Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2002 z dne 22. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2002 z dne 22. 3. 2002

Kazalo

1127. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, stran 2107.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 9. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 8/96) in v skladu s svojimi statuti so občinski sveti: Občine Bistrica ob Sotli dne 28. 11. 2001, Občine Kozje dne 15. 11. 2001, Občine Podčetrtek dne 19. 12. 2001, Občine Rogatec dne 20. 12. 2001, Občine Rogaška Slatina dne 24. 10. 2001 in Občine Šmarje pri Jelšah dne 24. 10. 2001 sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
Občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah ustanavljajo s tem odlokom javni zdravstveni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za občine: Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah.
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA
2. člen
Ime ustanoviteljev zavoda je: Občina Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12, Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Občina Rogatec, Ceste 11, Občina Kozje, Kozje št. 37 in Občina Podčetrtek, Trška cesta 5, Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 9.
III. IME IN SEDEŽ JAVNEGA ZAVODA
3. člen
Ime javnega zavoda je: Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah.
Sedež zavoda je: Celjska cesta št. 16, Šmarje pri Jelšah.
Skrajšano ime zavoda: ZD Šmarje pri Jelšah.
4. člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.
IV. ORGANIZIRANOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Organizacijske enote javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah so:
– poslovno ekonomske enote in
– strokovno organizacijske enote.
Poslovno ekonomske enote so zdravstvene postaje. Strokovno organizacijske enote pa so enote zdravstvene dejavnosti.
V vsaki poslovno ekonomski enoti pa so strokovne enote organizirane kot delovne enote posameznih dejavnosti kot ambulante ali dispanzerji. V posamezni poslovno ekonomski enoti so locirani tudi dispanzerji, ki opravljajo dejavnost za več občin ustanoviteljic. Kolikor se za takšno dejavnost izda koncesija mora sedežna občina dispanzerija ali ambulante pridobiti soglasje vseh občin ustanoviteljic.
Poslovno ekonomske enote so:
– v Občini Šmarje pri Jelšah Zdravstvena postaja Šmarje pri Jelšah,
– v Občini Rogaška Slatina Zdravstvena postaja Rogaška Slatina,
– v Občini Rogatec Zdravstvena postaja Rogatec,
– v Občini Podčetrtek Zdravstvena postaja Podčetrtek,
– v Občini Kozje Zdravstvena postaja Kozje,
– v Občini Bistrica ob Sotli Zdravstvena postaja Bistrica ob Sotli.
Uprava javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je locirana na sedežu zavoda.
Dejavnost reševalne službe je organizirana za dejavnost vseh petih občin – ustanoviteljic na sedežu javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah.
Podrobnejšo notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti določa, v skladu s tem odlokom, statut javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah in pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
V. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
6. člen
Dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
N 85.121 Osnovna izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost
N 85.122 Specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost
N 85.13 Zobozdravstvena dejavnost
N 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti
N 85.141 Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki
K 74.833 Druga splošna tajniška dela
K 74.843 Druge poslovne dejavnosti.
7. člen
Javni zavod Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah opravlja:
– osnovno zdravstveno dejavnost v skladu s 7. členom zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92);
– specialistično ambulantna dejavnost v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti;
– druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom.
V tem členu našteta dejavnost se lahko izvaja v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo v skladu z njihovo koncesijsko pogodbo in pogodbo o sodelovanju z javnim zavodom Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah.
VI. ORGANI ZAVODA
8. člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor zavoda,
– strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
a) Svet zavoda
9. člen
Zdravstveni dom upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo:
– šest predstavnikov delavcev zavoda,
– trije predstavniki zavarovancev in drugih uporabnikov,
– šest predstavnikov ustanoviteljev.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Delavci poslovno ekonomskih enot, ki ležijo na območju posamezne občine, volijo po enega predstavnika delavcev v svet zavoda.
Predstavnike uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Vsaka občina ustanoviteljica ima po enega predstavnika v svetu zavoda. Za posamezno občino imenuje njenega predstavnika njen občinski svet v skladu s splošnimi akti občine. Kot predstavnik ustanovitelja ne more biti v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah imenovan zdravstveni delavec, ki na podlagi koncesije opravlja javno zdravstveno službo ali delavec javnega zavoda Zdravstveni dom.
10. člen
Mandat članom sveta traja štiri leta.
Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
11. člen
Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda,
– sprejema program dela in razvoja zavoda,
– spremlja izvrševanje programa dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema zaključni račun, kot prilogo k zaključnemu računu pa poročilo po posameznih poslovno ekonomskih enotah, iz katerega so razvidne tudi investicije ter viri financiranja le-teh po posamezni občini ustanoviteljici,
– odloča o najemanju dolgoročnih kreditov na podlagi soglasij občin ustanoviteljic,
– daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
– predlaga ustanoviteljem spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje ustanoviteljem in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
– imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanoviteljev,
– na predlog strokovnega sveta imenuje in razrešuje strokovno vodjo,
– imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije za varstvo pravic delavcev, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in tem aktom.
b) Direktor
12. člen
Direktorja zdravstvenega doma imenuje in razrešuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljem za mandatno dobo štirih let.
Vsak posamezen ustanovitelj poda soglasje v roku 40 dni od prejema vloge za soglasje, v primeru molka se po izteku 40-dnevnega roka šteje, da je soglasje dano.
V primeru, da kateri od ustanoviteljev ne da pozitivnega soglasja in o tem v roku iz prvega odstavka tega člena obvesti svet zavoda, ta imenuje vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah za čas do imenovanja direktorja po ponovno izvedenem razpisu.
Direktor zdravstvenega doma mora imeti visoko strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kolikor je za direktorja zdravstvenega doma imenovana oseba, ki nima ustrezne visoke strokovne izobrazbe zdravstvene smeri je za strokovnost dela zdravstvenega doma odgovoren strokovni vodja.
Strokovnega vodjo zdravstvenega doma imenuje svet zdravstvenega doma na predlog strokovnega sveta.
Za strokovnega vodjo je lahko imenovan zdravnik – specialist dejavnosti zdravstvenega doma z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.
13. člen
Direktor zdravstvenega doma:
– predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
– organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
– odgovarja za zakonitost dela,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
– sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
– sprejema splošne akte zavoda razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve na podlagi zakona.
c) Strokovni svet
14. člen
Kolegijski strokovni organ zdravstvenega doma je strokovni svet, ki:
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zdravstvenega doma,
– odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu,
– določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zdravstvenega doma,
– daje svetu in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in razvoja dejavnosti ter
– opravlja druge z zakonom ali statutom zavoda določene naloge.
Sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zdravstvenega doma.
VII. DELOVNA RAZMERJA
15. člen
Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.
VIII. SREDSTVA ZA DELO ZDRAVSTVENEGA DOMA
16. člen
Ustanovitelji zagotavljajo pogoje za delo zavoda s sredstvi, ki jih je javni zavod Zdravstveni dom uporabljal do sprejetja tega odloka.
Ustanovitelji dajejo zavodu ta sredstva v upravljanje in sicer za potrebe opravljanja dejavnosti za katero je ustanovljen.
Med sredstvi iz prvega odstavka tega člena so tudi zgradbe zdravstvenega doma in zdravstvenih postaj.
Lastnik teh stavb je posamezna občina, in sicer tista na katere območju posamezna stavba stoji. Obveznosti za investicije povezane s posamezno stavbo nosi tista občina, ki je lastnica te stavbe, kolikor je konkretno obveznost dolžan nositi ustanovitelj.
Premično premoženje zavoda je last tiste občine ustanoviteljice v katere zdravstveni postaji se nahaja po zadnjem inventurnem stanju. Na premičnem premoženju, ki ga po zadnjem inventurnem stanju uporablja Uprava zavoda, Reševalna služba, Dispanzer za pljučne bolezni, Dispanzer za žene, Dispanzer za varstvo otrok, šolarjev in mladine in Dispanzer za medicino dela, prometa in športa ima vsaka od občin idealen delež izračunan po kriteriju števila prebivalcev v posamezni občini.
17. člen
Zdravstveni dom pridobiva sredstva:
– s plačili za opravljene zdravstvene storitve v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti, zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugimi zakoni, ki urejajo to področje;
– iz sredstev proračunov občin ustanoviteljic;
– iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in
– zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji;
– pogodba z drugimi uporabnimi storitvami;
– ter iz drugih virov, določenih z zakonom.
V primeru nadstandardnih storitev, za katere se odločijo vse ali posamezna ustanoviteljica, nosi stroške tista občina za katere občane se te storitve izvajajo po dejanskih stroških.
V primeru potreb po financiranju dejavnosti, ki so skupne za vse občine in se ne izvajajo v vsaki od enot, se občine dogovorijo s posebno pogodbo.
18. člen
Ustanovitelji iz občinskih proračunov zagotavljajo sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na osnovi sprejetega programa zdravstvenega varstva v občini, in sicer vsaka občina za enoto na območju občine. V primeru potreb za skupne programe se občine dogovorijo s posebno pogodbo.
19. člen
Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada.
IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
20. člen
Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme.
Del presežka, ki ga Zdravstveni dom ustvari izven programa dogovorjenega z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa se na podlagi sklepa sveta zavoda lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.
21. člen
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krije ustanovitelj le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanovitelji pa ugotovijo, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za vzrok dispariteto med kalkulativnimi in realiziranimi programi storitev, ki jih določa podpisana pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi pogodbenimi partnerji. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občin ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
Kolikor se ugotovi, da je primanjkljaj nastal zaradi nepričakovanih večjih stroškov rednega ali investicijskega vzdrževanja ali zamenjave nujne medicinske opreme, se z občinami ustanoviteljicami dogovori kriterij za način kritja stroškov oziroma primanjkljaja.
V primeru iz prvega odstavka tega člena krijejo ustanoviteljice izgubo po kombiniranem kriteriju števila prebivalstva in nosilcev dejavnosti, ki opravljajo dejavnost v skladu s programom po posameznih občinah. Izgubo, ki nastane zaradi dejavnosti, ki jo zavod izvaja samo za posamezne občine, krijejo tiste občine, za katere se ta dejavnost izvaja.
22. člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom.
23. člen
Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.
24. člen
Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije stroške take dejavnosti.
Prihodke zdravstvenega doma iz prvega odstavka tega člena, se ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če takšnega sklepa ne sprejme svet zavoda in če k temu ne dajo soglasja ustanoviteljice.
X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU
25. člen
Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
26. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
27. člen
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.
28. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa najemne oziroma zakupne pogodbe z koncesionarji oziroma drugimi zainteresiranimi osebami, če se tako predhodno dogovori z občino lastnico objekta.
V tem primeru je zdravstveni dom dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih je v soglasju z ustanovitelji oddal v najem ali v zakup koncesionarjem ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s pogodbo.
Če ni dosežen dogovor iz prvega odstavka tega člena, sme sklepati najemne oziroma zakupne pogodbe za prostore v zdravstvenemu domu ali postaji le občina lastnica objekta in skrbeti za obveznosti iz drugega odstavka tega člena.
29. člen
Občina oziroma zdravstveni dom lahko oddata proste prostore, ki jih zdravstveni dom ne potrebuje za opravljanje javne zdravstvene službe v najem koncesionarju.
XI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA
30. člen
Ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, ki ga sprejme svet zavoda. Odgovornost ustanoviteljev je v tem delu neomejeno subsidiarna.
Kriteriji po katerem občine prevzemajo obveznosti iz prvega odstavka tega člena je število prebivalcev in število nosilcev dejavnosti, ki opravljajo dejavnost v skladu s programom po posameznih občinah. Za obveznosti, ki nastanejo zaradi dejavnosti, ki jo zavod izvaja samo za posamezne ustanoviteljice, odgovarjajo občine, za katere se ta dejavnost izvaja.
XII. IZLOČITEV POSLOVNO EKONOMSKE ENOTE JAVNEGA ZAVODA
31. člen
Na pobudo občine v kateri je poslovno ekonomska enota zdravstvenega doma se prične postopek izločitve poslovno ekonomske enote iz javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Pobudi mora biti priloženo predhodno mnenje Ministrstva za zdravje in predhodno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V primeru, da pobudi niso priložene priloge iz prvega odstavka tega člena se postopek ne prične.
Po predhodnem dogovoru ustanoviteljic, o načinu izvrševanja dejavnosti, ki so skupne vsem enotam in načinu delitve skupnega premoženja zavoda, sedežna občina pripravi odlok o izločitvi poslovno ekonomske enote iz javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki ga sprejmejo vse ustanoviteljice.
Če ustanoviteljice ne dosežejo dogovora iz tretjega odstavka tega člena ali pa ugotovijo, da bi izločitev posamezne poslovno ekonomske enote povzročila izrazite motnje v nadaljnji organizaciji in poslovanju zdravstvenega doma, pred nadaljevanjem postopka, na to opozorijo Ministrstvo za zdravje in zahtevajo njegovo ponovno stališče.
Ko je sprejet odlok iz tretjega odstavka tega člena, občina iz prvega odstavka tega člena sprejme odlok o ustanovitvi novega zavoda.
XIII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA
32. člen
Zdravstveni dom je dolžan ustanoviteljem najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanovitelja.
33. člen
Ustanovitelji so dolžni zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega programa po dinamiki, ki jo z zdravstvenim domom dogovorijo ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavljajo.
34. člen
Zdravstveni dom mora od ustanovitelja:
– pridobiti soglasje k določbam statuta,
– pridobiti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– pridobiti soglasje k statutarnim spremembam in
– pridobiti soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti.
Če posamezni ustanovitelj ne odloči o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 40 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdal.
XIV. PREHODNA DOLOČBA
35. člen
Prebivalci vseh občin, za katere je zdravstveni dom izvajal zdravstveno varstvo do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.
XV. KONČNE DOLOČBE
36. člen
Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka začne direktor zavoda postopek imenovanja oziroma izvolitve članov sveta v skladu s tem odlokom. Do konstituiranja novega sveta zavoda opravlja njegove naloge po tem odloku in statutu zavoda dosedanji svet zavoda.
Do izteka mandata direktorja zavoda opravlja to funkcijo dosedanji direktor.
37. člen
V roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka mora Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah uskladiti tiste dele statuta javnega zavoda, ki niso v skladu s tem odlokom.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/92).
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 02200-02/02
Šmarje pri Jelšah, dne 4. marca 2002.
Župan
Občine Bistrica ob Sotli
Jožef Pregrad l. r.
Župan
Občine Kozje
Jože Planinc l. r.
Župan
Občine Podčetrtek
Marjan Drofenik l. r.
Župan
Občine Rogatec
Martin Mikolič l. r.
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l. r.
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l. r.