Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2000 z dne 24. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2000 z dne 24. 5. 2000

Kazalo

2009. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Bled, stran 5842.

Na podlagi 4. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odločba US), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99) ter odloka o gospodarskih javnih službah v občini Bled (Uradni list RS, št. 65/94) je Občinski svet občine Bled na 13. redni seji dne 5. 4. 2000 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornosti lastnika, upravljalca in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.
2. člen
(lastnik, upravljalec, uporabnik)
Lastnik objektov in naprav javnega vodovodnega sistema v Občini Bled je Občina Bled, ki jih s pogodbo prenese v upravljanje izbranemu izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
Upravljalec objektov in naprav javnega vodovodnega sistema v Občini Bled je podjetje, ki izvaja javno službo za oskrbo s pitno vodo in ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: upravljalec).
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega sistema ali koristi hidrantno omrežje, ki je vezano na javni vodovodni sistem (v nadaljevanju: uporabnik).
3. člen
(obseg izvajanja javne službe)
Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo obsega:
1. oskrbo s pitno vodo,
2. gospodarno izkoriščanje javnega vodovodnega sistema v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi,
3. razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe,
4. investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z javnim vodovodnim sistemom,
5. investicijsko vzdrževanje, izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
6. redno vzdrževanje javnega vodovodnega sistema,
7. izvajanje meritev in monitoringa,
8. izdajanje soglasij.
II. NAPRAVE IN OBJEKTI ZA ZAJEMANJE IN DOVAJANJE PITNE VODE
4. člen
(javni vodovodni sistem)
Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petih gospodinjstev ali dvajset ljudi ali javnih objektov ali objektov za proizvodnjo in promet z živili (pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode – Uradni list RS, št. 46/97) v lasti občine (v nadaljevanju: javni vodovod).
Lokalni vodovod po tem odloku je vodovodno omrežje komunalnih objektov in naprav, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Z lokalnimi vodovodi lahko upravljajo in gospodarijo vaške skupnosti oziroma vodovodni odbori in lastniki vodovodnega omrežja.
5. člen
(javni vodovod)
Javni vodovod obsega magistralno, primarno in sekundarno omrežje komunalnih objektov in naprav, kot jih določa navodilo o tem, kaj šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav – pri objektih in napravah vodovodnega omrežja (Uradni list SRS, št. 27/85).
Magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav vodovodnega omrežja »Radovna – Bled – Hraše«, ki oskrbuje s pitno vodo Občino Bled in Občino Radovljica je na področju Občine Bled v lasti Občine Bled. Vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške občini uredita s pogodbo.
6. člen
(upravljanje z napravami in objekti)
Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo po načinu upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje na:
1. naprave in objekte upravljalca,
2. naprave in objekte uporabnika.
7. člen
(odgovornost uporabnika)
Naprave in objekti, za katere je odgovoren uporabnik so vse notranje vodovodne instalacije za vodomerom, vključno z vodomernim jaškom oziroma vse notranje vodovodne instalacije v objektu, če vodomer ni vgrajen. Notranje vodovodne instalacije so objekti in naprave uporabnikov (naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodohrani za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode, interni vodomeri in podobne naprave), ki jih od javnega vodovoda ločuje merilno ali obračunsko mesto oziroma objekt.
Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupine objektov, katerih lastnik je oziroma jih uporablja, v primeru, da je vodomer pred hidrantnim omrežjem.
Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in z njimi upravlja in razpolaga.
8. člen
(odgovornost upravljalca)
Naprave in objekti, za katere je odgovoren upravljalec, so:
1. magistralno omrežje in naprave,
2. primarno omrežje in naprave,
3. sekundarno omrežje in naprave,
4. vodovodni priključki z vodomeri.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte individualne rabe ter naprave in objekte skupne rabe. Naprave in objekte skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin.
9. člen
(kataster vodovoda in register)
Upravljalec je dolžan voditi kataster javnega vodovoda, ki mora vsebovati seznam, lego in osnovne podatke omrežja in naprav iz 8. člena tega odloka in ki mora biti kompatibilen z obstoječim geografsko informacijskim sistemom občine ter ažurirane podatke redno posredovati lastniku v računalniški obliki.
Upravljalec je dolžan voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest ter evidenco izdanih soglasij, dovoljenj in odločb ter ažuriran register in evidenco redno posredovati lastniku v računalniški obliki.
10. člen
(tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov)
Tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Bled se določi s pravilnikom, ki ga pripravi izvajalec, ki izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo, sprejme pa ga pristojni občinski organ.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
11. člen
(primeri, ko si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca)
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca:
1. za trajno priključitev na javni vodovod;
2. za začasno priključitev na javni vodovod.
Upravljalec je uporabniku dolžan izdati soglasje za začasno priključitev na javni vodovod pod pogojem, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda, na katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo začasno novo potrošnjo in da upravljalec predhodno pridobi pozitivno pisno mnenje občine, razen za potrebe začasnih priključkov za gradnjo objektov. Upravljalec v soglasju poleg ostalih pogojev določi tudi rok odstranitve začasnega priključka in seznani uporabnika s pogoji za pridobitev stalnega priključka;
3. za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi lahko vplivale na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo od 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
12. člen
(soglasje upravljalca)
Upravljalec je dolžan izdati uporabniku soglasje za priključek na javni vodovod pod pogojem, da je uporabnik vložil vlogo s predloženo veljavno dokumentacijo, predpisano z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakonom o graditvi objektov ter, da razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda, na katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo.
Za velike porabnike vode, ki porabijo več kot 3000 m3 vode mesečno, mora upravljalec pred izdajo soglasja pridobiti pisno mnenje občine.
V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne omogočajo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
Upravljalec ne izda soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode.
13. člen
(vsebina soglasja upravljalca)
Upravljalec mora v soglasjih uporabniku javnega vodovoda določiti:
1. minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivom ostalih objektov, posebno novogradenj,
3. pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključno mesto na javni vodovod,
4. podatke o zahtevanem profilu in tipu vodomera,
5. podatke o lokaciji, obliki in velikosti vodomernega jaška,
6. pogoje križanj komunalnih vodov z javnim vodovodom ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav.
V primeru novogradenj je upravljalec poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjega odstavka dolžan predpisati še:
1. zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem pitne vode,
2. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,
3. druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.
14. člen
(soglasje lastnikov zemljišč)
Uporabnik si mora za priključitev objekta na javni vodovod poleg soglasja upravljalca pridobiti tudi soglasje lastnikov zemljišč, po katerih poteka vodovodni priključek in/ali se nahaja vodomerni jašek.
15. člen
(soglasja upravljalca)
Upravljalec izdaja soglasja k lokaciji in h gradnji objekta. V primeru izdaje enotnega dovoljenja mora biti projekt vodovodnega priključnega omrežja in notranje instalacije izdelan v skladu z zahtevami upravljalca. Upravljalec izda soglasje za začasne priključke po postopku in v obliki, ki jih določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov, ki jih upravlja.
1. K vlogi za izdajo soglasja k lokaciji je izdelovalec lokacijske dokumentacije (za uporabnika) dolžan priložiti:
a) lokacijske osnove (obstoječe stanje, namen in zmogljivost objekta, posegi v prostor, okolje, podatki o komunalnih priključkih, potrebnih za obratovanje objekta ali naprave...),
b) situacijo z vrisanim objektom v M 1:500 v dveh izvodih ali v združljivi računalniški obliki,
c) opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode in opis tehnološkega procesa.
2. K vlogi za izdajo soglasja h gradnji je investitor dolžan priložiti:
a) lokacijsko dovoljenje in situacijo objekta v M 1:500, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali projekt PGD,
b) projekt notranjih vodovodnih instalacij in priključnega omrežja (priključka) z izračunom porabe vode,
c) podatke o uporabni tlorisni površini poslovnih objektov oziroma stanovanjskih površin, če ti niso jasno razvidni iz projekta,
d) projekt kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo, če ta obstaja.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja h gradnji objekta, ki ima lahko vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo, mora podati upravljalcu tudi podatke o tehnoloških procesih in odpadkih, ki nastajajo v proizvodnem procesu.
3. Pogoje za priključitev poda upravljalec v soglasju h gradnji oziroma enotnemu dovoljenju za gradnjo, investitor pa je dolžan pred priključitvijo predložiti upravljalcu:
a) ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo,
b) potrdilo o poravnani taksi za priključitev na javni vodovod,
c) naročilo za izvedbo priključka.
Upravljalec lahko odreče katerokoli soglasje iz tega člena, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na javni vodovod.
V primeru, da uporabnik ne izpolnjuje pogojev za izdajo soglasja, se o tem izda odločba.
O pritožbi zoper odločbo odloča župan.
16. člen
(vodovodni priključek)
Vodovodni priključek je spojna instalacija od javnega vodovoda oziroma od priključnega elementa na sekundarnem vodovodnem omrežju do vključno vodomera in je last uporabnika.
Vodovodni priključek je potrebno izvesti dosledno in v skladu s soglasjem. Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljalec oziroma s soglasjem upravljalca za taka dela usposobljen izvajalec.
Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljalcu.
Stroški vzdrževanja priključka in vzdrževanja vodomera so zajeti v ceni vode, razen stroškov urejanja privatnega zemljišča, nastalih pri montaži oziroma popravilu vodovodnega priključka (asfaltiranje, tlakovanje, urejanje zelenih površin in podobno), ki jih poravna uporabnik.
Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le upravljalec. Če je vodomer nameščen v objektu ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi stroške gradbenih del popravila v objektu.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
17. člen
(pogoji izvedbe vodovodnega priključka)
Upravljalec je proti plačilu dolžan izvesti priključek uporabnika na javni vodovod, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. uporabnik je izpolnil pogoje soglasij,
2. uporabnik je poravnal takso za priključitev na javni vodovod,
3. uporabnik je predložil naročilo za izvedbo priključka,
4. uporabnik ima gradbeno dovoljenje ali drugo upravno dovoljenje,
5. upravljalec presodi, da ob izvedbi vodovodnega priključka ne nastane nevarnost za ostale uporabnike v prostoru.
Upravljalec je dolžan izvesti priključek v roku 10 dni po predložitvi zahtevka za priključitev, če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo.
Višino stroškov izdaje soglasij določi organ upravljanja upravljalca v soglasju z lastnikom.
Plačilo takse za priključitev na javni vodovod določi lastnik s posebnim odlokom.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
18. člen
(izvedba vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter predvidena količina porabljene vode. Če je v objektu več uporabnikov in želijo vsi imeti svoje vodomere, se uporabnikom ugodi, presek priključka pa v tem primeru določi upravljalec. Stroške razdelitve in preureditve instalacije nosijo uporabniki.
19. člen
(izvajalec in nadzornik del)
Vsa redna vzdrževalna dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja ali nadzira upravljalec.
Vsa dela na hišnih priključkih izvaja ali nadzira upravljalec v soglasju z uporabnikom in skladno z določili tega odloka.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
20. člen
(določanje cene m3 vode)
Javna služba oskrbe s pitno vodo se financira iz cene storitev. Cena storitve se obračunava po m3 porabljene vode.
Cena m3 vode se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev enotno za vse uporabnike. Ceno storitev oblikuje upravljalec v skladu z veljavno zakonodajo, ki jo na predlog upravljalca sprejme s sklepom o tarifni postavki oskrbe s pitno vodo pristojni občinski organ.
Prihodki, ki nastanejo iz razlike med upravičeno in lastno ceno storitev, se lahko uporabljajo samo za izvajanje programa za doseganje predpisane oskrbe s pitno vodo.
V primeru izkazanih različnih stroškov, ki jih posamezni uporabniki povzročajo v zaključenem oskrbovalnem sistemu ali nastajajo v posameznem obdobju, se cena m3 vode lahko določi diferencirano za posamezne oskrbovalne sisteme.
21. člen
(financiranje investicijskega vzdrževanja)
Obnove, rekonstrukcije, adaptacije (investicijsko vzdrževanje) javnega vodovoda se financirajo iz amortizacije na osnovi letnega plana upravljalca, ki ga sprejme pristojni občinski organ.
22. člen
(financiranje širitve omrežja – novogradenj)
Širitev javnega vodovoda se financira iz dobička upravljalca, iz sredstev proračuna Občine Bled, iz posojil in prispevkov fizičnih in pravnih oseb, razlike med lastno in upravičeno ceno storitve ter drugih možnih virov.
23. člen
(financiranje vzdrževanja objektov in naprav)
Redno in investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov se financira iz cene storitve na osnovi sprejetega letnega plana upravljalca, ki ga sprejme pristojni občinski organ.
V. VODOVODNI OBJEKTI IN NAPRAVE
24. člen
(nadzor ter izvajanje gradbenih in instalacijskih del)
Vse gradnje in obnove javnega vodovoda nadzira strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere pristojni organ investitorja.
Upravljalec ima v primeru, da ni izbran za izvajanje nadzora nad gradnjo ali obnovo, možnost opravljanja dodatnega nadzora nad izvajanjem del. Dodatni nadzor lahko opravlja tudi druga strokovna organizacija, če jo pooblasti upravljalec.
Dodatni nadzor s strani upravljalca obsega preverjanje izpolnjevanja določil tega odloka, pravil stroke, pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov ter pogojev iz izdanih soglasij upravljalca.
25. člen
(tehnični pregled)
Tehnični pregled zgrajene naprave in objekta razpiše upravni organ. Pri tehničnem pregledu upravljalec preveri v soglasju zahtevane pogoje.
Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, upravljalec ne prevzame javnega vodovoda v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
Po opravljenem tehničnem pregledu in z izdanim uporabnim dovoljenjem upravljalec takoj prevzame javni vodovod v upravljanje.
26. člen
(prevzem v upravljanje)
Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti javni vodovod v upravljanje upravljalcu iz 2. člena tega odloka.
Upravljalec prevzame javni vodovod v upravljanje z naslednjo dokumentacijo:
1. uporabno dovoljenje,
2. geodetski posnetek izvedenih del v računalniški obliki,
3. zapisnik o tlačnem preizkusu,
4. projekt izvedenih del,
5. podatke o investicijski vrednosti (nabavna vrednost, odpisana vrednost – ugotovljena na podlagi Slovenskih računovodskih standardov in zakona o računovodstvu,
6. urejena lastninska razmerja – služnost za vzdrževanje in upravljanje,
7. laboratorijske analize kvalitete pitne vode,
8. vsi vgrajeni vodomeri morajo biti pregledani in žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril skladno s predpisi.
VI. VODOMERI IN VODOVODNI PRIKLJUČKI
27. člen
(prostor za vodomer)
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, navodili in pogoji upravljalca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda za kontrolo in vzdrževanje.
V primeru, da se del vodovodnega priključka in/ali vodomer nahaja v objektu uporabnika, mora uporabnik omogočiti delavcem upravljalca vzdrževanje in upravljanje tega dela vodovodnega priključka in vodomera in mu zagotoviti nemoten dostop do objektov in naprav, ki jih ima upravljalec v upravljanju.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in/ali drugim odstavkom tega člena.
28. člen
(obračunski vodomer)
Obračunski vodomer namesti upravljalec na stroške uporabnika za vsak vodovodni priključek. Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Vodomer nadzoruje, pregleduje in vzdržuje upravljalec na svoje stroške glede na zakon o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) in odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila (Uradni list RS, št. 2/96). Uporabnik ne sme brez soglasja upravljalca izvesti prestavitve vodomera, zamenjave ali drugih del na vodomeru.
Uporabnik ima v primeru, kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa in umerjanja upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
29. člen
(interni vodomer)
V hišni instalaciji so lahko vgrajeni tudi interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za interno porazdelitev potrošnje in kontrolo in jih upravljalec ne vzdržuje.
Osnova za obračun je odčitek glavnega obračunskega vodomera.
30. člen
(prevzem vodovodnih priključkov v upravljanje)
Upravljalec prevzame v upravljanje vse obstoječe vodovodne priključke uporabnikov, vključno z vodomerom, z dnem uveljavitve tega odloka ter pod naslednjimi pogoji:
1. da je vodovodni priključek izveden v skladu z dosedanjimi veljavnimi predpisi, normativi in z izdanimi soglasji,
2. da ima uporabnik soglasje lastnikov zemljišč, po katerih poteka vodovodni priključek in z njimi uredi podpis služnostne pravice za vzdrževanje in upravljanje za upravljalca.
Kolikor priključek ni izveden v skladu z zgoraj navedenimi pogoji, upravljalec seznani uporabnika z nepravilnostmi in rokom, do katerega mora uporabnik nepravilnosti odpraviti. Po preteku tega roka upravljalec uredi priključek na stroške uporabnika.
31. člen
(okvare)
Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Stroški okvar na vodovodnem priključku in vodomeru, nastalih po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
VII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN
32. člen
(obračun porabe vode)
Uporabniku se zaračuna količina dejansko porabljene vode v m3 po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Načina zaračunavanja sta dva:
1. za male uporabnike (letna poraba do 1000 m3 vode): akontacija na osnovi porabe vode v preteklem odčitovalnem obdobju in veljavne cene. Enkrat letno je potrebno izvesti poračun na podlagi odčitane dejanske porabe.
2. za velike uporabnike (letna poraba enaka ali večja od 1000 m3 vode): plačujejo mesečno glede na odčitek stanja vodomera v preteklem mesecu.
S porabniki vode, ki porabijo več kot 3000 m3 vode mesečno, lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode, po predhodnem soglasju občine.
33. člen
(obračun pavšalne porabe vode)
V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega razloga ni mogoče odčitati porabe vode, se za čas okvare obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem odčitovalnem obdobju.
34. člen
(vodovodni priključek za več uporabnikov in interna delitev računa)
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode preko enega vodomera, uporabniki z medsebojnim sporazumom določijo ključ delitve stroškov porabljene vode. Upravljalec lahko izjemoma izstavlja račune posameznim strankam na osnovi potrjenega ključa delitve vseh strank.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznih uporabnikov iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnika oziroma upravljalca takega objekta.
35. člen
(račun)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov.
Uporabnik je dolžan upravljalcu plačati račun za porabo vode v 15 dneh po izstavitvi računa.
Upravljalec je dolžan na dan izstavitve računa le-tega tudi poslati uporabnikom.
V primeru, da uporabnik ne poravna porabe vode v 15 dneh po izstavitvi računa, ga je upravljalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Kolikor uporabnik ne plača računa v dodatnem 15-dnevnem roku, ki mu je dan z opominom, upravljalec prekine dobavo vode brez dodatnega opozorila.
36. člen
(ugovor)
Uporabnik lahko posreduje pisni ugovor upravljalcu zoper račun za porabljeno vodo v roku 8 dni po prejemu računa, v kolikor meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena. Upravljalec je dolžan v roku 8 dni na ugovor uporabnika pisno odgovoriti.
Do predpisanega roka za odgovor upravljalca na ugovor zoper račun za porabljeno vodo, upravljalec ne sme prekiniti dobavo vode.
VIII. VARČEVANJE Z VODO
37. člen
(obveznosti upravljalca)
Upravljalec je dolžan:
1. sistematično in strokovno zmanjševati količino neregistrirane vode (redna sanacija vodovodnega omrežja, redna zamenjava vodomerov, ukinitev pavšalnih obračunov),
2. izvajati črpanje vode tako, da je poraba energije minimalna.
38. člen
(prednostno zadovoljevanje potreb uporabnikov)
V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare in drugi razlogi za pomanjkanje pitne vode) in v skladu z zakonom ima upravljalec pravico brez nadomestila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. V ta namen v soglasju s pristojnim občinskim organom določi prednostno zadovoljevanje potreb uporabnikov za osnovne življenjske potrebe občanov po pitni vodi in za požarno varnost, kar so uporabniki in upravljalec dolžni upoštevati.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
39. člen
(stroški, povezani z izgubo vode)
Upravljalec ali pooblaščena oseba s strani upravljalca nosi vse stroške poškodbe javnega vodovoda (kolikor ne ugotovi povzročitelja poškodbe), stroške po nemarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali pri obnovi oziroma vzdrževanju javnega vodovoda in vodovodnega priključka ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku. Upravljalec ali pooblaščena oseba s strani upravljalca nosi tudi vso škodo, ki je pri tem nastala.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če zaradi nemarnosti povzroči poškodbo in/ali iztok vode in/ali če eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe ne ustavi nekontroliran iztok vode, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, če zaradi nemarnosti povzroči poškodbo in/ali iztok vode in/ali če eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe ne ustavi nekontroliran iztok vode.
IX. PREKINITEV DOBAVE VODE
40. člen
(prekinitev na stroške uporabnika)
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu prekine dobavo pitne vode v primerih:
1. kadar stanje hišne instalacije ogroža zdravje drugih uporabnikov pitne vode,
2. če je priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja,
3. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali spremeni namembnost objekta,
4. če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca pregled in odčitavanje vodomera, pregled hišne instalacije in priključka v skladu s tem odlokom,
5. če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljalec,
6. če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih razmerah (redukcije),
7. če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera in oznake vodomera,
8. če uporabnik ne plača računa v plačilnem roku in niti v dodatnem roku iz opomina, vendar v skladu s 35. členom tega odloka,
9. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
10. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti,
11. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
12. če upravljalec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda,
13. če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Po izrecni želji uporabnika je upravljalec dolžan izvesti začasno prekinitev dobave vode na stroške uporabnika.
Stroške prekinitve in ponovne priključitve določi upravljalec v soglasju z lastnikom.
41. člen
(krajša prekinitev dobave vode)
Upravljalec lahko prekine dobavo vode za krajši čas v primeru planiranih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali okvar na javnem vodovodu.
Upravljalec mora preko sredstev javnega obveščanja ali direktno obvestiti uporabnike o vzroku za prekinitev in predvidenem trajanju prekinitve, in sicer v primeru planiranih vzdrževalnih del vsaj tri dni pred nameravano prekinitvijo, v primeru okvar pa takoj ob njihovem nastanku.
Uporabniki v primeru krajših prekinitev dobave vode niso upravičeni do odškodnin.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
X. OBVEZNOSTI IN NALOGE LASTNIKA, UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
42. člen
(obveznosti lastnika)
Obveznosti lastnika pri oskrbi in dobavi vode so:
1. z izgradnjo javnega vodovoda zagotavljati oskrbo s pitno vodo,
2. obravnavati poročila upravljalca o stanju vodooskrbe in predlogih za njeno izboljšanje,
3. na predlog upravljalca obravnavati predlog višine tarifne postavke oskrbe s pitno vodo.
43. člen
(obveznosti upravljalca)
Obveznosti upravljalca pri oskrbi in dobavi vode so poleg obsega izvajanja javne službe, ki je opredeljen v 3. členu tega odloka in obveznosti iz 37. člena tega odloka:
1. redna kontrola in izvajanje ukrepov za stalno dobavo zdravstveno ustrezne pitne vode in za varnost vodooskrbe v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97) in z ostalimi predpisi ter zakoni,
2. predlagati odloke oziroma spremembe odlokov o določitvi varstvenih pasovih in ukrepov za zavarovanje vodnih virov,
3. zagotavljanje uporabnikom stalno oskrbo s pitno vodo, skrb za normalno in nemoteno delovanje javnega vodovoda in da pravočasno pripravlja plane enostavne in razširjene reprodukcije ter sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda, ki ga upravlja ter z njimi seznani uporabnike,
4. redno vzdrževanje in kontrola objektov in naprav javnega vodovoda ter gospodarno ravnanje z javnim vodovodom,
5. vzdrževanje priključkov na svoje stroške, razen v primeru, če okvara na priključku nastane po ugotovljeni krivdi uporabnika ali tretje osebe,
6. redno pregledovanje, preizkušanje, zamenjava in namestitev vodomerov v skladu z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika v skladu z 28. členom tega odloka,
7. skrb za pravilno obratovanje in redno vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov ter skrb za dostopnost do hidrantov,
8. obveščanje uporabnikov o času trajanja ter vzrokih in ukrepih ob prekinitvah dobave vode, izrednih razmerah ali v primeru ugotovitve oporečnosti vode iz javnega vodovoda,
9. skrb za reden obračun porabljene vode in redno odčitavanje vodomerov,
10. ažurno izdajanje soglasij v skladu z določbami tega odloka in omogočanje priključitev na vodovod,
11. izdelava strategij razvoja in pravočasna izdelava večletnih planov za razširitev vodovodnega omrežja,
12. vodenje katastra vodovoda, registra vodovodnih priključkov ter hidrantnih mest in ostale evidence,
13. organiziranje preskrbe v izrednih razmerah in ažurno poročanje o nastopu izrednih razmer ustreznim organom občine,
14. obračunavanje amortizacije in vodenje ostalih poslovnih knjig,
15. sistematično pregledovanje omrežja, ugotavljanje in odprava izgub ter skrb za avtomatizacijo,
16. zaščita vodnih objektov (zajetje, črpališča, vodohrani, raztežilniki),
17. ob stavki zagotoviti nemoteno oskrbo s pitno vodo,
18. zagotoviti stalnost in brezhibnost postopkov priprave vode,
19. redno posredovati podatke o zdravstveni ustreznosti pitne vode lastniku in uporabniku.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
44. člen
(obveznosti uporabnikov)
Obveznosti uporabnikov so:
1. redno vzdrževanje naprav in objektov, ki so v upravljanju uporabnikov in zaščita pred zmrzovanjem,
2. omogočanje neoviranega dostopa do obračunskega vodomera in njegove oznake,
3. javljanje upravljalcu o napakah in poškodbah na javnem vodovodu ali vodovodnih priključkih in odjemu vode iz hidrantov,
4. upoštevanje navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter o varčevanju v času izrednih razmer ali ob prekinitvi dobave vode,
5. da s pisnim obvestilom javijo upravljalcu lastninske, namembnostne ali preostale spremembe pri uporabniku,
6. redno vzdrževanje internega hidrantnega omrežja,
7. redno plačevanje vode na osnovi izdanih računov v plačilnem roku,
8. urejanje medsebojne delitve stroškov, če ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera,
9. kontroliranje stvarne porabe vode z dovoljeno ob priključitvi,
10. da upravljalcu uredi podpis služnostne pravice za vzdrževanje in upravljanje svojega vodovodnega priključka preko vseh prizadetih parcel.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4. in 5. točko prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4. in 5. točko prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4. in 5. točko prvega odstavka tega člena.
45. člen
(obveznosti upravljalcev drugih objektov in naprav)
Upravljalci drugih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, kanalizacijskega, elektro, telefonskega, kabelskega TV, toplovodnega, plinskega omrežja...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.
Za vse posege v območju vodovodnih napeljav in naprav morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca vodovoda in upoštevati pogoje iz soglasja, ki o vseh posegih pred izdajo soglasja pisno obvesti lastnika.
Upravljalci drugih objektov in naprav nosijo vse stroške poškodb in tudi vso škodo, ki je nastala pri posegih v območju javnega vodovoda in priključkov na le-teh.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
46. člen
(odjem vode iz hidrantov)
Hidranti v javnem vodovodu služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Uporabniki imajo pravico uporabe glavnega hidrantnega omrežja brez soglasja upravljalca le v primeru požara.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidrantov so uporabniki dolžni o odvzemu vode iz hidrantov v roku sedem dni obvestiti upravljalca vodovoda.
V primeru uporabe za druge potrebe pa morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljalca ter z njim skleniti dogovor o poravnavi stroškov za porabo vode na podlagi pogodbe.
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju in nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(ureditev priključkov v skladu s tem odlokom)
Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem tega člena izvaja upravljalec, ki predloži lastniku javnega vodovoda spisek uporabnikov, ki kršijo prvi odstavek tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
51. člen
(prevzem vaških vodovodov)
Najkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka je upravljalec dolžan skleniti pogodbo o prevzemu v upravljanje vodovode, ki so v skladu s 4. členom javni vodovodi z lastniki oziroma upravljalci le-teh.
V pogodbi je potrebno opredeliti:
1. vodovod, ki se predaja, z vso dokumentacijo,
2. podatke o investicijski vrednosti (nabavna vrednost, odpisana vrednost – ugotovljena na podlagi Slovenskih računovodskih standardov in zakona o računovodstvu),
3. vgrajene obračunske vodomere, ki morajo biti pregledani in žigosani v skladu s tem odlokom,
4. stroške obratovanja vodovoda, ki se predaja ter stroške, povezane s prevzemom,
5. način prevzema.
V roku treh mesecev po prevzemu vodovodov v upravljanje upravljalec pripravi program sanacije ter potrebnih del za delovanje vodovoda v skladu s predpisi.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
52. člen
(nadzor nad izvajanjem tega odloka)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski redarji in občinski inšpektor, ki tudi izvajajo ukrepe po tem odloku.
53. člen
(sprejem pravilnika)
Upravljalec je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti Občini Bled v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
54. člen
(kataster)
Upravljalec je dolžan v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti Občini Bled obstoječi kataster javnih vodovodov z ažuriranim stanjem na dan predaje.
Vzpostavitev in vodenje katastra se uredi v skladu z zakonom o geodetski službi (Uradni list RS, št. 8/00).
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
55. člen
(program ureditve oskrbe s pitno vodo)
Upravljalec je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti Občini Bled program za doseganje predpisane oskrbe s pitno vodo, kolikor obstoječa oskrba s pitno vodo ne dosega predpisane kvalitete in načina oskrbe.
56. člen
(veljavnost cene)
Do sprejetja sklepa o tarifni postavki oskrbe z vodo iz 20. člena tega odloka veljajo dosedanje cene m3 vode, stroški vzdrževanja priključkov pa se ne pokrivajo iz cene storitev.
57. člen
(taksa)
Do sprejetja novega odloka se taksa za priključitev na javni vodovod določa v skladu z veljavnim odlokom o merilih in kriterijih za izračun prispevka ob priključitvi na javni vodovod in kanalizacijo v občini Radovljica (Uradni list RS, št. 39/93).
58. člen
(začetek veljave tega odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-3/00
Bled, dne 5. aprila 2000.
Župan
Občine Bled
mag. Boris Malej l. r.