ki drži voznika na njegovem sedežu, ne da bi mu
preprečevala gibe, ki so potrebni za vožnjo, ali gibe za
ustavitev.

3.2.3. Druga mesta za prevoz oseb

Če pogoji uporabe predvidevajo, da se razen voznika s strojem
občasno ali redno prevažajo tudi druge osebe, ali na njem delajo,
morajo biti predvidena ustrezna mesta, ki jim omogočajo prevoz
ali delo na njih brez tveganja, še posebej, kar se tiče tveganja
padca.

Kjer pogoji dela to dopuščajo, morajo biti ta mesta opremljena s
sedeži.

Če morajo biti vozniška mesta opremljena s kabino, morajo biti
tudi druga mesta zavarovana pred nevarnostmi, zaradi katerih je
bilo zavarovano voznikovo mesto.

3.3. Krmilje

3.3.1. Krmilne naprave

Vozniku mora biti z njegovega položaja omogočeno, da lahko
vključi vse krmilne naprave, ki so potrebne za upravljanje s
strojem, z izjemo funkcij, ki se lahko varno aktivirajo samo z
uporabo krmilnih naprav, ki se nahajajo stran do voznikovega
položaja. To se bolj kot na voznikove položaje nanaša na delovne
položaje, za katere so bolj kakor voznik odgovorni drugi delavci
ali za katere mora voznik zapustiti svoj položaj, da bi varno
opravil manever.

Kjer se uporabljajo pedala, morajo biti le-ta načrtovana in
vgrajena tako, da omogočajo varno voznikovo upravljanje z
minimalnim tveganjem za zamenjavo oziroma uporabo napačnih
ukazov; njihova površina mora biti takšna, da ne drsi in je
enostavna za čiščenje.

Kjer bi bilo lahko njihovo upravljanje nevarno, zlasti zaradi
nevarnih gibov, se morajo krmilja strojev, razen pri tistih, kjer
je mogoče položaje vnaprej nastaviti, vrniti v nevtralni položaj,
takoj ko jih delavec izpusti.

Pri strojih, ki imajo kolesa, mora biti krmilni sistem načrtovan
in izdelan tako, da zmanjšuje silo nenadnih gibov volana ali
krmilne ročice, ki jih povzročijo udarci na vodilna kolesa.

Vsako krmilje, ki blokira diferencial, mora biti načrtovano in
urejeno tako, da omogoča sprostitev diferenciala, kadar se stroj
premika.

Zadnji stavek točke 1.2.2. ne velja za funkcijo mobilnosti.

3.3.2. Zagon/premikanje

Stroj na lastni pogon, na katerem se pelje voznik, mora biti
opremljen tako, da se nepooblaščenim osebam prepreči, da bi
zagnale motor.

Stroj na lastni pogon, na katerem se pelje voznik, mora biti
možno voziti samo takrat, kadar je voznik pri krmiljih.

Pri strojih, ki morajo za upravljanje imeti vgrajene naprave, ki
presegajo njihovo normalno razdaljo od tal (npr. opore, žerjavne
krake itd.), mora imeti voznik na razpolago sredstva s katerimi,
preden spelje, preveri, ali so te naprave v položaju, ki omogoča
varno premikanje.

To velja tudi za vse druge dele, ki morajo biti, da se zagotovi
varno premikanje, v določenem položaju in blokirani, če je to
potrebno.

Če je tehnično in ekonomsko izvedljivo, mora biti premikanje
strojev odvisno od varnega pozicioniranja prej omenjenih delov.

Med zaganjanjem stroja ne sme priti do njegovega premikanja.

3.3.3. Funkcija vožnje

Ne da bi zmanjševali težo zahtev v predpisih o cestnem prometu,
morajo stroji na lastni pogon in njihove prikolice izpolnjevati
zahteve o zmanjševanju hitrosti, ustavljanju, zaviranju in
nemobilnosti za zagotovitev varnosti v vseh pogojih delovanja,
nakladanja, hitrosti, stanja terena in strmine, ki jih
proizvajalec dovoljuje in ustrezajo pogojem pri normalni uporabi.

Voznik mora imeti možnost zmanjšati hitrost in ustaviti stroj z
lastnim pogonom z uporabo glavne naprave. Kjer tozahteva varnost,
mora biti montirana naprava za primer sile s popolnoma neodvisnim
in lahko dostopnim krmiljem za zmanjševanje hitrosti ali
ustavitev, če odpove glavna naprava, ali če ni napajanja z
energijo za vključitev glavne naprave.

Kjer to zahteva varnost, mora biti vgrajena parkirna naprava za
imobiliziranje nepremičnega stroja. Ta naprava mora biti
kombinirana z eno od naprav, ki so navedene v drugem odstavku,
pod pogojem da je popolnoma mehanična.

Stroji, ki jih krmilimo z daljinskimi napravami, morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da se avtomatsko ustavijo, če voznik
izgubi nadzor nad njimi.

Točka 1.2.4. ne velja za funkcijo vožnje.

3.3.4. Gibanje strojev, vodenih med hojo

Gibanje strojev na lastni pogon, ki so vodeni med hojo, mora biti
možno samo takrat, ko ima voznik neprekinjeno vključen ustrezen
krmilnik. Zlasti ne sme biti mogoče, da med zaganjanjem stroja
pride do premikanja.

Krmilni sistemi za stroje, ki jih delavci vodijo med hojo, morajo
biti načrtovani tako, da se minimizira nevarnost, ki lahko
nastane, če bi se stroj nenamerno premaknil proti vozniku.

Zlasti to velja za:

a) trčenje,

b) poškodbo zaradi vrtljivega orodja.

Prav tako mora biti hitrost normalne vožnje stroja v skladu s
hitrostjo voznikove hoje.

Pri strojih, ki so opremljeni z vrtljivim orodjem, ne sme biti
mogoča vključitev tega orodja, kadar je vključena vzvratna
vožnja, razen kadar se stroj premika zaradi premikanja orodja. V
tem primeru mora biti hitrost vzvratne vožnje takšna, da ne
ogroža voznika.

3.3.5. lzpad krmilnega tokokroga

lzpad električnega toka v električnem krmiljenju ne sme
preprečiti krmiljenja stroja v času, ki je potreben za ustavitev
stroja.

3.4. Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi

3.4.1. Nekontrolirano premikanje

Kadar je del stroja ustavljen, mora biti vsak premik iz
ustavljenega položaja iz kateregakoli vzroka, razen zaradi
vključitve krmilija, takšen, da ni nevaren za izpostavljene
osebe.

Stroji morajo biti načrtovani, izdelani in, kjer je to potrebno,
pravilno postavljeni na premičnem podnožju na takšen način, da je
zagotovljeno, da pri premikanju nekontrolirana nihanja njihovega
težišča ne vplivajo na stabilnost ali ne povzročajo čezmerne
napetosti v njihovi strukturi.

3.4.2. Tveganje zloma med delovanjem

Deli stroja, ki se vrtijo z veliko hitrostjo, in se lahko kljub
izvedenim ukrepom zlomijo ali razpadejo, morajo biti montirani in
zavarovani tako, da njihovi kosi ob zlomu ostanejo na mestu, ali
če to ni mogoče, da ne morejo odleteti proti vozniškemu in/ali
delovnemu položaju.

3.4.3. Prevrnitev

Če pri stroju na lastni pogon z voznikom, ki se vozi na njem in z
morebitnimi delavci, ki se vozijo na njem, obstaja tveganje, da
bi se prevrnil, mora biti stroj načrtovan in opremljen s
sidrišči, ki omogočajo, da ga lahko opremimo z varnostno napravo
proti prevrnitvi (ROPS).

Ta naprava mora biti takšna, da v primeru prevrnitve zagotavlja
vozniku, ki se vozi na stroju, in, kjer je to ustrezno, delavcem,
ki se vozijo na njem, ustrezno stopnjo omejevanja odklona (DLV).

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora z ustreznimi
preskusi preveriti ali dati preskušanje vse vrste teh naprav, da
se ugotovi, ali ustrezajo predpisanim zahtevam iz drugega
odstavka.

Razen tega morajo biti z varovanjem pred prevrnitvijo opremljeni
vsi našteti stroji z zmogljivostjo nad 15 kW, ki se premikajo po
zemlji:

- gosenični ali kolesni nakladalniki,

- bagri - nakladalniki,

- gosenični ali kolesni traktorji,

- rezkalni, strgalni in poravnalni stroji,

- grabilci,

- prekucniki.

3.4.4. Padajoči predmeti

Če pri stroju z voznikom, ki se vozi na njem, in z morebitnimi
delavci, ki se vozijo na njem, obstaja nevarnost pred padajočimi
predmeti ali materialom, mora biti stroj načrtovan za to in
opremljen, če njegova velikost to dopušča, s sidrišči, ki
omogočajo, da se postavi varnostna naprava proti padajočim
predmetom (FOPS).

Ta naprava mora v primeru padajočih predmetov ali materiala
zagotavljati vozniku, ki se vozi na stroju oziroma delavcem, ki
se vozijo na njem, ustrezno stopnjo omejevanja odklona (DLV).

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora z ustreznimi
testi preveriti ali dati v preskus vse vrste teh naprav, da se
ugotovi, ali ustrezajo predpisanim zahtevam iz drugega odstavka.

3.4.5. Sredstva za dostop

Držala in stopnice morajo biti načrtovani, izdelani in urejeni
tako, da jih upravljalci uporabljajo instinktivno in za ta namen
ne uporabljajo krmilij.

3.4.6. Vlečne naprave

Vsi stroji, ki so namenjeni za vleko, ali so vlečeni, morajo biti
opremljeni z vlečnimi ali priključnimi napravami, ki so
načrtovane in razmeščene tako, da zagotavljajo lahek in varen
priklop in odklop ter preprečujejo nenameren odklop med uporabo.

Če je zaradi vlečnega droga potrebno, mora biti stroj opremljen z
oporo z nosilno površino, ki ustreza bremenu in tlem.

3.4.7. Prenos moči med strojem na lastni pogon (ali traktorjem)
in sprejemajočim strojem

Prenosne gredi z univerzalnimi priključki, ki povezujejo stroj na
lastni pogon (ali traktor) s prvim fiksnim ležajem sprejemajočega
stroja, morajo biti zavarovane na strani stroja na lastni pogon
in na strani sprejemajočega stroja po vsej dolžini gredi in
spremljevalnih univerzalnih priključkov.

Na strani stroja na lastni pogon (ali traktorja) mora biti
odjemnik moči, na katerega je priključena prenosna gred,
zavarovan bodisi z mrežo, pritrjeno na stroj na lastni pogon (ali
traktor), ali z drugo napravo, ki zagotavlja ustrezno varovanje.

Na strani vlečenega stroja mora biti gnana gred zaprta v
varovalnem okrovu in pritrjena na stroj.

Omejevalci vrtilnega momenta ali kolesa za prosti tek so lahko
montirani na univerzalne priključne prenosnike samo na strani
priključitve h gnanemu stroju. Prenosna gred z univerzalnimi
priključki mora biti ustrezno označena.

Vsi vlečeni stroji, ki za svoje delovanje potrebujejo prenosno
gred, s katero so priključeni na stroj na lastni pogon ali na
traktor, morajo imeti sistem za priklop prenosne gredi, tako da
se prenosna gred in njen varovalni okrov ob dotiku s tlemi ali z
delom stroja ne poškodujeta, tudi kadar stroj ni priključen.

Zunanji deli varovalnega okrova morajo biti načrtovani, izdelani
in razmeščeni tako, da se ne morejo obračati skupaj s prenosno
gredjo. Varovalni okrov mora pokrivati prenosno gred do koncev
notranjih čeljusti pri navadnih univerzalnih priključkih in
najmanj do sredine zunanjega priključka ali priključkov pri
"širokokotnih" univerzalnih priključkih.

Pri načrtovanju in izdelavi sredstev za dostop do delovnih
položajev v bližini prenosne gredi z univerzalnimi priključki
morajo proizvajalci zagotoviti, da varovalnega okrova gredi, ki
je opisan v šestem odstavku, ni mogoče uporabljati kot stopnico,
razen če je načrtovan in izdelan v ta namen.

3.4.8. Gibljivi deli prenosa (transmisije)

Z omejevanjem veljavnosti točke 1.3.8.A., premični varovalni
okrovi, ki preprečujejo dostop do gibljivih delov strojev z
notranjim zgorevanjem, ne potrebujejo zapornih naprav, ki jih je
potrebno odpirati z orodjem ali ključem ali s krmiljem,
montiranim na voznikovem dosegu, če je stroj popolnoma zaprt in
zaklenjen.

3.5. Varovanje pred drugimi nevarnostmi

3.5.1. Akumulatorji

Ohišje akumulatorja mora biti načrtovano in nameščeno na tak
način in akumulator instaliran tako, da se prepreči možnost
izlitja elektrolita po delavcu v primeru prevrnitve stroja in/ali
da se prepreči zbiranje hlapov v prostoru, kjer se nahaja
delavec.

Stroj mora biti načrtovan in izdelan tako, da je mogoče
akumulator odklopiti s pomočjo lahko dostopne naprave, ki je temu
namenjena.

3.5.2. Požar

Glede na nevarnosti med uporabo, ki jih je predvidel
proizvajalec, mora stroj, kjer njegova velikost to dopušča:

- omogočiti montažo lahko dostopnih gasilnih aparatov, ali biti

- opremljen z vgrajenimi gasilnimi napravami.

3.5.3. Emisija prahu, plinov itd.

Kjer take nevarnosti obstajajo, je potrebno opremo za
zadrževanje, določeno s točko 1.5.13., nadomestiti z drugimi
sredstvi, na primer z usedanjem z razprševanjem vode.

Drugi in tretji odstavek točke 1.5.13. se ne nanašata na stroje,
katerih glavna dejavnost je razprševanje raznih sredstev.

3.6. Indikatorji

3.6.1. Znaki in opozorila

Stroji morajo imeti signalna sredstva in/ali napisne tablice z
navodili za uporabo, nastavitev in vzdrževanje, kadarkoli je to
potrebno, za zagotovitev zdravja in varnosti izpostavljenih oseb.
Izbrani, načrtovani in izdelani morajo biti tako, da so dobro
čitljivi in neizbrisljivi.

Ne glede na zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri prevozu na
javnih cestah, morajo imeti stroji, na katerih se vozi voznik,
naslednjo opremo:

- zvočno signalno napravo za opozarjanje izpostavljene osebe,

- svetlobni signalni sistem, primeren za namen uporabe, npr.
zavorne luči, vzvratne luči in vrtljive luči. Te zahteve ne
veljajo za stroje, ki so namenjeni le za delo pod zemljo in
nimajo električnega napajanja.

Daljinsko vodeni stroji, ki ob normalnih pogojih obratovanja
izpostavljajo ljudi nevarnostim udara ali trčenja, morajo biti
opremljeni z ustreznimi sredstvi, ki signalizirajo njihovo
gibanje, ali s sredstvi, ki varujejo izpostavljene osebe pred
takimi nevarnostmi. Isto velja za enoosne stroje, ki se med
uporabo neprestano premikajo naprej in nazaj in pri katerih
voznik neposredno ne vidi zadnjega dela stroja.

Stroji morajo biti izdelani tako, da ni mogoče nenamerno
onesposobiti opozorilnih in signalnih naprav. Kjer je to
bistvenega pomena za varnost, morajo biti takšne naprave
opremljene s sredstvi za ugotavljanje brezhibnega delovanja, ob
napaki pa mora biti delavec o tem obveščen.

Kjer je premikanje stroja ali njegovega orodja posebno nevarno,
morajo biti na stroju označbe, ki opozarjajo, da se stroju ne sme
približevati, medtem ko ta deluje; označbe morajo biti čitljive
na zadostni razdalji, da se zagotovi varnost osebam, ki so v
bližini.

3.6.2. Označbe

Minimalne zahteve, ki jih določa točka 1.7.3., je potrebno
dopolniti s podatki o:

- imenski moči, izraženi v kW,

- masi v kg za najbolj običajno izvedbo in, kjer je to ustrezno,
o:

- maksimalni vlečni sili na vlečnem kavlju, ki jo določa
proizvajalec, v N,

- maksimalni vertikalni obremenitvi na vlečnem kavlju, ki jo
določa proizvajalec, v N.

3.6.3. Knjižica z navodili

Poleg minimalnih zahtev, določenih v 1.7.4., mora knjižica z
navodili vsebovati tudi naslednje podatke:

a) glede na vibracije, ki jih povzroča stroj, bodisi dejansko
vrednost ali številko, izračunano iz opravljenih meritev na
identičnem stroju:

- izmerjeno efektivno vrednost pospeška, ki so mu izpostavljene
roke, če ta presega 2,5 m/s2; če ne presega 2,5 m/s2, mora biti
to omenjeno,

- izmerjeno efektivno vrednost pospeška, ki mu je izpostavljeno
telo (stopala ali zadnji del telesa), če ta presega 0,5 m/s2; če
ne presega 0,5 m/s2, mora biti to omenjeno.

Kjer se harmonizirani evropski standardi ne uporabljajo, se mora
tresenje meriti po najprimernejši metodi za takšne stroje.

Proizvajalec mora navesti delovne razmere za stroj med izvajanjem
meritev in metode, ki so bile uporabljene pri meritvah.

b) v primeru, ko stroji dopuščajo različne vrste uporabe, ki so
odvisne od uporabljene opreme, morajo proizvajalci osnovnih
strojev, na katere je priključena zamenljiva oprema, ter
proizvajalci zamenljive opreme, priložiti vse potrebne
informacije, da se zagotovi varno priključevanje in uporaba
opreme.


          4. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE
               ZA PREPREČITEV POSEBNIH NEVARNOSTI
                         ZARADI DVIGANJA

Stroji, ki so nevarni zaradi dviganja - v glavnem gre za
nevarnosti zaradi padca bremena in trčenja ali nevarnosti udarca,
ki ga povzroči dviganje - morajo biti načrtovani in izdelani
tako, da izpolnjujejo zahteve, ki so navedene v nadaljevanju.

Tveganja zaradi dviganja obstajajo predvsem pri strojih, ki so
načrtovani za premikanje enote bremena, ki jo je potrebno med
premikanjem dvigati ali spuščati. Breme je lahko sestavljeno iz
predmetov, materiala ali blaga.

4.1 Splošne zahteve

4.1.1. Definicije

a) pomožna oprema za dviganje:

"pomožna oprema za dviganje" pomeni sestavne dele ali opremo, ki
ni pritrjena na stroj in je postavljena med stroj in breme ali na
breme z namenom pritrditve;

b) ločena pomožna oprema za dviganje:

"ločena pomožna oprema za dviganje" pomeni pomožno opremo, ki
pomaga pri pripravljanju ali uporabi zank, kot so npr. kavlji z
ušesom, bremenske verige, obroči, sorniki z ušesom itd.;

c) vodena obremenitev:

"vodena obremenitev" pomeni obremenitev, pri kateri poteka
celotno premikanje ob togih ali fleksibilnih vodilih, položaj le-
teh pa je določen s fiksnimi točkami;

d) delovni koeficient:

"delovni koeficient" pomeni aritmetično razmerje med
obremenitvijo, za katero jamči proizvajalec, da jo del opreme,
pomožna oprema ali stroj vzdrži, in maksimalno delovno
obremenitvijo, označeno na delu opreme, pomožni opremi ali
stroju;

e) preskusni koeficient:

"preskusni koeficient" pomeni aritmetično razmerje med
obremenitvijo, ki se uporablja za statične ali dinamične preskuse
na delu opreme, pomožni opremi ali stroju, in maksimalno delovno
obremenitvijo, označeno na delu opreme, pomožni opremi ali
stroju;

f) statični preskus:

"statični preskus" pomeni preskus, med katerim se stroj ali
pomožna dvigalna oprema najprej pregleda, in izpostavi sili, ki
ustreza maksimalni delovni obremenitvi, pomnoženi z ustreznim
koeficientom statičnega preskusa, ko se obremenitev sprosti, se
ponovno preveri, ali ni prišlo do škode;

g) dinamični preskus:

"dinamični preskus" pomeni preskus, med katerim stroj dela v vseh
svojih možnih konfiguracijah pri največji delovni obremenitvi,
pri tem pa je upoštevano dinamično obnašanje stroja z namenom, da
se preveri, ali stroj in varnostne naprave pravilno delujejo.

4.1.2. Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi

4.1.2.1. Tveganje zaradi slabe stabilnosti

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se ohrani
stabilnost, ki jo zahteva točka 1.3.1., kadar stroj obratuje in
kadar ne obratuje, vključno z vsemi fazami transporta, montaže in
demontaže, med predvidljivimi napakami sestavnih delov in tudi
med preskusi, izvedenimi v skladu s knjižico navodil.

V ta namen mora proizvajalec ali njegov zastopnik uporabljati
ustrezne metode za preverjanje; zlasti mora proizvajalec ali
njegov pooblaščeni zastopnik opraviti ali naročiti, da se opravi,
preskus stabilnosti na ploščadi na industrijskih tovornjakih na
lastni pogon z dvigalom, ki presega 1,80 m.

4.1.2.2. Vodilne tirnice in železniške proge

Stroji morajo biti opremljeni z napravami, ki delujejo na vodilne
tirnice ali proge na tak način, da se prepreči iztirjenje.

Če pa pride do iztirjenja kljub takšnim napravam ali zaradi
napake na tirnici ali sestavnem delu proge, morajo biti
predvidene naprave, ki opremi, sestavnemu delu ali bremenu
preprečujejo, da bi padlo ali da bi se stroj prevrnil.

4.1.2.3. Mehanska odpornost

Stroji, pomožna dvigalna oprema in odstranljivi sestavni deli
morajo vzdržati napetosti, katerim so izpostavljeni med
obratovanjem in tudi neobratovanjem, v skladu z instalacijskimi
in delovnimi pogoji, ki jih je določil proizvajalec, in v vseh
ustreznih konfiguracijah, z upoštevanjem, kjer je to ustrezno,
atmosferskih dejavnikov in vplivov, ki jih ustvarjajo osebe. To
zahtevo je potrebno upoštevati tudi med transportom, montažo in
demontažo.

Stroji in pomožna dvigalna oprema morajo biti načrtovani in
izdelani tako, da ne more priti do napake zaradi utrujenosti ali
obrabe, če se upošteva njihov namen uporabe.

Uporabljeni materiali so izbrani glede na delovno okolje, ki ga
določi proizvajalec, pri tem pa je potrebno paziti na korozijo,
abrazijo, krhkost zaradi mraza in staranje.

Stroji in pomožna dvigalna oprema morajo biti načrtovani in
izdelani tako, da vzdržijo preobremenitev pri statičnem preskusu
brez trajne deformacije ali vidne napake. lzračun mora upoštevati
vrednosti koeficienta statičnega preskusa, ki je izbran tako, da
zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti; ta koeficient ima praviloma
naslednje vrednosti:

a) oprema in pomožna dvigalna oprema z ročnim upravljanjem: 1,5;

b) drugi stroji: 1,25.

Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da brez napake
vzdržijo dinamične preskuse, opravljene pod najvišjo delovno
obremenitvijo, pomnoženo s koeficientom dinamičnega preskusa.
Koeficient dinamičnega preskusa je izbran tako, da zagotavlja
ustrezno stopnjo varnosti; koeficient ima, po splošnem pravilu,
vrednost 1,1.

Dinamični preskus mora biti opravljen na stroju, pripravljenem za
obratovanje v normalnih pogojih dela. Po splošnem pravilu se
preskusi opravljajo ob nominalnih hitrostih, ki jih določi
proizvajalec. Če krmilni tokokrog stroja dopušča število
istočasnih premikov (npr. vrtenje in premikanje bremena), mora
biti preskus opravljen v najmanj ugodnih pogojih, t.j. po
splošnem pravilu, s kombinacijo obeh gibanj.

4.1.2.4. Škripci, navijalni bobni, verige in vrvi

Škripci, navijalni bobni, verige in vrvi morajo imeti premer, ki
je sorazmeren z dimenzijo vrvi ali verig, s katerimi so
opremljeni.

Navijalni bobni in kolesa morajo biti načrtovani, izdelani in
instalirani tako, da se vrvi ali verige, s katerimi so
opremljeni, lahko navijajo nanje tako, da ne padejo z njih.

Vrvi, ki se uporabljajo neposredno za dviganje ali podpiranje
bremena, ne smejo biti prepletene nikjer drugje, razen na konceh
(prepletanje je dovoljeno pri izvedbah, ki so načrtovane tako, da
se po potrebi spreminjajo). Kompletne vrvi in njihovi konci imajo
delovni koeficient izbran tako, da je zagotovljena ustrezna
stopnja varnosti; po splošnem pravilu ima ta koeficient vrednost
5.

Verige za dviganje imajo delovni koeficient izbran tako, da je
zagotovljena ustrezna stopnja varnosti; po splošnem pravilu ima
ta koeficient vrednost 4.

Proizvajalec ali njegov zastopnik mora opraviti, ali naročiti, da
se opravi, ustrezni preskus o tem, ali je bil izbran primeren
delovni koeficient za vsako vrsto verige ali vrvi, ki se
uporablja neposredno za dviganje bremen, in za konce vrvi.

4.1.2.5. Ločena pomožna oprema za dviganje

Pri dimenzioniranju pomožne opreme za dviganje je potrebno
upoštevati procese utrujenosti in staranja, tako da je število
delovnih ciklov v skladu s pričakovano dobo trajanja, ki je
določena v delovnih pogojih za določeno uporabo.

Upoštevati je potrebno tudi:

a) delovni koeficient kombinacije kovinska vrv/konec vrvi se
izbere tako, da ta zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti; ta
koeficient ima po splošnem pravilu vrednost 5. Vrvi ne smejo biti
prepletene, razen na konceh;

b) pri uporabi verig z varjenimi členi morajo biti členi kratki.
Delovni koeficient verig katerekoli vrste se izbere tako, da se
zagotovi ustrezna stopnja varnosti; po splošnem pravilu ima ta
koeficient vrednost 4;

c) delovni koeficient za tekstilne vrvi ali zanke je odvisen od
materiala, načina izdelave, dimenzij in uporabe. Ta koeficient se
izbere glede na to, ali zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti; po
splošnem pravilu je vrednost 7, če kaže na to, da je uporabljeni
material zelo kakovosten in da način izdelave ustreza namenu
uporabe. Če temu ni tako, mora biti po splošnem pravilu delovni
koeficient postavljen na višjo stopnjo, tako da se zagotovi
ustrezna stopnja varnosti.

Tekstilne vrvi in zanke ne smejo imeti vozlov, spojev ali
prepletanj, drugje kot na koncu zanke, razen v primeru neskončne
zanke;

d) vsi kovinski sestavni deli, ki tvorijo zanko ali se
uporabljajo zanjo, morajo imeti delovni koeficient izbran tako,
da je zagotovljena ustrezna stopnja varnosti; ta koeficient ima
po splošnem pravilu vrednost 4;

e) maksimalna delovna zmogljivost večkrake zanke se določi na
podlagi varnostnega koeficienta najšibkejšega kraka, števila
krakov in redukcijskega faktorja, ki je odvisen od konfiguracije
zanke;

f) proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora opraviti,
ali naročiti, da se opravi za vsak sestavni del, naveden pod a),
b), c) in d) ustrezni preskus o tem, ali je bil dobljen ustrezen
delovni koeficient.

4.1.2.6. Krmiljenje gibanja

Naprave za krmiljenje gibanja morajo delovati na tak način, da
zagotavljajo varnost stroja, na katerem so montirane.

Upoštevati morajo naslednje zahteve:

a) stroji morajo biti načrtovani in opremljeni z napravami, tako
da je amplituda premikanja njihovih sestavnih delov v
specificiranih mejah. Kjer je to potrebno, je pred delovanjem
takih naprav potrebno opozorilo;

b) kjer je možno simultano in na istem prostoru manevrirati več
strojev, ki so montirani na tirnicah, in kjer obstaja tveganje
trčenja, morajo biti taki stroji načrtovani in izdelani tako, da
se nanje lahko montirajo sistemi, ki preprečujejo takšna
tveganja;

c) mehanizmi strojev morajo biti načrtovani in izdelani tako, da
bremena ne morejo nevarno zlesti iz ležišča ter nepričakovano
pasti, tudi če delno ali popolno izpade dovajanje energije, ali
če delavec preneha upravljati stroj;

d) v normalnih pogojih obratovanja ne sme biti mogoče spuščanje
bremena samo s frikcijsko zavoro, razen pri strojih, katerih
funkcija zahteva takšno upravljanje;

e) naprave za prijemanje morajo biti načrtovane in izdelane tako,
da je preprečen padec bremena zaradi nepazljivosti.

4.1.2.7. Ravnanje z bremeni

Voznik mora biti med vožnjo v položaju, ki zagotavlja največjo
možno preglednost nad potjo premičnih delov, da se prepreči
možnost trčenja z osebami ali opremo ali drugimi stroji, ki so
lahko manevrirani istočasno in lahko povzročajo nevarnost.

Stroji z vodenimi bremeni, pritrjenimi na enem mestu, morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da je preprečeno, da bremena ali
protiuteži zadenejo oziroma udarijo izpostavljene osebe.

4.1.2.8. Udar strele

Stroji, ki morajo biti med obratovanjem zavarovani proti udaru
strele, morajo biti opremljeni s sistemi, ki električni naboj
odvajajo v zemljo.

4.2. Posebne zahteve za stroje, ki za pogon uporabljajo druge
energetske vire namesto ročne sile

4.2.1. Krmilja

4.2.1.1. Položaj voznika

Zahteve, določene v točki 3.2.1., veljajo tudi za nepremične
stroje.

4.2.1.2. Sedenje

Zahteve, določene v točki 3.2.2, prvi in drugi odstavek, in v
točki 3.2.3, veljajo tudi za nepremične stroje.

4.2.1.3. Krmilne naprave

Naprave za krmiljenje gibanja strojev ali njihove opreme se
morajo vrniti v njihov nevtralni položaj, takoj ko jih delavec
izpusti. Vendar pa za delne ali popolne premike, kjer ni
tveganja, da bi bremena ali stroji trčili, omenjene naprave lahko
nadomestimo s krmilji, ki omogočajo avtomatsko ustavljanje na
položajih, ki so predhodno določeni, in pri katerih teh naprav ni
potrebno držati, da stroj deluje.

4.2.1.4. Krmilje za nakladanje

Stroji z največjo delovno obremenitvijo najmanj 1000 kg ali s
prekucnim momentom najmanj 40.000 Nm, morajo biti opremljeni z
napravami, ki opozorijo voznika in preprečijo nevarne premike
bremena, če pride do:

- preobremenjenosti stroja,

- zaradi presežene maksimalne delovne obremenitve, ali

- zaradi momentov zaradi prekoračene obremenitve,

- preseženega momenta, ki povzroči prevrnitev zaradi dviganja
bremena.

4.2.2. Naprave, vodene s kabli

Kabelski nosilci, traktorji in traktorski nosilci morajo biti
obteženi s protiutežmi ali z napravo, ki omogoča stalen nadzor
stabilnosti.

4.2.3. Tveganja za izpostavljene osebe. Sredstva za dostop do
vozniškega položaja in mest za posredovanje

Stroji z vodenimi bremeni in stroji, katerih nosilci bremena
vozijo po točno določeni poti, morajo biti opremljeni z
napravami, ki preprečujejo tveganje za izpostavljene osebe.

Stroji, ki se uporabljajo na posebnih višinah, na katerih imajo
lahko delavci dostop do nakladalne ploščadi, da zložijo ali
zavarujejo tovor, morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je
preprečeno nekontrolirano premikanje nakladalne ploščadi, zlasti
med nakladanjem in razkladanjem.

4.2.4. Prilagoditev za namembnost

Pri dajanju strojev na trg, ali pri prvem obratovanju, mora
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik z ustreznimi ukrepi
zagotoviti, da pomožna oprema za dviganje in stroji - bodisi
poganjani ročno ali z drugo energijo -, ki so pripravljeni za
obratovanje, lahko varno izvedejo specificirane funkcije.
Omenjeni ukrepi morajo upoštevati statične in dinamične
značilnosti strojev.

Pri strojih, ki jih ni mogoče sestaviti v obratih proizvajalca
ali v obratih njegovega pooblaščenega zastopnika, je potrebno
ukrepe ustrezno izvesti na mestu uporabe. Sicer se lahko ukrepe
izvede bodisi v obratih proizvajalca, bodisi na mestu uporabe.

4.3. Označevanje

4.3.1. Verige in vrvi

Dvigalne verige, vrvi ali tkanja katerekoli dolžine, ki niso
sestavni del sklopa, morajo nositi oznako, kjer pa to ni mogoče,
ploščico ali obroč, ki ga ni mogoče odstraniti, na kateri/katerem
je navedeno ime in naslov proizvajalca ali njegovega
pooblaščenega zastopnika in podatki o ustreznem certifikatu.

Iz certifikata morajo biti razvidni podatki, ki jih zahtevajo
harmonizirani evropski standardi, če teh ni, pa vsaj naslednji
podatki:

- ime proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika,

- naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika,
kjer je to ustrezno,

- opis verige ali vrvi, ki vključuje:

- dimenzije,

- konstrukcijo,

- material, iz katerega je izdelana, in

- vsak poseben metalurški postopek, ki je bil izveden na
materialu,

- če je bila preskušena, standard, ki je bil uporabljen,

- maksimalno obremenitev, s katero bo veriga ali vrv obremenjena
med obratovanjem.

Za določene načine uporabe se lahko poda niz različnih vrednosti.

4.3.2. Pomožna oprema za dviganje

Na pomožni opremi za dviganje morajo biti razvidni naslednji
podatki:

- identifikacija proizvajalca,

- identifikacija materiala (npr. mednarodna klasifikacija), kjer
je ta podatek potreben za dimenzijsko kompatibilnost,

- identifikacija maksimalne delovne obremenitve,

- oznaka CE.

Pri pomožni opremi, vključno s sestavnimi deli, kot so kabli ali
vrvi, ki jih fizično ni mogoče označiti, morajo biti podrobni
podatki, navedeni v prvem odstavku, napisani na ploščici ali na
kakšnem drugem sredstvu in trdno pritrjeni na pomožni opremi.

Podatki morajo biti čitljivi in na takšnem mestu, kjer ne morejo
izginiti zaradi delovanja stroja, obrabe itd., ali ogrožati
odpornosti pomožne opreme.

4.3.3. Stroji

Razen minimalnih potrebnih podatkov, določenih v točki 1.7.3.,
morajo biti na vsakem stroju čitljivi in neizbrisljivi podatki o
nominalni obremenitvi:

(i) v nekodirani obliki in dobro vidni na opremi, kadar gre za
stroj, ki ima samo eno možno vrednost;

(ii) kadar je nominalna vrednost odvisna od konfiguracije stroja,
mora biti na vsakem vozniškem mestu tablica, po možnosti v obliki
diagrama ali tabele, ki navaja nominalno obremenitev za vsako
konfiguracijo.

Na strojih, ki so opremljeni z oporo za breme, ki omogoča dostop
osebam in kjer je prisotno tveganje za padec, mora biti natančno
in neizbrisljivo opozorilo, ki prepoveduje dviganje oseb. To
opozorilo mora biti vidno na vsakem mestu, kjer je omogočen
dostop.

4.4. Knjižica z navodili

4.4.1. Pomožna oprema za dviganje

Vsaki pomožni opremi za dviganje ali vsaki tržno nedeljivi seriji
pomožne opreme za dviganje morajo biti priložene knjižice z
navodili, ki vsebujejo najmanj naslednje podatke:

- normalni pogoji uporabe,

- navodila za uporabo, montažo in vzdrževanje,

- omejitev uporabe (zlasti za pomožno opremo, ki ni v skladu s
točko 4.1.2.6. (e)).

4.4.2. Stroji

Poleg točke 1.7.4. morajo knjižice z navodili vsebovati tudi
naslednje podatke:

a) tehnične značilnosti strojev, in zlasti:

- kjer je to ustrezno, kopijo tabele obremenitev, opisane v točki
4.3.3. (ii),

- reakcije na opornikih ali sidrnih mestih in značilnosti tirnic,

- kjer je to ustrezno, definicijo in sredstva montaže balasta;

b) vsebino delovnega dnevnika, če le-ta ni dobavljen s strojem;

c) nasveti za uporabo z namenom zagotovitve zadostne delavčeve
neposredne preglednosti nad bremenom;

d) potrebna navodila za opravljanje preskusov pred prvim
uvajanjem v obratovanje stroja, ki ni montiran v obratu
proizvajalca v obliki, v kateri se bo uporabljala.


              5. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE
               ZAHTEVE ZA STROJE, KI SO NAMENJENI
                      ZA PODZEMELJSKA DELA

Stroji, ki so namenjeni za podzemeljska dela, morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da izpolnjujejo spodaj navedene
zahteve.

5.1. Tveganje zaradi slabe stabilnosti

Samohodno podporje mora biti načrtovano in izdelano tako, da se
med premikanjem drži določene smeri, da ne zdrsi preden je
obremenjeno pod obremenitvijo in potem, ko je razbremenjeno.
Opremljeno mora biti s sidrišči za stropnike posameznih stojk.

5.2. Premikanje

Samohodno podporje ne sme ovirati gibanja zaposlenih oseb, ki
delajo na čelu.

5.3. Osvetlitev

Zahteve, določene v tretjem odstavku točke 1.1.4., se ne
uporabljajo.

5.4. Krmilne naprave

Krmilja za pospeševanje in zaviranje gibanja strojev, ki se
pomikajo po tirnicah, morajo biti ročna. Varnostno izklopno
stikalo je lahko tudi nožno.

Krmilne naprave samohodnega podporja morajo biti načrtovane in
postavljene tako, da imajo delavci med operacijami premikanja nad
seboj zaščito. Krmilne naprave morajo biti zavarovane pred
naključno izpustitvijo.

5.5. Ustavitev

Stroji na lastni pogon, ki se premikajo po tirnicah in se
uporabljajo za delo pod zemljo, morajo biti opremljeni z
varnostnim izklopnim stikalom, ki deluje na tokokrog, ki krmili
premikanje stroja.

5.6. Požar

Drugi odstavek točke 3.5.2. je obvezen pri strojih, ki imajo
gorljive dele.

Zavorni sistemi strojev, namenjenih za uporabo pri delih pod
zemljo, morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ne povzročajo
isker ali požara.

Stroji s toplotnimi motorji za uporabo pri delih pod zemljo
morajo biti opremljeni le z motorji z notranjim zgorevanjem, ki
uporabljajo gorivo z nizkim tlakom izhlapevanja in izključujejo
vsako iskrenje električnega izvora.

5.7. Emisija prahu, plinov itd.

Izpušnih plinov iz strojev z notranjim zgorevanjem se ne sme
odvajati navzgor.


          6. BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE
           ZA PREPREČEVANJE POSEBNIH NEVARNOSTI ZARADI
                  DVIGANJA ALI PREMIKANJA OSEB

Stroji, ki predstavljajo nevarnost zaradi dviganja ali premikanja
oseb, morajo biti načrtovani in izdelani v skladu s spodaj
navedenimi zahtevami.

6.1. Splošno

6.1.1. Definicija

Za namen tega poglavja pomeni "naprava za dviganje" napravo za
dviganje, spuščanje ali premikanje oseb.

6.1.2. Mehanska odpornost

Delovni koeficienti, opredeljeni v poglavju 4, ne ustrezajo za
stroje, ki so namenjeni za dviganje ali premikanje oseb, in
morajo biti po splošnem pravilu podvojeni. Tla naprave za
dviganje morajo biti načrtovana in izdelana tako, da nudijo
prostornost in odpornost, ki ustreza maksimalnemu številu oseb in
maksimalni delovni obremenitvi, ki jo določi proizvajalec.

6.1.3. Krmilje obremenjevanja za vrste naprav, ki imajo druge
pogonske vire namesto človeške sile

Zahteve pod točko 4.2.1.4. veljajo ne glede na maksimalno
vrednost delovne obremenitve. Ta zahteva ne velja za stroje, za
katere proizvajalec lahko dokaže, da ni nevarnosti za
preobremenitev in/ali prevrnitev.

6.2. Krmilja

6.2.1. Če varnostne zahteve ne nalagajo drugih rešitev, je
potrebno upoštevati naslednje:

Naprava za dviganje mora biti po splošnem pravilu načrtovana in
izdelana tako, da imajo osebe, ki so v njej, na razpolago
sredstva za krmiljenje premikanja navzgor in navzdol, in če je to
primerno, tudi za vodoravno premikanje naprave za dviganje glede
na stroj.

Delovanje teh krmilij mora prevladati nad delovanjem drugih
naprav, ki krmilijo isto gibanje, z izjemo naprav za izklop v
sili.

Krmilja za ta gibanja morajo biti tipa vzdrževane komande, razen
pri strojih, ki se uporabljajo za posebne višine.

6.2.2. Če je mogoče stroj za dviganje ali premikanje oseb
premikati z napravo za dviganje v položaju, ki je drugačen od
položaja mirovanja, mora biti le-ta načrtovana in izdelana tako,
da ima oseba oziroma osebe v njej sredstva za preprečevanje
nevarnosti, ki jih povzroči premikanje strojev.

6.2.3. Stroji za dviganje ali premikanje oseb morajo biti
načrtovani, izdelani ali opremljeni tako, da prekoračenje
hitrosti naprave za dviganje ne povzroča nevarnosti.

6.3. Tveganje, da osebe padejo z naprave za dviganje

6.3.1. Če ukrepi, navedeni v točki 1.1.15., niso ustrezni, morajo
biti naprave za dviganje opremljene z ustrezno velikim številom
sidrnih točk za število oseb, ki lahko uporabljajo napravo za
dviganje. Te sidrne točke morajo biti dovolj močne, da se nanje
lahko pritrdi osebno varovalno opremo proti nevarnostim padcev.

6.3.2. Vsa zaklopna vrata na tleh ali stropih za izhod v sili,
ali stranska vrata, se morajo odpirati v takšno smer, da je
preprečena vsaka nevarnost, če bi se nepričakovano odprla.

6.3.3. Stroji za dviganje ali premikanje morajo biti načrtovani
in izdelani tako, da je zagotovljeno, da se tla naprave za
dviganje ne morejo niti med premikanjem nagniti za toliko, da bi
osebe, ki so v njej, padle.

Tla v napravi za dviganje morajo biti takšna, da je preprečeno
zdrsavanje.

6.4. Tveganje, da naprava za dviganje pade ali se prevrne

6.4.1. Stroji za dviganje ali premikanje oseb morajo biti
načrtovani in izdelani tako, da se prepreči možnost padca ali
prevrnitev naprave za dviganje.

6.4.2. Pospeševanje in zaviranje, ki ga krmili voznik ali je
krmiljeno z varnostno napravo, naprave za dviganje ali vozila za
prevoz, pri maksimalni obremenitvi in hitrostnih pogojih, ki
jo/jih določa proizvajalec, ne sme povzročati nikakršne
nevarnosti za izpostavljene osebe.

6.5. Označbe

Če je za zagotovitev varnosti to potrebno, morajo biti na napravi
za dviganje navedeni ustrezni bistveni podatki.

PRILOGA II

A) Vsebina izjave o skladnosti strojev
(1 - Ta izjava mora biti sestavljena v istem jeziku kakor
navodila (glej Prilogo I, točka 1.7.4. (b)) in mora biti napisana
bodisi s pisalnim strojem ali z roko z uporabo velikih tiskanih
črk. Ta prevod mora biti v skladu z enakimi pogoji, ki veljajo za
prevod navodil.)

Izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega
zastopnika
(2 - Ime in popoln naslov; pooblaščeni zastopnik mora podati tudi
ime in naslov proizvajalca.),

- opis stroja
(3 - Opis strojev (proizvajalec, vrsta, serijska številka itd.),

- katerim predpisanim določilom stroj ustreza,

- kjer je potrebno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti in številko certifikata o preskusu tipa,

- kjer je potrebno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki mu je bila poslana tehnična dokumentacija v skladu
z 11. členom (prvi odstavek, točka 2, prva alinea),

- kjer je potrebno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki je opravil preverjanje v skladu z 11. členom (prvi
odstavek, točka 2 druga alinea),

- kjer je potrebno, sklicevanje na harmonizirane evropske
standarde,

- kjer je potrebno, uporabljeni nacionalni tehnični standardi in
specifikacije,

- identifikacija osebe, ki je pooblaščena za podpisovanje v imenu
proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.


B) Vsebina izjave proizvajalca ali njegovega pooblaščenega
zastopnika

Izjava proizvajalca mora vsebovati naslednje podatke:

- ime in naslov proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika,

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti in številko certifikata preskusa tipa,

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki mu je bila poslana tehnična dokumentacija v skladu
z 11. členom (prvi odstavek, točka 2, prva alinea),

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki je opravil preverjanje v skladu z 11. členom (prvi
odstavek, točka 2, druga alinea),

- kjer je to ustrezno, nanašanje na harmonizirane evropske
standarde,

- opis stroja ali delov stroja,

- izjavo, da se stroj ne sme dati v obratovanje, dokler za stroj,
v katerega se vgrajuje, ni zagotovila, da je v skladu z določili
te odredbe,

- identifikacija podpisnika.


C) Vsebina izjave o skladnosti za varnostne komponente, ki so
dane na trg posebej.

Izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega
zastopnika v
(2 - Ime in popoln naslov; pooblaščeni zastopnik mora podati tudi
ime in naslov proizvajalca.),

- opis varnostne komponente
(4 - Opis varnostnih komponent (izvedba, tip, serijska številka,
če obstaja itd.),

- varnostno funkcijo, ki jo izpolnjuje varnostna komponenta, če
to ni razvidno iz opisa,

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti in številko certifikata o preskusu tipa,

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki mu je bila poslana tehnična dokumentacija v skladu
z 11. členom (prvi odstavek, točka 2, prva alinea),

- kjer je to ustrezno, ime in naslov organa za ugotavljanje
skladnosti, ki je opravil preverjanje v skladu z 11. členom (prvi
odstavek, točka 2, druga alinea),

- kjer je to ustrezno, sklicevanje na harmonizirane evropske
standarde,

- kjer je to ustrezno, uporabljeni nacionalni tehnični standardi
in specifikacije,

- navedbo osebe, pooblaščene za podpisovanje v imenu proizvajalca
ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

PRILOGA III

OZNAKA CE
- Oznaka CE o skladnosti je sestavljena iz začetnic "CE" v naslednji obliki:
- Če je oznaka CE pomanjšana ali povečana, se morajo
  ohraniti razmerja zgornje risbe.
- Različni deli oznake CE morajo imeti na splošno isto
  navpično dimenzijo, ki ne sme biti manjša od 5 mm. 
  To minimalno dimenzijo se sme opustiti za majhne velikosti strojev.
PRILOGA IV

             VRSTE STROJEV IN VARNOSTNIH KOMPONENT,
            ZA KATERE SE UPORABLJA POSTOPEK, NAVEDEN
                           V 11. ČLENU

A)  Stroji

1. Krožne žage (enolistne ali večlistne) za obdelavo lesa in
podobnih materialov ali za obdelavo mesa in podobnih materialov.

1.1 Stroji za žaganje, pri katerih je orodje med delom
nepremično, z nepomično mizo z ročnim podajanjem obdelovanca ali
s strojnim podajanjem, ki ga je mogoče odmontirati.

1.2 Stroji za žaganje, pri katerih je orodje med delom
nepremično, z ročnim upravljanjem premega pehalnega gibanja mize
ali vozička.

1.3 Stroji za žaganje, pri katerih je orodje med delom
nepremično, in imajo vgrajeno mehanično podajalno napravo za
obdelovance, z ročnim nakladanjem in/ali razkladanjem.

1.4 Stroji za žaganje, pri katerih je orodje med delom premično,
in imajo vgrajeno mehanično podajalno napravo, z ročnim
nakladanjem in/ali razkladanjem.

2. Poravnalniki za obdelavo lesa z robnim podajanjem.

3. Debelinke za enostransko obdelavo z ročnim vlaganjem in/ali
odvzemanjem za obdelavo lesa.

4. Tračne žage z nepremično ali premično mizo in tračne žage s
premičnim vozičkom, z ročnim nakladanjem in/ali razkladanjem, za
obdelavo lesa in podobnih materialov ali za obdelavo mesa in
podobnih materialov.

5. Vrste kombiniranih strojev, navedenih v točkah 1 do 4 in v
točki 7, za obdelavo lesa ali podobnih materialov.

6. Čeparke z ročnim podajanjem z več vpenjali za orodje za
obdelavo lesa.

7. Vertikalni mizni rezkalniki z ročnim podajanjem za obdelavo
lesa in podobnih materialov.

8. Prenosne verižne žage za obdelavo lesa.

9. Stiskalnice, vključno z zavoro, za hladno obdelovanje kovin, z
ročnim vlaganjem in/ali odvzemanjem, z delovnim gibom pomičnih
delov nad 6 mm in hitrostjo nad 30 mm/s.

10. Stroji za brizganje ali stiskanje za preoblikovanje -
vlivanje plastičnih snovi, z ročnim vlaganjem in odvzemanjem.

11. Stroji za brizganje ali stiskanje za preoblikovanje -
vlivanje gume, z ročnim vlaganjem in odvzemanjem.

12. Stroji, namenjeni za dela pod zemljo in sicer:

- stroji na tirnicah; lokomotive in vagoni z zavornim sistemom,

- hidravlično samohodno podporje,

- motorji z notranjim izgorevanjem, ki se montirajo na stroje za
dela pod zemljo.

13. Tovornjaki za zbiranje odpadkov, ki se jih ročno naklada in
so opremljeni z mehanizmom za stiskanje.

14. Varovala in ločljive prenosne gredi z univerzalnimi
priključki, kot je opisano v točki 3.4.7.

15. Vozila za servisiranje dvigalnih naprav.

16. Naprave za dviganje oseb, pri katerih obstaja tveganje padca
z navpične višine, večje od treh metrov.

17. Stroji za izdelavo pirotehničnih proizvodov.


B) Varnostne komponente

1. Elektro-občutljive naprave, načrtovane posebej za zaznavanje
oseb, da se zagotovi njihova varnost (nematerialne pregrade,
senzorske mreže, elektromagnetni detektorji itd.).

2. Logične enote, ki zagotavljajo varnostne funkcije obojeročnih
krmilij.

3. Avtomatske gibljive pregrade za zaščito stiskalnic, navedenih
v točkah 9, 10 in 11.

4. Varnostne naprave proti prevrnitvi (ROPS).

5. Varnostne naprave proti padajočim predmetom (FOPS).

PRILOGA V

                       IZJAVA O SKLADNOSTI

Za namen te priloge izraz "stroj" pomeni ali "stroj" ali
"varnostno komponento", kot je definirano v 4. členu te odredbe.

1. Izjava o skladnosti je listina, s katero proizvajalec ali
njegov pooblaščeni zastopnik izjavlja, da stroj, ki je na trgu,
ustreza vsem bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, ki se
zanj zahtevajo.

2. Podpis izjave o skladnosti daje proizvajalcu ali njegovemu
pooblaščenemu zastopniku pravico, da nalepi na stroj oznako CE.

3. Preden proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izda
izjavo o skladnosti, mora zagotoviti, da je na voljo naslednja
dokumentacija za kakršnekoli inšpekcijske namene:

(a) tehnična dokumentacija, ki vsebuje:

- celotno risbo stroja skupaj z načrti krmilnih tokokrogov
stroja,

-  vse podrobne risbe z zapisniki o izračunih, rezultatih
preskusov itd., ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti stroja
z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami,

- seznam:

- temeljnih zahtev te odredbe,

- standardov in

- drugih tehničnih predpisov, ki so uporabljeni pri načrtovanju
stroja,

- opis metod, ki so bile uporabljene, da bi preprečili
nevarnosti, ki bi jih lahko povzročil stroj,

- če on tako želi, kakršnokoli tehnično poročilo ali certifikat,
ki ga izda pristojni organ ali laboratorij
(5 - Laboratorij se smatra za pristojnega, če ustreza kriterijem
ocenjevanja, ki so podani v ustreznih harmoniziranih evropskih
standardih.),

- če izjavlja, da je stroj skladen z harmonizirimi evropskimi
standardi, vsa tehnična poročila o rezultatih testov, ki jih na
njegovo željo izvede on sam ali pristojni organ ali laboratorij
(6 - Laboratorij se smatra za pristojnega, če ustreza kriterijem
ocenjevanja, ki so podani v ustreznih standardih harmoniziranih
evropskih standardih),

- en izvod navodil za stroj;

(b) pri serijski proizvodnji interni ukrep, ki pomeni zagotovilo,
da so stroji izdelani v skladu z določili te odredbe.

Proizvajalec mora izvesti potrebne raziskave in preskuse
komponent, vgradnih elementov ali dokončanega stroja, da se
ugotovi, ali je njegovo načrtovanje in konstrukcija taka, da se
stroj lahko varno izdela in da v obratovanje.

Če na pravilno utemeljeno zahtevo pristojnih državnih organov
proizvajalec ne predloži dokumentacije, se šteje, da je to
zadosten razlog za dvom, ali stroj ustreza zahtevam te odredbe.

4.

5. Ni nujno, da je obseg dokumentacije, ki je navedena v točki 3,
stalno na voljo v materialni obliki, vendar pa je potrebno nujno
zagotoviti, da se jo da v kratkem času dobiti na razpolago.
Dokumentaciji ni potrebno priložiti podrobnih načrtov ali drugih
specifičnih informacij, ki se tičejo podsklopov, ki se
uporabljajo za proizvodnjo strojev, razen če je njihovo
poznavanje ključnega pomena za verifikacijo skladnosti z
osnovnimi varnostnimi zahtevami.

6. Dokumentacijo, ki je navedena v točki 3, je potrebno zadržati
in shraniti; biti mora na voljo pristojnim državnim organom
najmanj 10 let od datuma proizvodnje ali, v primeru serijske
proizvodnje, od proizvodnje zadnjega primerka.

7. Dokumentacija, ki je navedena v točki 3, mora biti sestavljena
v slovenskem jeziku ali v enem enem od uradnih jezikov EU, z
izjemo navodil za stroje.

PRILOGA VI

                          PRESKUS TIPA

Za namen te priloge izraz "stroj" pomeni ali "stroj" ali
"varnostno komponento", kot je definirano v 4. členu te odredbe.

1. Preskus tipa je postopek, s katerim organ za ugotavljanje
skladnosti ugotovi in potrdi, da vzorec stroja izpolnjuje zahteve
te odredbe, ki zanj veljajo.

2. Vlogo za preskus tipa vloži proizvajalec ali njegov
pooblaščeni zastopnik pri posameznem organu za ugotavljanje
skladnosti glede na vrsto stroja.

V vlogi morajo biti naslednji podatki:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega
zastopnika in kraj, kjer je bil stroj izdelan,

- tehnična dokumentacija, ki mora vsebovati najmanj:

- celotni načrt stroja skupaj z načrti krmiInih tokokrogov,

- celotne podrobne risbe z zapiski o izračunih rezultatih
preskusov itd., ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti stroja
s pomembnimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami,

- opis uporabljenih metod za preprečitev nevarnosti, ki bi jih
lahko povzročil stroj, in seznam uporabljenih standardov,

- en izvod navodil za uporabo stroja,

- pri serijski proizvodnji interni ukrep, ki pomeni zagotovilo,
da so stroji izdelani v skladu z določili te odredbe.

Vlogo mora spremljati stroj, ki je predstavnik načrtovane
proizvodnje, ali, kjer je to ustrezno, izjava, kje se lahko stroj
pregleda.

Ni potrebno, da dokumentacija vsebuje podrobne načrte ali druge
specifične informacije, ki se tičejo podsklopov, ki se
uporabljajo za proizvodnjo strojev, razen če je njihovo
poznavanje ključnega pomena za verifikacijo skladnosti z
osnovnimi varnostnimi zahtevami.

3. Organ za ugotavljanje skladnosti mora opraviti preskus tipa na
naslednji način:

- pregledati mora tehnično dokumentacijo, da preveri skladnost s
predpisi, in stroj, ki je dobavljen ali dan na voljo,

- med pregledom stroja mora organ:

a) ugotoviti, ali je stroj izdelan v skladu s tehnično
dokumentacijo in ga je mogoče varno uporabljati v pogojih, za
katere je namenjen;

b) kadar so uporabljeni standardi, pregledati, ali so bili
pravilno uporabljeni;

c) opraviti preiskave in preskuse, da ugotovi, ali stroj ustreza
bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, ki zanj veljajo.

4. Če vzorec ustreza določilom, ki zanj veljajo, izstavi organ
prosilcu certifikat o preskusu tipa. Certifikat mora vsebovati
ugotovitve preiskav, navesti mora vse pogoje, od katerih je
odvisna izdaja certifikata, vsebovati pa mora tudi opise in
risbe, ki so potrebne za identifikacijo odobrenega primerka.

Komisija EU, države članice EU in Evropske gospodarske skupnosti
in drugi omenjeni organi lahko zahtevajo kopijo cerfikata in na
utemeljeno zahtevo en izvod tehnične dokumentacije in poročil o
preiskavah in preskusih, ki so bili opravljeni.

5. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora organ za
ugotavljanje skladnosti obvestiti o vsaki spremembi, čeprav
majhni, ki jo je opravil oziroma jo namerava opraviti na stroju,
na katerega se vzorec nanaša. Organ za ugotavljanje skladnosti
mora te spremembe pregledati in obvestiti proizvajalca ali
njegovega zastopnika o tem, ali ostane certifikat o preskusu tipa
veljaven.

6. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki odkloni izdajo
certifikata o preskusu tipa, mora o tem obvestiti druge organe za
ugotavljanje skladnosti. Organ, ki umakne certifikat o preskusu
tipa, mora to sporočiti državi članici EU, ki ga je priglasila.
Ministrstvo, pristojno za priglasitev organov za ugotavljanje
skladnosti mora o tem obvestiti druge države članice EU in
Komisijo EU, ter navesti razloge za svojo odločitev.

7. Dokumentacija in dopisovanje, ki se nanaša na postopke
preskusa tipa, mora biti napisano v uradnem jeziku države, kjer
ima organ za ugotavljanje skladnosti svoj sedež, ali v jeziku, ki
je zanj sprejemljiv.

PRILOGA VII

         MINIMALNI KRITERIJI, JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI
              PRI DOLOČANJU ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE
                           SKLADNOSTI

Za namene te priloge izraz "stroj" pomeni ali "stroj" ali
"varnostno komponento", kot so definirani v 4. členu te odredbe.

Za organe, ki izpolnjujejo ocenjevalne kriterije, ki so navedeni
v ustreznih harmoniziranih evropskih standardih, se domneva, da
izpolnjujejo naslednje kriterije. Predhodna akreditacija se šteje
kot pomembno sredstvo pri dokazovanju, da so ti kriteriji
izpolnjeni.

1. Organ, njegov direktor in odgovorno strokovno osebje, ki
opravlja preskuse za preverjanje, ne sme biti konstruktor,
proizvajalec, dobavitelj ali monter stroja, ki se ga pregleduje,
niti pooblaščeni zastopnik katerekoli od teh strank. Ne smejo
biti vključeni niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki
pri razvoju, konstruiranju, izdelavi, trženju ali vzdrževanju
stroja. To ne izključuje možnosti za izmenjavo tehničnih
informacij med proizvajalcem in organom.

2. Organ in njegovo strokovno osebje mora opraviti preskuse za
preverjanje z največjo stopnjo strokovne poštenosti in tehničnega
znanja, in se nanj ne sme vršiti pritiskov in nagovarjanj, zlasti
ne gmotnih, kar bi lahko vplivalo na njegovo presojo ali na
rezultate pregleda, zlasti ne strani oseb ali skupin, ki jih
zanimajo rezultati preverjanj.

3. Organ mora imeti na voljo ustrezno strokovno usposobljeno
osebje ter potrebno tehnično opremo, da lahko strokovno opravlja
administrativne in tehnične naloge, ki so v zvezi s preverjanjem;
imeti mora tudi dostop do opreme, ki je potrebna za specialno
preverjanje.

4. Strokovno osebje, ki je odgovorno za preskušanje, mora:

- biti tehnično in poklicno usposobljeno z ustrezno prakso,

- imeti zadovoljivo znanje o zahtevah za preskuse, ki jih
opravlja, in imeti ustrezne izkušnje s takimi preskusi,

- biti sposobno sestaviti certifikate, zapise in poročila, ki so
potrebna za overjanje opravljenih preskusov.

5. Zagotovljeno mora biti, da je osebje za preverjanje
nepristransko. Ne sme se jih nagrajevati po številu opravljenih
preskusov ali po rezultatih teh preskusov.

6. Organ se mora zavarovati za jamstvo.

7. Osebje organa mora varovati poslovno tajnost vseh podatkov, do
katerih je prišlo med opravljanjem svojih nalog (razen do
pristojnih upravnih državnih organov) po tej odredbi ali po
kakršnihkoli določilih drugih zakonov, ki veljajo v Republiki
Sloveniji.