Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/1998 z dne 23. 1. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/1998 z dne 23. 1. 1998

Kazalo

250. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd), stran 307.

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavniki delodajalcev: GZS – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo, ZDS – Sekcija za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo
kot predstavniki delojemalcev: Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in Samostojni sindikat delavcev podjetja Industrija usnja Vrhnika
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti (KPtoupd)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo tekstilno, oblačilno, usnjarsko ali usnjarsko predelovalno dejavnost na pridobiten način.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 2000. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izrazi, ki se uporabljajo v tej kolektivni pogodbi imajo enak pomen kot to določa 5. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).
(2) Izraz “tekstilne dejavnosti” pomeni dejavnost DB 17, izraz “oblačilne dejavnosti” pomeni dejavnost DB 18 in izraz “usnjarske ter usnjarsko predelovalne dejavnosti” pomeni dejavnost DC 19 po standardni klasifikaciji dejavnosti.
6. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te pogodbe so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ali internih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe ali interni akti teh standardov ne urejajo.
(2) Določbe te pogodbe se uporabljajo neposredno. Njihova veljavnost je omejena samo v primeru, če so v kolektivni pogodbi ali internem aktu pri delodajalcu, posamezne pravice in obveznosti delavcev urejene bolj ugodno, kot v tej pogodbi.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Splošno
Poleg določil Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) so glede pravic in obveznosti delodajalca in delavcev v tej pogodbi opredeljene še posebne pravice in obveznosti, ki so specifične za obravnavane dejavnosti.
8. člen
Razvrstitev delovnih mest
(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov. Delovna mesta posameznih tarifnih razredov se lahko v kolektivnih pogodbah ali internih aktih pri delodajalcih razvrščajo v posamezne plačilne razrede.
(2) Sindikat mora dati mnenje k aktu o sistemizaciji delovnih mest v 20 dneh po prejemu predloga, sicer se smatra, da se s predlogom strinja. Po obravnavi mnenja mora delodajalec sindikate pisno obvestiti o predlogih, ki jih ne bo upošteval in o razlogih za to. Sindikati imajo pravico zahtevati pomirjanje po postopku, opredeljenem v tej pogodbi.
9. člen
Poskusno delo
Delavec zaradi poskusnega dela ne sme prejemati manjše osnovne plače.
10. člen
Določanje presežnih delavcev
Kadar se pri delodajalcu za ugotavljanje presežnih delavcev uporabi kumulativna metoda, se ponderacija kriterijev, razen kriterija uspešnosti, določi v soglasju s sindikatom.
11. člen
Razporejanje delovnega časa
(1) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen vendar v koledarskem letu povprečni delovni tednik ne sme biti daljši od delovnega tednika kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93).
(2) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 55 ur in ne manj kot 20 ur na teden.
(3) Razporeditev delovnega časa se v koledarskem letu opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki mora upoštevati naslednje omejitve:
– zakonsko določene odmore in počitke delavcev,
– pravico delavcev, ki imajo šoloobvezne otroke, da izkoristijo najmanj en teden rednega letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.
(4) Delavci morajo biti obveščeni o delovnem koledarju za naslednje koledarsko leto najkasneje do 20. decembra predhodnega leta.
(5) Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. O tej prerazporeditvi delovnega časa morajo biti delavci obveščeni najmanj dva dni pred uvedbo prerazporeditve. Ta določba ne velja, če je vzrok začasne prerazporeditve delovnega časa naravna ali druga nesreča, pri kateri je ogroženo premoženje, življenje ali zdravje ljudi.
12. člen
Mikro pavza
V primeru organiziranja mikro pavze namenjene rekreaciji se ta čas ne všteva v odmor med delovnim časom. Organizacijska navodila sprejme delodajalec.
13. člen
Nočno delo žensk
(1) Delodajalec mora pred uvedbo nočnega dela žensk zagotoviti:
– strokovni nadzor,
– prehrano med delovnim časom.
(2) Delodajalec ne sme odrediti nočnega dela za delavko brez njenega soglasja, če nima zagotovljenega varstva otrok do starosti 3 let in varstva invalidnega otroka v starosti do 7 let.
14. člen
Varstvo starejših delavcev
Delavci, ki delajo na normiranih delih, so 5 let pred starostno upokojitvijo upravičeni do dodatka. Višino določi kolektivna pogodba ali interni akt pri delodajalcu. Minimalni dodatek iz tega člena je 1% od osnovne plače upravičenca za vsako leto pred starostno upokojitvijo.
15. člen
Kršitve delovnih obveznosti
(1) Kršitve delovnih obveznosti so:
– lažje kršitve delovnih obveznosti,
– hujše kršitve delovnih obveznosti.
(2) Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
1. zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela, odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2. neprimeren odnos do sodelavcev,
3. malomarno opravljanje dela,
4. opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, napravah in zaščitnih sredstvih,
5. neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
6. širjenje netočnih podatkov o poslovanju ali poslovnem stanju podjetja oziroma delodajalca,
7. nevestno hranjenje dokumentov, materiala ali sredstev za delo,
8. lažje poškodovanje delovnih sredstev.
(3) Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
1. neizpolnjevanje, nevestno ali nepravočasno izpolnjevanje delovnih obveznosti,
2. kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
3. nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
4. prekoračitev pooblastil,
5. kršitev predpisov varstva pri delu,
6. dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
7. onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
8. neopravičen izostanek z dela več kot en delovni dan,
9. opustitev obveščanja podjetja o opravičeni odsotnosti delavca,
10. neopravičena odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
11. opravljanje del v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu za svoj ali tuj račun, če je to v nasprotju z interesi organizacije,
12. zloraba položaja,
13. povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju organizacije,
14. prihod na delo v vinjenem stanju, uživanju alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
15. povzročanje nereda ali pretepa na delu,
16. ponavljanje lažjih kršitev delovne obveznosti,
17. neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, če to vpliva na upočasnitev oziroma ustavitev delovnega procesa,
18. nezakonito razpolaganje in protipravno prilaščanje sredstev, ki ima znake kaznivega dejanja,
19. nesmotrna ali neodgovorna uporaba sredstev podjetja, s čimer nastane škoda, ki presega celoletno povprečno plačo delavca v gospodarstvu Slovenije, v preteklem letu,
20. neizvršitev pravnomočne sodne odločbe,
21. če delavec tri mesece zaporedoma ne dosega pričakovanih razultatov dela, čeprav bi jih objektivno dosegal,
22. kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje in zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je škoda že nastala,
23. zloraba položaja ali prekoračitev pooblastila, če ima za posledico škodo organizaciji ali kršitev pravic delavcev,
24. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti,
25. kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja,
26. dejanje ali opustitev delavca, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
27. zloraba pravice do bolezenskega dopusta.
(4) Denarna kazen se lahko izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti največ do 15% zneska ene mesečne plače.
(5) Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in ta kolektivna pogodba.
(6) Delodajalci lahko kršitve delovnih obveznosti dodatno ali podrobneje uredijo v kolektivnih pogodbah ali internih aktih pri delodajalcih.
16. člen
Plača sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik, ki profesionalno opravlja svojo funkcijo v podjetju, participira na uspešnosti in dobičku podjeta enako kot vsi zaposleni.
(2) V pogodbi za delovanje sindikata v podjetju se partnerja lahko dogovorita o številu sindikalnih zaupnikov, ki neprofesionalno opravljajo svojo funkcijo in ki zaradi sindikalnega dela, ne bodo prikrajšani pri plači.
17. člen
Dodatki za posebne obremenitve vpliva okolja
(1) V primeru, da pogoji, v katerih se delo opravlja, niso zajeti v vrednotenju zahtevnosti dela, se ti upoštevajo kot dodatek v odstotku na osnovno plačo delavca, ki dela v takih pogojih. Dodatek ne pripada delavcu, ki dela na delih za katere je benificirana delovna doba.
(2) Pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja (npr.: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo), ima delavec pravico do dodatka za težko delo v višini 2% njegove osnovne plače, če dela v takih pogojih najmanj 30% delovnega časa in 4% njegove osnovne plače, če dela več kot 60% delovnega časa v takih pogojih.
(3) Pri delih, pri katerih delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka; pripada delavcu dodatek v višini 2% njegove osnovne plače.
(4) Pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija) in so možnosti za težje nesreče ter hujše okvare zdravja pripada delavcu dodatek v višini 4% njegove osnovne plače.
18. člen
Drugi dodatki
V kolektivni pogodbi ali internem aktu pri delodajalcu se lahko delavcem, ki obvladajo delo na več strojih oziroma fazah in so zaradi tega pogosto prerazporejeni, prizna poseben dodatek.
19. člen
Solidarnostne pomoči
(1) Enkratno solidarnostno pomoč v višini do 30% povprečne plače v Sloveniji lahko izplača delodajalec na predlog sindikata ali po lastni presoji v primeru elementarne nesreče ali požara ter poslabšanje materialnih in zdravstvenih razmer delavca.
(2) Odločitev o izplačilu na pobudo sindikata sprejme delodajalec.
20. člen
Dodatni topli obrok
Kadar delavec, zaradi nujnih obvez, dela v enem delovnem dnevu nad polnim delovnim časom dodatno še štiri ure dela, je upravičen do dodatnega toplega obroka.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČINI REŠEVANJA SPOROV
21. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
22. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.
23. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
24. člen
Postopek pomirjanja in arbitraža
(1) Za postopek pomirjanja in imenovanje komisije za pomirjanje po tej kolektivni pogodbi veljajo določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).
(2) Za postopek arbitraže po tej kolektivni pogodbi veljajo določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).
25. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujeta vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalce in delojemalce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogdbe.
26. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po prenehanju kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
(4) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Kriteriji za določitev letnega dopusta
Kriteriji za določitev letnega dopusta pri delodajalcu ostanejo nespremenjeni.
28. člen
Uporaba SKPgd
Določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97), ki se uporabljajo neposredno, veljajo do izteka veljavnosti te kolektivne pogodbe tudi, če Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti pred tem preneha veljati.
29. člen
Začetek uporabe
Ta kolektivna pogodba velja z dnem sklenitve in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 22. decembra 1997.
Podpisniki:
Sindikat tekstilne in usnjarsko
predelovalne industrije Slovenije
Anton Rozman l. r.
Samostojni sindikat delavcev podjetja Industrija usnja Vrhnika
Dušan De Gleria l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo
Bogomil Wiegele l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za tekstilno in usnjarsko
predelovalno industrijo
Marija Vrtačnik l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 23. 12. 1997 pod zap. št. 49/3 in št. spisa 121-03-042/94-011.
                         TARIFNA PRILOGA

     h Kolektivni pogodbi za tekstilne, oblačilne, usnjarske
              in usnjarsko predelovalne dejavnosti

                            11. člen

                        Izhodiščne plače

Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so naslednje:

-----------------------------------------------------------------
                          Izhodiščna plača v SIT za
Tarifni razr                   polni delovni čas
-----------------------------------------------------------------
I. enostavna dela                 1.00       47.978

II. manj zahtevna dela            1.10       52.776

III. srednje zahtevna dela        1.23       59.013

IV. zahtevna dela                 1.37       65.730

V. bolj zahtevna dela             1.55       74.366

VI. zelo zahtevna dela            1.85       88.759

VII. visoko zahtevna dela         2.10      100.754

VIII. najbolj zahtevna dela       2.50      119.945

IX. izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela             3.00      143.934
-----------------------------------------------------------------

V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca in
povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko zaradi
ohranitve delovnih mest delodajalec in sindikat pisno dogovorita
o drugačni plačni politiki, vendar le začasno do 6 mesecev.

                             2. člen

                  Usklajevanje izhodiščnih plač

Izhodiščne plače se usklajujejo z rastjo življenjskih potrebščin
v preteklem letu. Izhodiščne plače se usklajujejo na naslednji
način:

Za leto 1997:

Izhodiščne plače se uskladijo za mesec januar 1998 za 85% rasti
cen življenjskih potrebščin v obdobju april-december 1997.

V primeru, ko rast cen življenskih potrebščin v primerjavi z
marcem 1997 pred potekom leta 1997 preseže 5,5%, se ne glede na
prejšnja določila, izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju, uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje.

V primeru uskladitve iz prejšnjega odstavka se za mesec januar
1998 upošteva rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od
zadnje uskladitve do 31. 12. 1997.

V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1997 glede
na december 1996 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1997 upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.
Uskladitev po tem in predhodnem odstavku se opravi januarja 1998.

V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 6. 1997 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri prvi naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.

Za leto 1998:

Izhodiščne plače se uskladijo za mesec januar 1999 za 85% rasti
cen življenjskih potrebščin v letu 1998.

V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z
decembrom 1997 pred koncem leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na
prejšnja določila, izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju, uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.

V primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede
na december 1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač
od meseca, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca
leta 1998 upošteva 100% rast cen življenskih potrebščin.
Uskladitev se opravi pri izplačilu plač za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju.

V primeru, ko dejanske plače, izplačane na zaposlenega v
predelovalnih dejavnostih (SKD), za čas od 1. 1. 1998 dalje v
štirih zaporednih mesecih realno padejo, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin.

                             3. člen

                     Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjih zneskih:

za leto 1997 v višini 102.000, največ pa do 127.746 tolarjev,

za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev.

                             4. člen

               Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni
list RS, št. 72/93 in 7/95).

Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan
za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z
rastjo cen prehrambenih izdelkov.

Usklajuje se januarja in julija v tekočem letu. Prva uskladitv se
opravi januarja 1998.

                             5. člen

                   Veljavnost tarifne priloge

Ta tarifna priloga velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 1998.

Tarifna priloga velja do sklenitve nove.


Ljubljana, dne 22. decembra 1997.


Podpisniki:

                             Sindikat tekstilne in usnjarsko
                              predelovalne industrije Slovenije
                                  Anton Rozman l.r.


                               Samostojni sindikat delavcev
                             podjetja Industrija usnja Vrhnika
                                  Dušan De Gleria l. r.


                               Gospodarska zbornica Slovenije
                              Združenje za tekstilno, oblačilno
                             in usnjarsko predelovalno industrijo
                                    Bogomil Wiegele l. r.


                             Združenje delodajalcev Slovenije
                             Sekcija za tekstilno in usnjarsko
                                 predelovalno industrijo
                                  Marija Vrtačnik l. r.