Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000

Kazalo

1439. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-L), stran 3772.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-L)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. marca 2000.
Št. 001-22-51/00
Ljubljana, dne 30. marca 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH (ZP-L)
1. člen
V zakonu o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popravek, 42/85, 2/86 – popravek, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96 – odločba US, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97 in 73/98) se v 7. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Pod pogoji in na način, določen s tem zakonom, se lahko namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto izreka denarne kazni takoj na kraju prekrška storilcu prekrška izreče opozorilo”.
2. člen
V 25. členu se v tretjem odstavku za besedo “okolja,” doda besedilo “predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter delovnih razmerij”.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Z odlokom občinskega sveta se lahko predpiše samo denarna kazen v določenem znesku:
1. za posameznika do 60.000 tolarjev;
2. za pravno osebo do 200.000 tolarjev;
3. za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, do 150.000 tolarjev;
4. za odgovorno osebo pravne osebe do 60.000 tolarjev.”
Sedmi, osmi in deveti odstavek se nadomestijo z novima sedmim in osmim odstavkom, ki se glasita:
“(7) Denarne kazni, plačane za prekrške, ki so predpisani z občinskim odlokom, so prihodek občine katere predpis je bil kršen.
(8) Prihodek iz prejšnjega odstavka se v primerih, ko je postopek o prekršku vodil državni organ, zmanjša za materialne stroške, ki jih ima državni organ z vodenjem postopka. Višino in način izračunavanja materialnih stroškov predpiše Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje in ministra, pristojnega za finance.”
3. člen
V 29.a členu se v tretjem odstavku besedi “storilcu prekrška” nadomestita z besedilom “vozniku motornega vozila, ki stori prekršek”.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Odločbo, s katero se izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izda tisti sodnik za prekrške, ki je odločal o prekršku, zaradi katerega je storilec dosegel sedem oziroma osemnajst kazenskih točk po zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.”
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
“(7) Sodnik za prekrške mora pravnomočno odločbo, s katero je izrekel kazen prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po uradni dolžnosti poslati pristojnemu upravnemu organu, ki je vozniško dovoljenje izdal.”
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek se črtata.
4. člen
V 31. členu se na koncu 2. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 3. točka, ki se glasi:
“3. namesto predpisane stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče sedem kazenskih točk, za voznika začetnika pa pet kazenskih točk.”
5. člen
V 37.a členu se v tretjem odstavku besedilo “če storilec uporablja to vozilo” nadomesti z besedilom “če storilec uporablja to motorno vozilo v cestnem prometu ali kolo s pomožnim motorjem”.
V petem odstavku se za besedo “določa” doda beseda “ta”.
6. člen
V 67. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Upravljalci zbirk osebnih podatkov so dolžni organu, ki vodi postopek o prekršku, na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o prekršku.”
7. člen
V 105. členu se v drugem odstavku za besedo “pravobranilci” črta beseda “samoupravljanja”.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(5) Predlog za uvedbo postopka o prekršku mora vsebovati podatke o istovetnosti storilca (ime in priimek, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega bivališča za fizično osebo, če je fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi dela in naloge, ki jih opravlja), dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve prekrška, predpis, ki določa prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. Predlog za uvedbo postopka o prekršku, za katerega se storilcu lahko izreče kazenske točke v cestnem prometu ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora vsebovati tudi podatke o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano) in podatek o tem, da je storilec voznik začetnik po zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa. Upravljalci zbirk osebnih podatkov so dolžni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vložitev predloga za uvedbo postopka o prekršku.”
8. člen
V 113. členu se v četrtem odstavku za besedami “ime in priimek,” doda besedilo “EMŠO, če gre za tujca, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke,”.
9. člen
V 186. členu se v 3. točki prvega odstavka za besedo “zakona” doda besedilo “ali če je bila obdolžencu z odločbo o prekršku izrečena kazen zapora brez opravljene ustne obravnave (prvi odstavek 154. člena)”.
10. člen
Naslov petnajstega poglavja se spremeni tako, da se glasi:
“IZREK OZIROMA IZTERJAVA DENARNE KAZNI TAKOJ NA KRAJU PREKRŠKA IN OPOZORILO”.
11. člen
V 241. členu se v prvem odstavku besedilo “tistim, ki jih zalotijo pri prekršku” nadomesti z besedilom “tistim, katerih prekrške osebno zaznajo”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve v primerih iz četrtega odstavka 152. člena tega zakona predlagati uvedbo postopka o prekršku. Sodnik za prekrške mora na podlagi tega predloga uvesti postopek takoj ali najkasneje v treh dneh po prejemu predloga. O pritožbi zoper izdano odločbo o prekršku po tem odstavku mora Senat za prekrške odločiti v treh dneh po prejemu pritožbe.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo “naslov” doda besedilo “in EMŠO, če gre za tujca, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke”.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“(7) Ugovor se poda, razen v primerih iz petega odstavka tega člena, pisno, priporočeno po pošti, organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izdala plačilni nalog. Organ pošlje pravočasno vložen ugovor s plačilnim nalogom in z opisom dejanskega stanja pristojnemu organu za postopek o prekršku. V postopku z ugovorom ravna organ, ki je izdal plačilni nalog smiselno po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo.”
Dosedanji sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
12. člen
Za 241. členom se dodajo novi 241.a, 241.b in 241.c člen, ki se glasijo:
“241.a člen
(1) Pooblaščena uradna oseba organov in organizacij iz 105. in 241. člena tega zakona lahko namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekršku oziroma namesto izreka denarne kazni takoj na kraju prekrška, storilcu prekrška izreče opozorilo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
(2) Za prekršek neznatnega pomena iz prejšnjega odstavka se šteje:
– prekršek, za katerega je predpisana samo denarna kazen;
– prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega;
– prekršek, pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.
(3) Pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka tega člena na kraju samem storilca ustno opozori in o tem izda storilcu pisno opozorilo, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in priimek, naslov, EMŠO za fizično osebo, oziroma firmo, sedež, enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke;
– kraj in čas storitve prekrška;
– pravno opredelitev prekrška;
– pomen opozorila in posledice, če bo storilec prekršek iz prvega odstavka tega člena storil dvakrat v zadnjih dveh letih, šteto od dneva storitve prekrška dve leti za nazaj;
– podpis pooblaščene osebe in storilca.
(4) Če storilec noče podpisati zapisnika, ravna pooblaščena oseba po določbah 105. oziroma 241. člena tega zakona. Enako ravna tudi, če ugotovi, da je bil storilec prekrška v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen za katerega od prekrškov, ki so določeni z istim predpisom, kot prekršek, ki ga je storil.
241.b člen
(1) Državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, katerega pooblaščene uradne osebe so pristojne za izrekanje opozoril po tem zakonu, mora voditi evidenco o izrečenih opozorilih z namenom evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki jim je bilo izrečeno opozorilo, za namene iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter za namene statističnega spremljanja prekrškov.
(2) Če je s predpisom, ki določa prekrške, določenih več organov iz prejšnjega odstavka, katerih pooblaščene uradne osebe so pristojne za izrekanje opozoril po tem zakonu, se vzpostavi skupna enotna evidenca izrečenih opozoril.
(3) Evidenci iz prejšnjih odstavkov morata vsebovati zlasti:
– podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo oziroma firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke);
– pravno opredelitev prekrška;
– čas in kraj izrečenega opozorila.
241.c člen
Podrobnejše določbe o načinih in obrazcih za izrekanje opozoril, vodenju evidence ter vzpostavitvi in vodenju skupne enotne evidence iz prejšnjega člena določi Vlada Republike Slovenije z uredbo na predlog pristojnega ministrstva oziroma pristojnih ministrstev, katerih pooblaščene uradne osebe so pristojne za izrekanje opozoril po tem zakonu, oziroma najvišji organ lokalne skupnosti z odlokom.”
13. člen
V 245. členu se črta peti odstavek.
14. člen
246. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Tožba za povrnitev škode iz prejšnjega člena se vloži zoper Republiko Slovenijo.
(2) Pred vložitvijo tožbe za povrnitev škode mora oškodovanec vložiti zahtevo na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od vložitve zahteve, lahko oškodovanec pri pristojnem sodišču vloži tožbo za povrnitev škode. Če je bil dosežen sporazum le glede dela zahtevka, sme vložiti tožbo glede ostanka.
(3) Dokler pred državnim pravobranilstvom traja postopek iz prejšnjega odstavka, ne teče zastaranje iz četrtega odstavka prejšnjega člena.”
15. člen
V 257. členu se za besedama “kazen zapora,” dodata besedi “stranskih kazni,”.
16. člen
V 258.b členu se v zadnjem stavku drugega odstavka za besedo “izvolijo” doda besedilo: “izmed izvoljenih članov sveta”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(3) Mnenje o ustreznosti kandidatov za sodnike za prekrške prve stopnje oblikujejo člani Sveta sodnikov za prekrške, izvoljeni izmed sodnikov za prekrške prve stopnje. O oceni dela ter o položaju, pravicah in odgovornosti sodnika za prekrške prve stopnje odločajo vsi člani Sveta sodnikov za prekrške, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov Sveta sodnikov za prekrške, izvoljenih izmed sodnikov za prekrške prve stopnje, ter vsaj dva člana Sveta sodnikov za prekrške izmed sodnikov Senata za prekrške Republike Slovenije. O mnenjih o ustreznosti kandidatov za sodnike Senata za prekrške Republike Slovenije ter o oceni dela, položaju, pravicah in odgovornosti sodnikov Senata za prekrške Republike Slovenije odločajo člani Sveta sodnikov za prekrške, ki so sodniki Senata za prekrške Republike Slovenije z večino glasov.”
V četrtem odstavku se besedilo “večino vseh svojih članov” nadomesti z besedilom “na način, določen v prejšnjem odstavku”.
V šestem odstavku se za besedama “štirih let” črta pika in doda besedilo “in po poteku te dobe ne morejo biti takoj zaporedoma ponovno izvoljeni.”.
Dodajo se novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
“(7) Strokovna in administrativna dela za Svet sodnikov za prekrške opravlja strokovna služba Sveta sodnikov za prekrške.
(8) Sredstva za delo Sveta sodnikov za prekrške in njegove strokovne službe se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Za nadzor nad izdatki je pooblaščen predsednik Sveta sodnikov za prekrške.”
(9) Članom Sveta sodnikov za prekrške pripada za udeležbo na sejah Sveta sodnikov za prekrške sejnina, katere višina se v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, določi s poslovnikom iz petega odstavka tega člena.”
17. člen
V 258.h členu se za drugim stavkom tretjega odstavka doda nov tretji stavek, ki se glasi:
“Položaj svetnika pridobi sodnik za prekrške prve stopnje na mestu sodnika za prekrške prve stopnje po izpolnjenih pogojih za redno napredovanje po petnajstih letih sodniške službe, če ta zakon ne določa drugače.”
Za dosedanjim tretjim stavkom tretjega odstavka, ki postane četrti stavek, se doda nov peti stavek, ki se glasi:
“Položaj svetnika pridobi sodnik Senata za prekrške Republike Slovenije pri tretjem napredovanju na tem mestu, če ta zakon ne določa drugače.”
18. člen
Za 283. členom se dodata nova 283.a člen in 283.b člen, ki se glasita:
“283.a člen
(1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, učinkovitega vodenja in preglednosti postopkov ter statističnega poročanja vodijo organi za postopek o prekrških naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):
– vpisnik P za zadeve o prekrških na prvi stopnji;
– vpisnik Pp za zadeve o prekrških na drugi stopnji;
– vpisnik Sp-splošni vpisnik;
– vpisnik SpZ za zaupne in strogo zaupne zadeve;
– vpisnik IKZ za evidenco o izvrševanju kazni zapora;
– vpisnik IOK za izredno omilitev kazni;
– vpisnik EKT za vodenje skupne evidence o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in o pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki se vodi pri senatu za prekrške Republike Slovenije;
– vpisnik EKTvd za prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženih ali preseženih sedem oziroma osemnajst kazenskih točk na prvi stopnji;
– vpisnik EKTvdp za prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženih ali preseženih sedem oziroma osemnajst kazenskih točk na drugi stopnji;
– seznam odvzetih predmetov;
– evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka.
(2) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje osebne podatke:
– obdolženca oziroma kaznovanega: osebno ime, za poročene ženske tudi dekliški priimek, datum, kraj in občina rojstva, EMŠO, naslov prebivališča (stalnega, začasnega), državljanstvo, poklic, zaposlitev, naziv in sedež pravne osebe, podatke o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje vozniškega dovoljenja po opravljenem vozniškem izpitu, kategorije motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano;
– predlagatelja, drugih udeležencev v postopku, pošiljateljev vlog oziroma prevzemnikov: osebno ime, naslov prebivališča (stalnega, začasnega), naziv in sedež pravne osebe.
(3) Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi druge podatke, ki niso osebni in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.
(4) Osebni in drugi podatki, ki se vpisujejo v zbirke podatkov, se pridobivajo iz podatkov v spisu, lahko pa tudi iz že obstoječih zbirk podatkov.
(5) Podatke iz evidenc lahko obdelujejo v času dveh let po pravnomočnosti odločbe organi za postopek o prekrških, sodišča, državna tožilstva, organi za notranje zadeve, drugi državni organi v okviru svojih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom.
(6) Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki vpisnikov (P, Pp, Sp, SpZ, IKZ, IOK, EKT, EKTvd in EKTvdp) se hrani trajno. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki določenih pomožnih knjig (seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplačane denarne kazni, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka) se hrani pet let.
(7) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše obliko in vsebino posameznih zbirk podatkov (določenih vpisnikov in pomožnih knjig iz prvega odstavka tega člena) pri organih za postopek o prekrških.
283.b člen
(1) Pri Senatu za prekrške Republike Slovenije se vodi skupna evidenca pravnomočno izrečenih stranskih kazni (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Evidenca se vodi z namenom evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki so jim bile izrečene stranske kazni, in vsebuje:
– podatke o storilcih prekrškov, ki so jim bile izrečene kazenske točke in število izrečenih kazenskih točk;
– podatke o storilcih prekrškov, ki jim je bilo s pravnomočno odločbo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
– podatke o storilcih prekrškov, ki jim je bilo s pravnomočno odločbo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženih ali preseženih sedem oziroma osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu.
(2) Senat za prekrške Republike Slovenije je upravljalec evidence.
(3) Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence: po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene; če je bilo storilcu prekrška izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke; vozniku, ki je uspešno opravil seminar, se pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek 171. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98), izbrišejo štiri kazenske točke od skupnega seštevka kazenskih točk.
(4) Senat za prekrške Republike Slovenije izbriše kazenske točke iz evidence po uradni dolžnosti takoj, ko izve za dejstvo, ki je podlaga za izbris vseh ali le določenega števila kazenskih točk. Po izbrisu kazenskih točk se izpisi iz evidence in odločbe, ki so podlaga za vpis v evidenco, vložijo v zbirko dokumentarnega gradiva. Izpisi in odločbe se hranijo pet let.
(5) Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Za izpisek iz evidence se plača taksa v znesku, ki se plača za izdajo izpiskov iz kazenske evidence pri Ministrstvu za pravosodje.
(6) Podrobnejša navodila o vodenju evidence iz prvega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.”
19. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se dejanja, ki so s posameznimi predpisi določena kot gospodarski prestopki, štejejo za prekrške.
Denarne kazni za prekrške iz prejšnjega odstavka se uskladijo z določbami zakona o prekrških, ki urejajo kazni za prekršek oziroma se dejanje skladno s predpisi, ki urejajo kazniva dejanja in odgovornost za kazniva dejanja, določi kot kaznivo dejanje.
Uskladitev iz prejšnjega odstavka se izvede ob prvi spremembi ali dopolnitvi predpisa, ki določa dejanje iz prvega odstavka tega člena oziroma najkasneje s spremembo predpisa v štirih letih po uveljavitvi tega zakona. V primeru, če uskladitev ni izvedena v tem roku, se za dejanja iz prvega odstavka tega člena izrekajo kazni v skladu z določbami zakona o prekrških.
Do uskladitve denarnih kazni iz prejšnjega odstavka postopek za prekršek iz prvega odstavka tega člena ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni mogoč, ko preteče dvakrat toliko časa. Izrečena kazen se ne sme izvršiti, če pretečejo tri leta od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna, v nobenem primeru pa se ne sme začeti izvrševati po preteku šest let od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna.
20. člen
Postopki v zadevah gospodarskih prestopkov, v katerih do dneva uveljavitve tega zakona še ni izdana odločba na sodišču prve stopnje, se končajo pred organi za prekrške po določbah zakona o prekrških, upoštevajoč določbe prejšnjega člena.
Obtožni predlogi in predlogi za preiskovalna dejanja, vloženi v zadevah iz prejšnjega odstavka se štejejo kot predlogi za uvedbo postopkov o prekrških.
V primerih iz prvega odstavka tega člena se vsa opravljena procesna dejanja v postopku za gospodarski prestopek smiselno upoštevajo kot dejanja v postopku o prekršku.
Takoj po uveljavitvi tega zakona odstopijo sodišča zadeve iz prvega odstavka tega člena pristojnim sodnikom za prekrške brez posebnega sklepa.
Postopki v zadevah gospodarskih prestopkov, v katerih je pred dnevom oziroma na dan uveljavitve tega zakona sodišče prve stopnje že odločilo, se dokončajo pred sodišči po dosedanjih predpisih.
21. člen
V občinskih odlokih, s katerimi so na dan uveljavitve tega zakona določene denarne kazni za prekrške v razponu, se kot znesek določene kazni za posamezen prekršek šteje najnižji znesek v razponu predpisane kazni. Če ni določen najnižji znesek v razponu, se kot znesek določene kazni šteje najnižji znesek, ki ga je dopustno predpisati v razponu na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o prekrških.
22. člen
Zoper pravnomočno odločbo o upravnem kaznovanju, izdano pri pristojnem upravnem organu oziroma zoper odločbo o prekršku, ki je bila izdana pred organom za prekrške, pristojnem za območje Republike Slovenije ali za območje katerekoli izmed republik bivše Jugoslavije, ki je postala pravnomočna pred 25. junijem 1991, lahko državni tožilec Republike Slovenije pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, če je ali je bil kaznovani kadarkoli slovenski državljan, in mu je bila neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov izrečena kazen kakršnekoli oblike odvzema prostosti.
23. člen
Določbe 241.a in 241.b člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa iz 241.c člena zakona.
Za hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva iz šestega odstavka 283.a člena zakona se do izdaje novega predpisa uporabljajo določbe veljavnega pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških.
24. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati:
– zakon o smiselni uporabi nekaterih določb kazenskega zakonika Republike Slovenije in zakona o kazenskem prestopku za gospodarske prestopke (Uradni list RS, št. 13/95), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati:
– zakon o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77 – popr., 14/85; 74/87, 57/89 in 3/90), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
25. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 716-01/89-1/43
Ljubljana, dne 22. marca 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.