Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2000 z dne 13. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2000 z dne 13. 4. 2000

Kazalo

1496. Pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev, stran 3890.

Na podlagi 15. člena zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97) izdaja minister za promet in zveze
P R A V I L N I K
o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev)
S tem pravilnikom se urejajo splošna določila za opravljanje poštnih storitev, vrste in standardi poštnih storitev, pogoji za prenos poštnih pošiljk (v nadaljnjem besedilu: pošiljka), prenos telegrafskih sporočil, roki prenosa pošiljk, postopki pri vročanju pošiljk, postopki reševanja reklamacij, posebni pogoji in postopki za prenos pošiljk, ki vsebujejo zdravila, kužne in biološko pokvarljive snovi ter radioaktivne snovi in druge zadeve, pomembne za opravljanje poštnih storitev.
2. člen
(mednarodni poštni promet)
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje poštnih storitev v mednarodnem poštnem prometu, če z mednarodnimi predpisi ali dogovori ni drugače določeno.
II. SPLOŠNA DOLOČILA ZA OPRAVLJANJE POŠTNIH STORITEV
3. člen
(opravljanje poštnih storitev)
(1) Poštne storitve se v notranjem prometu opravljajo v skladu z določili zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97, v nadaljevanju: zakon) in tega pravilnika, v mednarodnem poštnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ali dogovori tako, da so v enakih okoliščinah vsakomur dostopne pod enakimi pogoji.
(2) Pošta in uporabniki poštnih storitev pri opravljanju in uporabljanju posameznih poštnih storitev ter pri uveljavljanju medsebojnih pravic in obveznosti, ki iz tega izvirajo, spoštujejo načelo vestnosti in poštenja.
(3) Pošta iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja poštne storitve v skladu s predpisi, uporabnik poštnih storitev pa je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali kot naslovnik oziroma prejemnik.
(4) Pošta in uporabniki poštnih storitev morajo pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti na podlagi tega pravilnika spoštovati načelo vestnosti in poštenja.
(5) Pošta in uporabniki poštnih storitev se lahko sporazumno dogovorijo za drugačne pogoje opravljanja poštnih storitev, kot so navedeni v tem pravilniku.
(6) Pošiljatelj je materialno odgovoren za škodo, ki jo je njegova pošiljka povzročila drugim pošiljkam, poštnim objektom, napravam in prevoznim sredstvom ter za poškodbe poštnih delavcev in drugih oseb, če je do njih prišlo zato, ker:
– je pošiljka vsebovala predmete, katerih prenos je po zakonu prepovedan,
– pošiljatelj ni spoštoval posebnih pogojev za prenos določenih predmetov, ki so bili v pošiljki,
– je bila notranja ovojnina pošiljke neustrezna.
(7) Označevanje vrednosti na pošiljki pomeni zavarovanje te pošiljke pri pošti v višini označene vrednosti. Za zavarovanje pošiljke se plača znesek po ceniku poštnih storitev.
(8) Na območjih, kjer je v skladu z ustavo in zakonom enakovredno s slovenskim jezikom v uporabi jezik avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, morajo biti uporabnikom poštnih storitev na razpolago obrazci v zvezi z oddajo in vročitvijo pošiljk tudi v jeziku te narodnosti. Uporabnik poštnih storitev lahko za naslavljanje poštnih pošiljk za ti območji in pisanje telegrafskega sporočila ter izpolnjevanje obrazcev uporabi jezik te narodne skupnosti, vendar mora biti naziv naslovne pošte napisan po uradnem seznamu pošt v Republiki Sloveniji.
(9) Pošta lahko uvaja nove storitve, ki niso navedene v tem pravilniku, s tem da pogoje za opravljanje teh storitev javno objavi oziroma so ti pogoji dostopni uporabnikom poštnih storitev.
4. člen
(odmiki od določenih velikosti)
Pri najmanjših in največjih velikostih, določenih v 7., 9. in 13. členu tega pravilnika, je dovoljen + / -2 mm odmik.
III. POŠTNE STORITVE
5. člen
(poštne storitve)
(1) Poštne storitve obsegajo prenos pisemskih pošiljk, paketov, EMS pošiljk, poštnih in telegrafskih nakaznic, telegrafskih sporočil in drugih pošiljk, opredeljenih v pravilniku o nomenklaturi poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: nomenklatura).
(2) Pisemske pošiljke so pisma, dopisnice, tiskovine, M vreče, odtisi za slepe in letalske zalepke.
(3) Poštne storitve so tudi posebne in dopolnilne ter druge storitve, navedene v tem pravilniku.
6. člen
(vrste pošiljk)
(1) Pošiljke so lahko navadne ali knjižene.
(2) Navadne pošiljke so navadne pisemske pošiljke in navadni paketi.
(3) Za navadne pošiljke se pošiljatelju praviloma ne izda potrdilo o oddaji, od naslovnika pa se ne zahteva potrditev o vročitvi.
(4) Knjižene pošiljke so EMS-pošiljke, priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma, priporočeni in vrednostni paketi, poštne in telegrafske nakaznice ter telegrafska sporočila.
(5) Za knjižene pošiljke se pošiljatelju izda potrdilo o oddaji, od naslovnika pa se zahteva potrditev o vročitvi, razen, če se uporabnik poštnih storitev in pošta ne dogovorita drugače.
(6) Pošiljka, v kateri so žive živali ali hitro pokvarljivo blago, se mora oddati kot knjižena.
1. Pisemske pošiljke
7. člen
(standardizirano in navadno pismo)
(1) Standardizirano pismo je pismo v zaprtem pravokotnem ovitku, ki je izdelano iz neprosojnega papirja praviloma svetle barve.
(2) Velikosti in masa standardiziranega pisma so:
– najmanjša velikost: 90 mm × 140 mm,
– največja velikost: 162 mm × 235 mm,
– največja masa: 20 g,
– največja debelina: 5 mm.
(3) Za standardizirano pismo ne šteje:
– pismo, ki ni naslovljeno v skladu z 42. členom tega pravilnika,
– pismo, ki vsebuje izbočene in trde predmete,
– zgibano pismo, ki ni zaprto na vseh straneh,
– pismo, izdelano iz materiala, ki nima fizikalnih lastnosti papirja. Tak material se lahko uporablja samo za prozorno okence.
(4) Navadno (nestandardizirano) pismo je pismo, ki ne izpolnjuje pogojev za standardizirano pismo.
(5) Velikosti in masa navadnega pisma so:
– najmanjša velikost v pravokotni obliki: 90 mm × 140 mm,
– največja velikost v pravokotni obliki: seštevek dolžine, širine in višine 900 mm, pri čemer največja izmed teh treh velikosti ne sme presegati 600 mm,
– najmanjša velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 170 mm, pri čemer dolžina ne sme biti manjša od 100 mm,
– največja velikost v obliki valja: seštevek dolžine in dveh premerov 1040 mm, pri čemer največja izmed teh velikosti ne sme presegati 900 mm,
– največja masa: 2000 g.
8. člen
(sodna pisma, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška)
Sodna pisma, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška so pisma, ki jih oddajajo v prenos državni organi in glede mase ter velikosti ustrezajo pogojem za navadno pismo. Sestavni del pisma je vročilnica in obvestilo o prispeli pošiljki iste barve.
9. člen
(standardizirana in navadna dopisnica)
(1) Dopisnica je lahko navadna ali standardizirana odprta pošiljka, izdelana iz kartona ali dovolj trdega papirja.
(2) Standardizirana dopisnica je pravokotne oblike in ustreza velikostim:
– najmanjša velikost: 90 mm × 140 mm,
– največja velikost: 120 mm × 235 mm.
(3) Na naslovni strani dopisnice mora biti tiskana označba “Dopisnica”, v mednarodnem poštnem prometu pa tudi označba “Carte postale”, in poštna znamka oziroma druga označba o plačani poštnini.
(4) Najmanj desna polovica naslovne strani dopisnice mora biti namenjena za naslov, hrbtna stran in največ leva polovica naslovne strani pa sta namenjeni za pisna ali druga sporočila.
(5) Dopisnica, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega in četrtega odstavka, je navadna dopisnica in se glede plačila poštnine šteje za navadno pismo.
(6) Za dopisnico se šteje tudi razglednica, ki ustreza pogojem za dopisnico.
10. člen
(tiskovina)
(1) Tiskovina je odprta pošiljka, ki lahko vsebuje knjige, časopise, revije ali drugi tisk.
(2) Masa tiskovine ne sme biti večja od 10 kg, v mednarodnem poštnem prometu pa ne večja od 5 kg.
(3) Velikosti tiskovine morajo praviloma ustrezati velikostim za navadno pismo.
(4) V zgornji levi kot naslovne strani tiskovine mora pošiljatelj napisati ali odtisniti označbo “Tiskovina”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Imprimé”.
(5) Tiskovini se lahko priloži račun, oddajnica, naročilnica, položnica, pisemski ovitek ali dopisnica za odgovor, v knjigi pa je lahko napisano posvetilo.
(6) Tiskovini se lahko priloži tiskana priloga, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima isto ime kot tiskovina,
– izdajatelj priloge je isti kot za tiskovino,
– tisk, oblika in vrsta papirja so enaki kot pri tiskovini,
– vsebina priloge in tiskovine je povezana,
– je sestavni del tiskovine in je vložena v posamezni izvod.
(7) Druge tiskane in netiskane priloge se lahko priložijo tiskovini le na način in pod pogoji, za katere se dogovorita izdajatelj tiskovine in pošta.
11. člen
(M vreča)
(1) M vreča je pisemska pošiljka, ki jo isti pošiljatelj pošilja istemu naslovniku in vsebuje tiskovine.
(2) Masa M vreče ne sme biti večja od 30 kg.
(3) Naslovnikov naslov mora biti napisan na naslovnici, izdelani iz kartona ali drugega primernega materiala v velikosti, ki ni manjša od 90 mm × 140 mm.
(4) Na vsakem svežnju tiskovin, vloženih v M vrečo, mora pošiljatelj označiti naslovnikov naslov.
12. člen
(odtisi za slepe)
(1) Odtisi za slepe so odprta pošiljka, ki lahko vsebuje tiskovine z znaki za slepe in druge oblike zapisov za slepe.
(2) Velikosti pošiljke morajo ustrezati velikostim za navadno pismo. Izjemoma je lahko najmanjša velikost pošiljke z računalniškimi zapisi 100 mm × 100 mm.
(3) Masa pošiljke ne sme biti večja od 7 kg.
(4) V zgornji desni kot naslovne strani pošiljke mora pošiljatelj napisati ali odtisniti označbo
“Odtisi za slepe” oziroma nalepiti nalepko z znakom za slepe, v mednarodnem poštnem prometu pa napisati ali odtisniti označbo “Cecogrammes” oziroma nalepiti nalepko z znakom za slepe.
13. člen
(letalska zalepka)
(1) Letalska zalepka je poštna vrednotnica.
(2) Letalska zalepka je zaprta pošiljka v mednarodnem poštnem prometu, izdelana iz enega kosa papirja, ki je zgiban v obliko pravokotnika.
(3) Najmanjša velikost letalske zalepke je 90 mm × 140 mm, največja pa 110 mm × 220 mm.
(4) Letalska zalepka ne sme vsebovati prilog.
(5) V zgornji levi kot naslovne strani letalske zalepke se mora nalepiti ali odtisniti označba “Aérogramme”.
2. Paket
14. člen
(navadni paket)
(1) Navadni paket je paket brez označene vrednosti, ki lahko vsebuje nelomljive predmete in pisno sporočilo.
(2) Velikosti in masa so:
– najmanjša velikost naslovne strani: 162 mm × 235 mm,
– največja velikost: do 150 cm po katerikoli velikosti, pri čemer seštevek dolžine in obsega, merjenega na najširšem mestu prečno, ne sme presegati 300 cm,
– največja masa: do 30 kg.
3. Poštna in telegrafska nakaznica
15. člen
(1) Poštna nakaznica se prenaša s poštnimi prometnimi sredstvi, telegrafska nakaznica pa s telekomunikacijskimi napravami.
(2) Znesek, ki se sme nakazati z eno nakaznico, ni omejen.
(3) Najvišji znesek nakaznice, ki se izplača ali vplača na dostavi, določi pošta.
4. Telegrafsko sporočilo
16. člen
(1) Za telegrafsko sporočilo, sprejeto po telefonu, se pošiljatelju kot potrdilo o sprejemu telegrafskega sporočila sporoči številka telegrafskega sporočila.
(2) Na telegrafskih sporočilih, sprejetih po telefaksni napravi, mora biti izpisana naročniška številka pošiljateljeve telefaksne naprave.
IV. POSEBNE POŠTNE STORITVE
17. člen
(posebne storitve)
Posebne storitve so storitve, s katerimi pošiljatelj ob oddaji pošiljke zahteva poseben način prenosa pošiljke. Te storitve so:
– EMS pošiljka,
– priporočena pisemska pošiljka (R),
– vrednostno pismo (V),
– priporočeni paket (P),
– vrednostni paket (PV),
– prednostna pisemska pošiljka (A PRIORITAIRE) – (samo v mednarodnem prometu),
– nujna pošiljka (EX),
– pisemska pošiljka s plačanim odgovorom (CCRI),
– vročitev pisemske pošiljke osebno naslovniku (OSEBNO),
– vročitev pošiljke s povratnico (AR),
– vročitev proti plačilu odkupnine (ODK),
– odprava pošiljke z letalom (AV),
– pazljivejše ravnanje s paketom (I),
– hranitev in vročitev poštno ležeče pošiljke (POŠTNO LEŽEČE),
– telegrafsko sporočilo z obvestilom o času vročitve (PC),
– telegrafsko sporočilo, ki se vroča določenega dne (VROČITIx),
– telegrafsko sporočilo z dodatkom (LXx).
18. člen
(EMS pošiljka)
(1) EMS (Express Mail Service) je poštna storitev hitrega prenosa pošiljk.
(2) EMS pošiljka lahko vsebuje predmete in pisno sporočilo, EMS pošiljka z označeno vrednostjo pa tudi denar in vrednostne papirje.
(3) Masa in velikost EMS pošiljke morajo ustrezati masi in velikosti za navaden paket.
19. člen
(priporočena pisemska pošiljka)
(1) Priporočena pisemska pošiljka je pošiljka, ki se evidentira pri oddaji in vročitvi.
(2) Sodno pismo, pismo v upravnem postopku in pismo v postopku zaradi prekrška se lahko odda v prenos le kot priporočena pisemska pošiljka.
20. člen
(vrednostno pismo)
(1) Vrednost vsebine vrednostnega pisma mora biti označena s številkami v levem spodnjem delu naslovne strani.
(2) Označena vrednost vrednostnega pisma ni omejena.
(3) Masa in velikosti vrednostnega pisma morajo ustrezati masi in velikostim za navadno pismo.
(4) Najvišjo označeno vrednost vrednostnega pisma, ki se sprejme ali vroči na dostavi, določi pošta.
21. člen
(priporočeni paket)
(1) Priporočeni paket je zaprta pošiljka brez označene vrednosti, ki lahko vsebuje predmete in pisno sporočilo.
(2) Masa in velikosti priporočenega paketa morajo ustrezati masi in velikostim za navaden paket.
22. člen
(vrednostni paket)
(1) Vrednostni paket je zaprta pošiljka z označeno vrednostjo, ki lahko vsebuje predmete, denar, vrednostne papirje in pisno sporočilo.
(2) Vrednost vsebine vrednostnega paketa mora biti označena s številkami v levem spodnjem delu naslovne strani paketa ali na posebni naslovnici.
(3) Označena vrednost vrednostnega paketa ni omejena.
(4) Masa in velikosti vrednostnega paketa morajo ustrezati masi in velikostim za navaden paket.
(5) Najvišjo označeno vrednost vrednostnega paketa, ki se sprejme ali vroči na dostavi, določi pošta.
23. člen
(prednostna pisemska pošiljka)
(1) Prednostna pisemska pošiljka je navadna ali knjižena pošiljka v mednarodnem prometu, ki ima prednost v prenosu.
(2) Masa in velikosti prednostne pisemske pošiljke morajo ustrezati masi in velikostim posameznih vrst pisemskih pošiljk.
(3) V zgornji levi kot naslovne strani prednostne pošiljke se mora odtisniti oziroma nalepiti nalepka “A Prednostno – Prioritaire”.
(4) Prednostna pisemska pošiljka se mora oddati v prenos na pošti pred zadnjo odpravo ali vložiti v poštni nabiralnik pred zadnjim izpraznjevanjem.
24. člen
(nujna pošiljka)
(1) Nujna pošiljka je navadna ali knjižena pošiljka, ki se odpravlja s prvo prometno zvezo in naslovniku v ožjem dostavnem okolišu pošte vroči pred ostalimi pošiljkami.
(2) Nujno telegrafsko sporočilo ima prednost pri prenosu pred drugimi telegrafskimi sporočili.
(3) Za nujno pošiljko, ki se glasi na naslovnika v širšem dostavnem okolišu pošte ali na poštni predal ali na poštno ležeče, se nujna storitev nanaša samo na prenos do naslovne pošte.
(4) Pošiljka, v kateri so žive živali ali hitro pokvarljivo blago, se mora oddati kot nujna.
(5) Na naslovno stran nujne pošiljke se mora odtisniti ali nalepiti nalepka “Nujno”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Express”.
25. člen
(pošiljka s plačanim odgovorom)
(1) Pošiljka s plačanim odgovorom je pismo ali dopisnica, ki jo pošiljatelj pošilja naslovniku v drugi pisemski pošiljki, ali je njen sestavni del.
(2) Prenos pošiljk s plačanim odgovorom se opravlja na način in pod pogoji, za katere se sporazumno dogovorita pošiljatelj in pošta.
26. člen
(vročitev pisemske pošiljke osebno naslovniku)
(1) Pisemska pošiljka, ki se mora obvezno vročiti osebno naslovniku, je knjižena pošiljka.
(2) V zgornji levi kot naslovne strani pošiljke se mora odtisniti oziroma nalepiti nalepka “Vročiti osebno”, v mednarodnem poštnem prometu pa “A remettre en main propre”.
27. člen
(pošiljka s povratnico)
(1) Pošiljka s povratnico je knjižena pošiljka, katere vročitev se pisno potrdi na posebnem obrazcu “Povratnica – Avis de réception”. Povratnica se vroči pošiljatelju kot navadna pošiljka.
(2) Povratnico izpolni pošiljatelj in jo odda skupaj s pošiljko.
28. člen
(odkupna pošiljka)
(1) Odkupna pošiljka je knjižena pošiljka, ki se vroči naslovniku proti poprejšnjemu plačilu zneska odkupnine, razen telegrafskega sporočila, poštne in telegrafske nakaznice.
(2) Odkupnina, označena na odkupni pošiljki, ne sme biti večja od zneska, ki ga določi pošta.
(3) V zgornji levi kot naslovne strani odkupne pošiljke mora pošiljatelj napisati ali označiti svoj popolni naslov, pod tem pa označbo “Odkupnina” in znesek odkupnine s številkami.
(4) Pošiljatelj mora z odkupno pošiljko oddati tudi izpolnjeno poštno nakaznico ali položnico, za pošiljke v mednarodnem poštnem prometu pa odkupno mednarodno nakaznico.
(5) Na naslovni strani odkupne pisemske pošiljke se mora v zgornji levi kot odtisniti ali nalepiti tudi nalepka “Odkupnina”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Remboursement”. Na naslovni strani odkupnega paketa pa se poleg sprejemne številke paketa odtisne ali nalepi tudi nalepka “Odkupnina”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Remboursement”.
29. člen
(letalska pošiljka)
(1) Letalska pošiljka je navadna ali knjižena pošiljka v mednarodnem prometu, katere prevoz se opravi z letalom.
(2) V zgornji levi kot naslovne strani letalske pošiljke se mora odtisniti ali nalepiti nalepka “Par avion”.
30. člen
(paket s pazljivejšim ravnanjem)
(1) Paket s pazljivejšim ravnanjem je knjižen paket, s katerim se v času prenosa ravna posebej pazljivo.
(2) Paketi, v katerih so žive živali, občutljivi predmeti, tekočine, hitro topljive snovi, občutljivi mehanizmi in podobno, se morajo oddati v prenos kot paketi s pazljivejšim ravnanjem.
(3) Na paketu s pazljivejšim ravnanjem, v katerem so predmeti, navedeni v prejšnjem odstavku, mora pošiljatelj napisati ustrezno označbo, ki opozarja na naravo vsebine paketa (na primer: Občutljivo, Varuj pred toploto, Ne obračaj, Steklo) ali nalepiti nalepko “Občutljivo”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Colis fragile”.
31. člen
(poštno ležeča pošiljka)
(1) Poštno ležeča pošiljka se ne dostavlja. Na naslovni pošti se hrani 30 dni od dneva prispetja.
(2) Poštno ležeča pošiljka ima v naslovnikovem naslovu oznako “Poštno ležeče”, v mednarodnem poštnem prometu pa “Poste restante”.
32. člen
(telegrafsko sporočilo z obvestilom o času vročitve)
Pri telegrafskem sporočilu z obvestilom o času vročitve je pošiljatelj obveščen o času vročitve telegrafskega sporočila.
33. člen
(telegrafsko sporočilo, ki se vroča določenega dne)
(1) Pri telegrafskem sporočilu, ki se vroča določenega dne, pošiljatelj določi dan vročitve.
(2) Dan vročitve se lahko določi za največ 30 dni od oddaje telegrafskega sporočila.
34. člen
(telegrafsko sporočilo z dodatkom)
Telegrafsko sporočilo z dodatkom je sporočilo, ki se naslovniku vroči na posebnem obrazcu oziroma z drugim dodatkom, ki ga je pošiljatelj izbral iz ponudbe pošte.
V. DOPOLNILNE IN DRUGE POŠTNE STORITVE
35. člen
(dopolnilne storitve)
(1) Dopolnilne poštne storitve so storitve, s katerimi pošiljatelj po oddaji pošiljke, vendar pred njeno vročitvijo, zahteva spremembo prenosa pošiljke oziroma s katerimi naslovnik pred vročitvijo pošiljke zahteva poseben način vročitve.
(2) Pošiljatelj lahko zahteva, da se:
– naslov na pošiljki spremeni ali dopolni,
– pošiljka vrne,
– knjižena pošiljka obremeni ali razbremeni z odkupnino, razen telegrafskega sporočila, poštne in telegrafske nakaznice,
– znesek odkupnine spremeni,
– paket odpravi za naslovnikom.
(3) Naslovnik lahko zahteva, da se:
– poštno ležeča pošiljka dostavi na določen naslov,
– pošiljka, razen sodnega pisma, pisma v upravnem postopku in v postopku zaradi prekrška, hrani kot poštno ležeča pošiljka ali odpravi na določen naslov,
– pošiljka vroči samo njemu osebno,
– pošiljka vroči kot nujna v ožjem okolišu pošte,
– pošiljka, razen sodnega pisma, pisma v upravnem postopku in pisma v postopku zaradi prekrška, ne dostavlja določenega dne,
– priporočena pisemska pošiljka, razen priporočene pisemske pošiljke s povratnico in z obremenitvijo, vloži v hišni ali izpostavljeni predalčnik brez potrditve prevzema,
– telegrafsko sporočilo sporoči ali preda po telekomunikacijskih napravah.
36. člen
(druge storitve)
(1) Druge poštne storitve so storitve, ki jih opravlja pošta na pošiljateljevo ali naslovnikovo zahtevo ali brez nje v zvezi s prenosom pošiljk.
(2) Te storitve so:
– poizvedovanje po pošiljki,
– izdaja in hramba pooblastila,
– odobritev uporabe poštnega predala,
– izdaja fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem ali vročitev poštne pošiljke,
– poprejšnji carinski pregled pošiljke,
– pregled poštnih pošiljk zaradi varnosti in zaščite,
– posebna vročitev z dostavo in sprejem pošiljk v prostorih uporabnika poštnih storitev,
– vračanje poštne pošiljke sprejemni pošti oziroma pošiljatelju,
– sprejem knjiženih pošiljk v nočnem času (od 21. do 7. ure), ob nedeljah in praznikih (dela prostih dnevih),
– izdaja fotokopije izplačane poštne nakaznice,
– izdaja fotokopije telegrafskega sporočila,
– previjanje paketa,
– prenos in vročitev pisma oziroma dopisnice, za katero poštnina ni plačana ali je premalo plačana,
– morebitne druge storitve po dogovoru med uporabnikom poštnih storitev in pošto.
VI. POGOJI ZA PRENOS POŠILJK
37. člen
(splošne določbe o opremi in zapiranju pošiljk)
(1) Vse pošiljke morajo biti ovite, razen tistih, za katere ovojnina glede na njihovo naravo ni potrebna (na primer: prazen zaboj, prazen sod, kosi lesa, plastike ipd.).
(2) Ovojnina mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke pred morebitnimi poškodbami in okvarami.
(3) Ovojnina pošiljke mora biti na naslovni strani praviloma enobarvna, svetle barve in ne sme imeti preluknjanih robov.
(4) Za ovojnino pošiljke se uporablja embalaža, kot npr. pisemska ovojnica, škatla, zaboj ali druga primerna sredstva. Če ovojnina pošiljke ne zagotavlja varnosti pošiljke, mora pošiljatelj tako pošiljko prevezati z vrvico ustrezne jakosti.
(5) Tiskovina mora biti ovita tako, da je njena vsebina dovolj zavarovana, hkrati pa omogoča hitro in enostavno preverjanje vsebine. Ne šteje se, da je tiskovina zaprta, če se za zapiranje uporabi sredstvo, ki omogoča, da se pošiljka lahko odpre, ne da bi se ovojnina poškodovala (navzkrižna povezava, ki se lahko odveže, pomožno zapiralo ipd.).
(6) Pošta mora pošiljko, ki se je poškodovala med prenosom, prepakirati v ustrezno ovojnino. Če se poškodovana pošiljka prepakira zaradi pošiljateljeve napake, ima pošta pravico, da ob njeni vročitvi zaračuna naslovniku ceno po ceniku poštnih storitev.
(7) Pisemskih pošiljk se ne sme zapirati s spenjalnikom.
(8) Če se za zapiranje priporočenih pošiljk v mednarodnem poštnem prometu uporabi lepilni trak, mora pošiljatelj le-tega označiti s podpisom ali kako drugo svojo oznako tako, da so deli oznake vidni na traku in ovitku.
38. člen
(posebne določbe o opremi in zapiranju pošiljk)
(1) Mastne stvari (maziva, smola ipd.) se pakirajo v nepropustno ovojnino (škatla, platnena vreča, pergament ali plastična vrečka), ki se vloži v embalažo iz lesa, kovine ali trdne plastične snovi.
(2) Dragoceni predmeti se pakirajo v embalažo iz odpornega materiala.
(3) Tekočine in hitro hlapljive snovi se pakirajo v nepropustno posodo. Vsaka posoda mora biti vložena v posebno kovinsko, leseno ali plastično embalažo ali embalažo iz trdne valovite lepenke. Prostor med posodami ter prostor med posodami in embalažo mora biti zapolnjen z zaščitno snovjo v količini, ki lahko v celoti upije tekočino.
(4) Občutljivi predmeti (stekleni predmeti, radijski in televizijski sprejemniki ipd.) se pakirajo tako, da se posamič dobro ovijejo in vložijo v zaboj iz lesa, pločevine, plastike ipd.
(5) Žive živali se pakirajo v embalažo, v kateri je dovolj zraka in posoda s toliko hrane in vode, kolikor jo žival potrebuje v času prenosa.
(6) Čebele, pijavke ali sviloprejke se pakirajo v zaprto škatlo ali zaboj iz pločevine, pri čemer mora imeti škatla oziroma zaboj na eni strani odprtino, čez katero je pritrjena mreža iz goste in močne žice. Čebele se smejo pošiljati tudi v za to izdelanem kartonskem ovitku.
(7) Pošiljatelj mora skupaj s pošiljko z živalmi oddati tudi potrdilo pristojnega organa o zdravju živali oziroma dovoljenje, da se živali smejo prenašati kot poštna pošiljka. Pooblaščeni gojitelji čebel smejo v ta namen uporabiti posebej prilagojeno nalepko, na kateri je napisana številka potrdila o zdravju živali in odtis štampiljke gojitelja.
39. člen
(ovitek s prozornim okencem)
(1) Pisemski ovitek s prozornim okencem ima na naslovni strani izdelano prozorno okence pravokotne oblike, skozi katerega se lahko vidi le naslovnikov naslov.
(2) Prozorno okence je lahko postavljeno v prostoru, ki mora biti oddaljen:
– najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,
– najmanj 15 mm od desnega stranskega roba,
– najmanj 15 mm od levega stranskega roba,
– najmanj 15 mm od spodnjega roba.
(3) Največja velikost prozornega okenca je 45 mm × 90 mm.
(4) Prozorno okence ne sme imeti barvnega roba. Izdelano mora biti iz materiala, ki omogoča, da se naslov zlahka prebere.
(5) Pisemski ovitki z odprtim okencem niso dovoljeni.
40. člen
(oprema in zapiranje pošiljke z označeno vrednostjo)
(1) Za ovojnino pošiljke z označeno vrednostjo se mora uporabiti tipiziran poštni ovitek ali druga podobna enobarvna ovojnica, ki ni izdelana iz papirja s črtami in nima barvastih robov. Za ovitek se lahko uporabi tudi ustrezna platnena vrečka s šivi na notranji strani.
(2) Za pakiranje predmetov, ki jih ni mogoče vložiti v ovitek, je treba uporabiti ovojnino iz platna, močnega večslojnega papirja ali škatlo iz lepenke, lesa ali podobnega materiala.
(3) Za ovitek vrednostnega pisma z označeno vrednostjo do zneska, ki ga določi pošta, se sme izjemoma uporabiti navadni ovitek, ki mora biti zaprt tako, da do njegove vsebine ni mogoče priti, ne da bi se ovitek poškodoval.
(4) Za ovitek pošiljke z označeno vrednostjo se ne sme uporabiti ovitek s prosojnim okencem.
(5) Če se za ovitek pošiljke z označeno vrednostjo uporabi ustrezna platnena vrečka, se mora vrečka zapreti tako, da je ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb.
(6) Na ovojnini pošiljke z označeno vrednostjo ni dovoljeno popravljati, prečrtavati oziroma spreminjati naslovnih podatkov ali označene vrednosti. Na teh pošiljkah se smejo lepiti samo poštne nalepke in znamke.
(7) Za zapiranje pošiljke z označeno vrednostjo se sme uporabiti poštna varnostna zalepka, enotni lepilni trak ali drugo učinkovito enotno zapiralno sredstvo.
(8) Število poštnih varnostnih zalepk ni omejeno in je odvisno od velikosti ter vrste ovojnine. Poštne varnostne zalepke in poštne znamke morajo biti oddaljene od roba ovojnine ter druga od druge najmanj 5 mm. Barvni odtis pečatnika mora biti tudi na ovitku na tisti strani, na kateri je pečat.
(9) Če se za zapiranje pošiljke z označeno vrednostjo uporabi poštna varnostna zalepka ali enotni lepilni trak, mora pošiljatelj, ki je pravna oseba, nanjo odtisniti štampiljko ali faksimile podpisa ali jo kako drugače jasno overiti, fizična oseba pa se podpisati. Deli odtisa oziroma podpisa morajo biti vidni na poštni varnostni nalepki in ovitku.
41. člen
(splošno o naslavljanju pošiljk)
(1) Na vsaki pošiljki mora biti čitljivo in jasno napisan naslovnikov naslov.
(2) Knjižena pošiljka mora biti naslovljena na samo enega naslovnika (izjeme so možne pri telegrafskem sporočilu). Ne šteje se, da je pošiljka naslovljena na več naslovov, če je poleg firme navedeno ime in priimek enega ali več družbenikov.
(3) Navadna pošiljka je lahko naslovljena na več naslovnikov, ki morajo biti na istem naslovu.
(4) Na pošiljki, ki se glasi na naslovnika, ki je najemnik, morata biti v naslovu poleg naslovnikovega imena in priimka navedena tudi ime in priimek najemodajalca.
(5) V notranjem in mednarodnem poštnem prometu se pošiljke naslavljajo v latinici. Pošiljka za tujino je lahko naslovljena tudi s pisavo naslovne države, vendar morata biti v latinici napisani naslovna pošta in naslovna država.
42. člen
(naslovnikov naslov)
(1) Naslovnikov naslov mora biti napisan v desnem delu naslovne strani pošiljke vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora, ki mora biti oddaljen:
– najmanj 40 mm od zgornjega roba ovitka,
– najmanj 15 mm od desnega stranskega roba,
– najmanj 15 mm od spodnjega roba,
– največ 140 mm od desnega proti levemu robu.
(2) Znotraj naslovnega prostora ne sme biti nobenih grafičnih ali drugih podobnih oznak.
(3) Podatki v naslovu pošiljke morajo biti označeni drug pod drugim na naslednji način:
– naslovnikovo ime in priimek ali naziv podjetja, ustanove ipd.,
– ulica, hišna številka oziroma kraj (vas, naselje, zaselek) in hišna številka,
– pri imetnikih poštnih predalov kratica p.p. s številko, brez ulice, hišne številke oziroma kraja,
– pri poštno ležečih pošiljkah označba poštno ležeče,
– uradna kratica naslovne države (za pošiljke za tujino), poštna številka in pravilni naziv naslovne pošte,
– pri naslovnikih, ki jim je določena posebna poštna številka, posebna poštna številka in uradni naziv naslovne pošte,
– ime države (za pošiljke za tujino).
(4) Med podatki o ulici, hišni številki, kraju in hišni številki ter med naslovno pošto mora biti dvakratni (vsaj enovrstični) presledek. Med poštno številko in nazivom naslovne pošte pa mora biti vsaj 5 mm presledek.
(5) Na naslovno stran pošiljke je dovoljeno nalepiti naslovnikov naslov, razen na vrednostnem pismu z označeno vrednostjo nad zneskom, ki ga določi pošta.
43. člen
(pošiljateljev naslov)
(1) Pošiljatelj mora poleg naslovnikovega naslova označiti ali napisati tudi svoj popoln naslov na:
– navadnih paketih,
– vseh knjiženih pošiljkah, razen na priporočenih pisemskih pošiljkah, ki niso obremenjene z odkupnino ali drugimi obremenitvami oziroma s povratnico,
– vseh pošiljkah z oznako “Poštnina plačana pri pošti...”,
vseh telegrafskih sporočilih z obvestilom o času vročitve in telegrafskih sporočilih z dodatkom,
– pošiljkah, zavezanih carinski kontroli.
(2) Za pošiljateljev naslov ne šteje oznaka poštno ležeče.
(3) Če na pošiljki ni označen prostor za pošiljateljev naslov, se naslov napiše ali označi v zgornji levi kot naslovne strani ali na hrbtno stran pošiljke.
(4) Označevanje ali izpisovanje pošiljateljevega naslova na ostalih pošiljkah je priporočljivo.
44. člen
(oddaja pisemske pošiljke)
(1) Navadno pošiljko odda pošiljatelj na pošti ali jo vloži v poštni nabiralnik, če velikost pošiljke to dovoljuje, lahko pa jo odda tudi pismonoši.
(2) Navadno pošiljko, za katero se poštnina plača in označuje v skladu s pogodbo oziroma po dogovoru, odda pošiljatelj na pošti z obrazcem Popis oddanih pošiljk ali Oddajnica.
(3) Pet ali več naslovljenih tiskovin, ki glasijo za istega naslovnika ali isto naslovno pošto, mora pošiljatelj povezati v sveženj.
(4) Knjiženo pošiljko odda pošiljatelj na pošti z obrazcem Potrdilo o oddaji pošiljke. Pošiljatelj, ki redno ali občasno oddaja pet ali več knjiženih pisemskih pošiljk, lahko odda pošiljke v prenos z obrazcem Popis oddanih pošiljk.
(5) Popis oddanih pošiljk ali Oddajnico lahko pošiljatelj tiska oziroma računalniško izpiše sam pod pogoji, ki jih določi pošta.
(6) Pošiljka z živimi živalmi se ne sprejme v prenos dan poprej, ko pošta ne posluje.
(7) Za dan oddaje pošiljke v prenos se šteje dan, ki je v odtisu poštnega žiga ali poštninskega stroja oziroma v mehanografskem odtisu na pošiljki. Pošta se lahko s pošiljateljem dogovori, da se pošiljke z oznako “Poštnina plačana pri pošti...” ne žigosajo.
(8) Izjemoma se smejo oddati v prenos pošiljke z odtisnjenim netočnim datumom oddaje, če med odtisnjenim datumom na pošiljkah in datumom oddaje ni razlike več kot 3 dni.
45. člen
(oddaja paketa)
(1) Navadni paket odda pošiljatelj v prenos na pošti na enak način kot navadno pisemsko pošiljko.
(2) Priporočeni ali vrednostni paket odda pošiljatelj na pošti z obrazcem Spremnica, ki je hkrati potrdilo o oddaji paketa in naslovnica.
(3) Pošiljatelj, ki redno ali občasno oddaja v prenos večje število knjiženih paketov, lahko odda pakete v prenos z obrazcem Popis oddanih pošiljk.
(4) Popis oddanih pošiljk ali Spremnico lahko pošiljatelj tiska oziroma računalniško izpiše sam pod pogoji, ki jih določi pošta.
(5) Paket z živimi živalmi se ne sprejme v prenos dan poprej, ko pošta ne posluje.
46. člen
(oddaja EMS pošiljke)
EMS pošiljko odda pošiljatelj na pošti z obrazcem Naslovnica, ki je hkrati potrdilo o oddaji in naslovnica.
47. člen
(oddaja poštne ali telegrafske nakaznice)
Poštno ali telegrafsko nakaznico odda pošiljatelj na pošti ali pismonoši (razen nakaznice za mednarodni poštni promet) skupaj z denarjem.
48. člen
(oddaja telegrafskega sporočila)
(1) Telegrafsko sporočilo odda pošiljatelj na pošti, pismonoši ali po telekomunikacijski napravi.
(2) Za čas sprejema telegrafskega sporočila se šteje čas, ko je bilo telegrafsko sporočilo sprejeto na pošti.
(3) Telegrafsko sporočilo mora biti napisano v latinici.
49. člen
(oddaja pošiljke, ki je zavezana carinski kontroli)
(1) Poštno pošiljko, ki je zavezana carinski kontroli, odda pošiljatelj na pošti.
(2) Pošiljatelj mora skupaj s pošiljko, ki je zavezana carinski kontroli, oddati te listine:
– nalepko CN 22 in en izvod carinske deklaracije CN 23 za navadno in knjiženo pisemsko pošiljko, če označena vrednost vsebine ne presega 300 DTS,
– dva izvoda carinske deklaracije CN 23 in zgornji del nalepke CN 22 za navadno in knjiženo pisemsko pošiljko, če označena vrednost vsebine presega 300 DTS,
– dva oziroma tri izvode carinske deklaracije CN 23 za paket, ne glede na označeno vrednost.
(3) DTS (Droit de tirage spécial) iz prejšnjega odstavka pomeni posebno pravico črpanja, ki se uporablja za obračunavanje obveznosti v mednarodnem poštnem prometu.
(4) Za dokazilo o izvozu poštnih pošiljk mora pošiljatelj poleg listin, navedenih v drugem odstavku tega člena, pošti oddati tudi ustrezne carinske listine, določene v carinskih predpisih.
50. člen
(plačilo poštnine)
(1) Veljavni izvleček cenika poštnih storitev mora biti objavljen na vidnem mestu v prostorih pošte, namenjenih uporabnikom poštnih storitev. Pošta je dolžna na zahtevo stranke omogočiti vpogled v celoten cenik poštnih storitev.
(2) Poštnina za poštne storitve se plača pošti v gotovini, z zamenjavo mednarodnega kupona za odgovor ali drugimi zakonitimi plačilnimi sredstvi.
(3) Če se poštnina označi s poštnimi znamkami, jih mora pošiljatelj nalepiti v zgornji desni kot naslovne strani pošiljke.
(4) Poštne znamke ne smejo biti že uporabljene, poškodovane, sestavljene iz več delov, izrezane z ovitka pisma ali dopisnice, ali znamke, ki niso v obtoku ali so ponarejene.
(5) Na pošiljke, za katere se poštnina plača po posebnem dogovoru ali pogodbi, mora pošiljatelj v zgornji desni kot naslovne strani pošiljke napisati ali odtisniti oznako “Poštnina plačana pri pošti ......... .” ali “Poštnina plačana. Pog. št. ... .”, v mednarodnem prometu pa “Taxe perçue”.
(6) Poštnino za vplačilo odkupnine v dobro pošiljatelja plača naslovnik odkupne pošiljke ob njenem prevzemu.
(7) Za pošiljko, ki je zavezana carinski kontroli, plača carinske in druge dajatve pošiljatelj ob oddaji pošiljke oziroma naslovnik ob vročitvi pošiljke.
(8) Poštnino za morebitno prepošiljanje in vračanje paketa plača naslovnik ali pošiljatelj.
(9) Dobrodelne znamke se smejo lepiti na naslovno stran pošiljke le v času, kot to določa zakon. Ne-poštne znamke ali nalepke, ki so po videzu podobne poštnim znamkam, se ne smejo lepiti na naslovni strani pošiljke. To velja tudi za odtise štampiljke, ki so podobni odtisom poštnega žiga ali poštninskega stroja.
(10) Imetnik mednarodnega kupona za odgovor lahko kupon zamenja za poštne znamke, v znesku poštnine za prenos navadnega prednostnega ali letalskega pisma za tujino prve težnostne stopnje.
51. člen
(oprostitev plačila poštnine)
Odtisi za slepe so oproščeni vseh poštnin, razen dopolnilne letalske poštnine.
VII. ROKI PRENOSA POŠILJK V NOTRANJEM PROMETU
52. člen
(roki prenosa)
(1) Pošiljke morajo biti prenesene v teh rokih:
– telegrafsko sporočilo in telegrafska nakaznica:
– v 4 urah – nujno telegrafsko sporočilo in nujna telegrafska nakaznica za naslovnika v ožjem okolišu pošte,
– v 6 urah – navadno telegrafsko sporočilo in navadna telegrafska nakaznica za naslovnika v ožjem okolišu pošte,
– v 10 urah – telegrafsko sporočilo in telegrafska nakaznica za naslovnika v širšem okolišu pošte.
– EMS pošiljka:
– v 4 urah – če se sprejema in vroča na območju iste pošte ali istega kraja,
– v 24 urah – druge EMS pošiljke.
– nujna pošiljka:
– v enem dnevu (D+1),
– druge pošiljke:
– v treh dneh (D+3).
(2) V roke prenosa se ne štejejo:
– dan oddaje (D) pri prenosu pisemske in paketne pošiljke ter poštne nakaznice,
– dnevi, ko pošta ne posluje,
– čas, ko pošta ne posluje, pri prenosu telegrafskega sporočila, telegrafske nakaznice in EMS pošiljke,
– čas zamude zaradi nepravilnega ali nepopolnega naslova,
– čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja poštnega prometa brez krivde pošte,
– naslednji dan po oddaji pošiljke, če je bila pošiljka oddana po zadnji odpravi pošiljk s sprejemne pošte.
(3) Pošta je svojo obveznost glede roka prenosa pošiljke izpolnila, ko pošiljko vroči oziroma naslovnika obvesti o prispeli pošiljki v zgoraj navedenih rokih.
53. člen
(roki za prevzem pošiljk na pošti)
(1) Pošiljka, za katero je bil naslovnik obveščen, se na pošti lahko prevzame:
– v enem dnevu – pošiljka z živimi živalmi in telegrafsko sporočilo s svežim cvetjem,
– v petnajstih dneh – sodno pismo, pismo v upravnem postopku in pismo v postopku zaradi prekrška,
– v tridesetih dneh – poštno ležeča pošiljka in paket iz tujine,
– v osmih dneh – telegrafsko sporočilo in vse druge pošiljke.
(2) Roki iz prejšnjega odstavka tega člena se računajo koledarsko z naslednjim dnem po dnevu, ko je bil naslovnik obveščen o prispeli pošiljki, oziroma ko je na pošto prispela “Poštno ležeča” pošiljka ali pošiljka za poštni predal. V primeru druge dostave pošiljke se rok računa koledarsko od naslednjega dne po dnevu, ko je bil naslovnik prvič obveščen o prispeli pošiljki. Po preteku zgoraj navedenih rokov se pošiljka vrne pošiljatelju.
VIII. VROČANJE POŠILJK
54. člen
(splošne določbe)
(1) Pošiljka se vroči osebno naslovniku ali osebam, ki se jim po zakonu pošiljka lahko vroči. Pošiljka se vroča v stanovanju oziroma poslovnem prostoru, z vložitvijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik, poštni predal ali v poslovnih prostorih pošte.
(2) Navadna in knjižena pošiljka brez ali z označeno vrednostjo do zneska, ki ga določi pošta, se sme vročiti odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v naslovnikovem gospodinjstvu oziroma poslovnem prostoru.
(3) Odrasli član naslovnikovega gospodinjstva je oseba, starejša od 15 let, ki živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu.
(4) Zaposlena oseba je vsaka oseba, starejša od 15 let, ki je zaposlena v naslovnikovem gospodinjstvu ali v njegovem poslovnem prostoru.
(5) Če naslovnik ali oseba, ki se ji poštna pošiljka vroča, ni znana poštnemu delavcu, se vroči le, če naslovnik ali prejemnik dokažeta svojo istovetnost in prejemnik še razmerje do naslovnika.
(6) Če je naslovnik pravna oseba, se pošiljka vroči osebi, ki je pooblaščena za prevzemanje poštnih pošiljk, oziroma osebi, ki jo je naslovnik pooblastil. Če pravna oseba preneha obstajati, se pošiljka vroči pravnemu nasledniku, kar se dokazuje z odločbo pristojnega organa.
(7) Posredniku se vročajo navadne pošiljke, telegrafska sporočila in priporočene pisemske pošiljke, ki niso obremenjene z odkupnino ali drugimi obremenitvami. Druge knjižene pošiljke se lahko vročajo posredniku na način in pod pogoji, za katere se dogovorita posrednik in pošta.
(8) Posrednik iz prejšnjega odstavka je pravna oseba (podjetje, družba, ustanova ipd.), pri kateri je naslovnik v času prispetja pošiljke.
(9) Pošiljke, ki so naslovljene na osebe pod skrbništvom, na osebe v priporu ali na osebe v zaporu, se praviloma vročajo:
– skrbniku – za osebe pod skrbništvom,
– preiskovalnemu organu – za osebe v priporu,
– kazensko-poboljševalnemu zavodu – za osebe v zaporu.
(10) Telegrafsko sporočilo, razen telegrafskega sporočila z dodatkom, se naslovniku lahko sporoči ali preda po telekomunikacijski napravi. Naslovnik lahko zahteva, da se mu to telegrafsko sporočilo dostavi kot navadno pismo.
(11) Telegrafsko sporočilo na posebnem obrazcu se lahko naslovniku, ki je odsoten, vroči tako, da se vloži v njegov hišni ali izpostavljeni predalčnik.
55. člen
(vročanje pošiljk z dostavo)
(1) Vročanje pošiljk z dostavo pomeni vročanje pošiljk naslovniku v stanovanju oziroma v njegovem poslovnem prostoru ter v hišne in izpostavljene predalčnike.
(2) V primeru neuspele dostave se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki z navedbo, kdaj in na kateri pošti se pošiljka lahko prevzame. Obvestilo o prispeli pošiljki se pusti naslovniku tudi, kadar naslovnik ugovarja glede neoporečnosti pošiljke ali višine zneska, s katerim je pošiljka obremenjena.
(3) Naslovniku se lahko namesto paketa, vrednostnega pisma, telegrafske in poštne nakaznice pusti obvestilo o prispeli pošiljki, kadar pošiljke presegajo maso ali najvišji znesek, ki ga določi pošta.
56. člen
(vročanje pošiljk v poslovnih prostorih pošte)
(1) V poslovnih prostorih pošte se vročajo pošiljke:
– naslovljene na uporabnika poštnega predala,
– naslovljene na fizične osebe, ki imajo v naslovu uporabnika poštnega predala,
– naslovljene na poštno ležeče,
– poškodovane ali previte pošiljke,
– za katere je bil naslovnik obveščen o prispeli pošiljki.
(2) V mestih z več poštami se poštno ležeče pošiljke praviloma vročajo na določeni pošti.
57. člen
(uporaba poštnega predala)
(1) Uporaba poštnega predala se praviloma dodeli uporabniku, ki v povprečju dnevno prejema več kot 10 pošiljk.
(2) Poštni predal se lahko odpre tudi na šifro ali geslo, s tem da mora uporabnik v vlogi navesti svoj popolni poštni naslov.
(3) Poštni predal se uporablja na način in pod pogoji, za katere se dogovorita uporabnik in pošta.
58. člen
(pooblastilo za prevzem pošiljk)
(1) Naslovnik (pooblastitelj) lahko pooblasti drugo osebo (pooblaščenca) za prevzem pošiljk.
(2) Za izdajo pooblastila iz prejšnjega odstavka velja poleg splošnih predpisov o pooblastilih še naslednje:
– pooblastitelj sme z enim pooblastilom pooblastiti največ tri osebe,
– pooblastilo posameznika oziroma preklic tega pooblastila mora overiti pošta ali za to pristojni organ,
– pooblastilo mora biti shranjeno pri pošti, pri kateri bo pooblaščenec prevzemal poštne pošiljke.
(3) Pooblastilo se sme izdati za prevzem vseh pošiljk, za posamezne vrste pošiljk ali za posamezno pošiljko. Uporabnik poštnega predala in pravne osebe smejo izdajati pooblastila samo za prevzem vseh vrst pošiljk.
(4) Če želi pooblastitelj preklicati izdano pooblastilo, v celoti ali deloma, mora o tem pisno obvestiti pošto, pri kateri je pooblastilo shranjeno.
59. člen
(potrditev prevzema pošiljke)
(1) Naslovnik knjižene pošiljke mora potrditi prevzem pošiljke s svojim podpisom in zapisom datuma na vročilni listini, pri EMS-pošiljkah in telegrafskih sporočilih pa tudi z zapisom ure in minute vročitve.
(2) Če naslovnik ne more pisati zaradi telesne hibe, lahko prevzem pošiljke potrdi priča, ki mora dokazati svojo istovetnost.
(3) Če namesto naslovnika prevzame pošiljko član gospodinjstva ali pri naslovniku zaposlena oseba, mora v podpisu označiti tudi razmerje do naslovnika (na primer: mož, sin, sodelavec ipd.).
(4) Če je pošiljka s povratnico, se mora prevzem pošiljke potrditi tudi na povratnici. Povratnico vročene pošiljke potrdi oseba, ki je prevzela pošiljko.
(5) Prevzem knjiženih pošiljk oziroma nakazniških zneskov potrjuje za pravne osebe za to določena oseba s svojim podpisom in z odtisom štampiljke pravne osebe. Odtis štampiljke ni potreben, kadar se pošiljke vročajo oziroma nakaznice izplačujejo pooblaščencu.
60. člen
(dokazovanje istovetnosti)
(1) Istovetnost se dokazuje z veljavnimi osebnimi listinami, katerih sestavni del je fotografija osebe.
(2) Oseba, ki nima listine iz prejšnjega odstavka tega člena, dokaže istovetnost s pričo. V tem primeru priča dokaže istovetnost z veljavno osebno listino, katere sestavni del je fotografija.
(3) Pooblaščenec dokazuje istovetnost s svojim podpisom iz pooblastila.
61. člen
(zavrnitev prevzema ali že vročenih pošiljk)
(1) Naslovnik lahko zavrne prevzem pošiljke, razen če drugi predpisi ne določajo drugače.
(2) Pošta mora sprejeti že vročeno pošiljko tudi v primerih, ko je bila pravilno posredno vročena in naslovnik zavrne prevzem.
(3) Naslovnik, ki zavrne prevzem pošiljke, napiše na pošiljko označbo “Ne sprejmem” in to izjavo potrditi s podpisom. Če naslovnik tega noče napisati, to napiše poštni delavec in potrdi s svojim podpisom.
62. člen
(vračanje pošiljke)
(1) Pošiljka, ki ni bila vročena naslovniku, se vrne pošiljatelju, če je njegov naslov označen na ali v pošiljki.
(2) Nevročena EMS pošiljka v notranjem prometu se vrne pošiljatelju po rednih odpravnih zvezah.
(3) Če se telegrafsko sporočilo iz kateregakoli vzroka ni vročilo naslovniku, se o tem obvesti pošiljatelja s telegrafskim sporočilom.
IX. REŠEVANJE REKLAMACIJ
63. člen
(reklamacija zaradi poškodbe ali zmanjšanja vsebine pošiljke)
(1) Če naslovnik ali pooblaščenec vloži reklamacijo zaradi poškodbe ali zmanjšanja vsebine pošiljke ob njeni izročitvi, mora pošta pošiljko komisijsko pregledati in o tem sestaviti Zapisnik o poškodovani pošiljki.
(2) Če se reklamacija vloži po prevzemu pošiljke v roku, ki ga določa zakon, se mora pošti, ki je pošiljko vročila, predložiti na vpogled tudi pošiljka, na katero se reklamacija nanaša. V tem primeru ravna pošta tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
64. člen
(reklamacija zaradi nevročitve ali prekoračitve roka prenosa pošiljke ali popačenja vsebine telegrafskega sporočila)
(1) Pošiljatelj oziroma pooblaščenec vloži reklamacijo zaradi nevročitve ali prekoračitve roka prenosa pošiljke ali popačenja vsebine telegrafskega sporočila na obrazcu Poizvednica, ki ji priloži tudi potrdilo o oddaji pošiljke, če se reklamacija nanaša na knjiženo pošiljko.
(2) Če se reklamacija nanaša na nevročitev ali prekoračitev roka prenosa navadne pošiljke, je treba pošti oddati naslednje podatke: datum oddaje pošiljke, kratek opis vsebine pošiljke, faksimile ovitka, ki mora po obliki, barvi, velikosti, naslovu, pisavi in morebitnemu pečatenju ustrezati pošiljki, na katero se reklamacija nanaša. Za pošiljke ali pisma in dopisnice z natiskano znamko se namesto faksimila ovitka odda faksimile naslova pošiljke.
(3) Za reklamacijski postopek, ki se opravi telegrafsko, se plača znesek za telegrafsko sporočilo.
65. člen
(postopek za uveljavitev terjatve)
(1) Pošiljatelj ali naslovnik oziroma pooblaščenec uveljavlja odškodnino in druge terjatve z obrazcem Zahtevek.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka vloži pošiljatelj praviloma pri pošti, ki ji je oddal pošiljko, naslovnik pa pri pošti, ki mu je pošiljko vročila.
(3) V zahtevku je treba opredeliti višino terjatve in navesti morebitna druga dejstva, s katerimi se utemeljuje zahtevek.
(4) Zahtevku se mora priložiti Poizvednica oziroma Zapisnik o poškodovani pošiljki, s katerima je bila ugotovljena nepravilnost poslovanja s pošiljko.
66. člen
(vračanje poštnine)
(1) Pošta vrne pošiljatelju oziroma pooblaščencu plačano poštnino v teh primerih:
– znesek preveč zaračunane poštnine, razen razlike zneska, ko je pošiljatelj nalepil na pošiljko znamko višje vrednosti od poštnine,
– znesek plačane poštnine za prenos pošiljke v mednarodnem poštnem prometu, zmanjšan za poštnino za prenos pošiljke v notranjem prometu od sprejemne pošte do carinske pošte in nazaj, če se pošiljka vrača pošiljatelju s carinske pošte zato, ker ne izpolnjuje pogojev, določenih s carinskimi predpisi.
(2) Zahtevek za vračanje poštnine mora pošiljatelj oziroma pooblaščenec vložiti pri pošti, pri kateri je oddal pošiljko.
67. člen
(vračanje že vročene pošiljke)
(1) Pošta mora prevzeti v prenos že vročeno pošiljko, če je bila le-ta napačno vročena.
(2) Če je bila napačno vročena knjižena pošiljka že odprta, se za pošiljko sestavi Zapisnik o poškodovani pošiljki, ki ga praviloma podpiše tudi oseba, ki pošiljko vrača.
68. člen
(izdajanje fotokopije poštne listine)
(1) Pošiljatelj ali naslovnik oziroma pooblaščenec lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka se vloži pri katerikoli pošti v šestih mesecih od dneva oddaje oziroma vročitve pošiljke.
(3) Pošta mora vložniku zahtevka izdati fotokopijo zahtevane listine v 15 dneh od dneva prejema zahtevka.
X. PRENOS POŠILJK, KI VSEBUJEJO ZDRAVILA, KUŽNE IN BIOLOŠKO POKVARLJIVE SNOVI TER RADIOAKTIVNE SNOVI
69. člen
(zdravila)
(1) Pošiljka, v kateri se pošiljajo nujna zdravila in kemične snovi za njihovo izdelavo, mora biti pakirana v ustrezno embalažo, pri čemer mora pristojni organ na sami pošiljki potrditi, da so predmeti pravilno pakirani.
(2) Na naslovno stran pošiljke mora pošiljatelj nalepiti nalepko “Nujna zdravila – Médicaments urgents” ali “Referenčne kemične snovi – Substances chimiques de référence”.
70. člen
(kužne in biološko pokvarljive snovi)
(1) Pošiljka, v kateri se pošiljajo kužne in biološko pokvarljive snovi, mora biti pakirana v ustrezno nepropustno embalažo, pri čemer mora pošiljatelj pisno zagotoviti, da je pošiljka opremljena tako, da ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na naslovno stran pošiljke mora pošiljatelj nalepiti nalepko “Kužne snovi – Substances infectieuses”.
(2) Pošiljka, ki vsebuje biološke snovi, ki se kvarijo, niso pa nalezljive, mora biti pakirana v notranjo nepropustno ovojnino in ustrezno zunanjo ovojnino. Vpijajoči material mora biti nameščen v notranji ovojnini ali med notranjo in zunanjo ovojnino. Na naslovno stran pošiljke mora pošiljatelj nalepiti nalepko “Pokvarljive biološke snovi – Matieres biologiques périssables”.
71. člen
(radioaktivne snovi)
(1) Pošiljka, ki vsebuje radioaktivne snovi, mora biti opremljena v skladu s priporočili Mednarodne agencije za atomsko energijo, vsebovanimi v zbirki Varnostni standardi št. ST – 1; Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi.
(2) Pošiljka se sprejme od pošiljatelja, ki ga je pooblastil državni organ. Na naslovni strani pošiljke mora biti s tiskanimi črkami vidno napisana označba z besedami: ”Radioaktivna snov, dovoljena količina za prenos po pošti – Matieres radioactives, quantités admises au transport par la poste”.
XI. DRUGE ZADEVE, POMEMBNE ZA OPRAVLJANJE POŠTNIH STORITEV
72. člen
(postopek s predmeti, katerih prenos je prepovedan)
(1) Če se med prenosom ugotovi oziroma obstaja sum, da pošiljka vsebuje predmete, katerih prenos je po zakonu prepovedan, mora pošta vsebino pošiljke komisijsko pregledati in o tem sestaviti zapisnik, če ne obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
(2) Če se med prenosom ugotovi oziroma obstaja sum, da pošiljka vsebuje predmete, katerih prenos je po zakonu prepovedan, mora pošta takoj obvestiti pristojni organ, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
(3) Pošiljka, ki vsebuje eksplozivne, lahko vnetljive predmete, druge nevarne predmete ali mamila, se odda pristojnemu organu.
(4) Pisemska pošiljka, ki vsebuje žive živali, razen čebel, pijavk ali sviloprejk, se vrne pošiljatelju.
(5) Pošiljka, ki vsebuje predmete, ki lahko na način, kako so pakirani, poškodujejo ljudi, druge pošiljke ali poštno opremo, se previje in z zapisnikom o poškodovani pošiljki vroči naslovniku. V primeru, da pošiljke ni mogoče previti, se jo uniči in o tem sestavi zapisnik. Pred uničenjem pošiljke je treba obvestiti pošiljatelja. Če to ni mogoče, se pošiljatelja o uničenju pošiljke pisno obvesti.
73. člen
(najdene stvari v poslovnih prostorih pošte)
Za stvari, najdene v poslovnih prostorih pošte, ki so namenjeni za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev, veljajo splošni predpisi o najdenih stvareh.
XII. KONČNI DOLOČBI
74. člen
(predpisi, ki se prenehajo uporabljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev, ki se nanaša na poštno in telegrafsko dejavnost (Uradni list SFRJ, št. 35/88 in 11/91) in na njegovi podlagi izdan pravilnik o opravljanju storitev v poštnem prometu (PTT vestnik, št. 28/89).
75. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2660-9/98
EVA: 1999-2411-0096
Ljubljana, dne 5. aprila 2000.
Minister
za promet in zveze
mag. Anton Bergauer l. r.