Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2000 z dne 31. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2000 z dne 31. 1. 2000

Kazalo

440. Odlok o grbu in zastavi Občine Žužemberk, stran 1110.

Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 6. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Žužemberk na 9. seji dne 16. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o grbu in zastavi Občine Žužemberk
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Žužemberk ima svoj grb in zastavo, ki predstavljata indentitetna simbola Občine Žužemberk in označujeta pripadnost lokalni skupnosti.
Simbola se uporabljata le v obliki in z vsebino ter na način v skladu z določbami tega odloka. Z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu Občine Žužemberk.
2. člen
Geometrijska in likovna ter barvna pravila so sestavni del tega odloka.
Izvirniki istovetnih simbolov se hranijo:
– v Občinski upravi občine Žužemberk,
– v HVS registru pod nadzorom Arhiva Republike Slovenije.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako se ne smejo uporabljati kot znamka, model ali vzorec za označevanje blaga ali storitev brez dovoljenja občine.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in izvajanje tega odloka je zadolžen direktor občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja in izdaja odločbe o uporabi simbolov.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija:
– ime in naslov uporabnika,
– namen uporabe,
– opis tehnike (ofset, sito, reliefni tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, rezbarjenje, fotografija ipd.),
– naklada,
– trajanje.
Če gre za označbo prireditve s simboli, mora prosilec opredeliti tudi idejno in vsebinsko namembnost prireditve.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti v dveh izvodih in najmanj 10 dni pred prireditvijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba in rok do katerega je uporaba dovoljena.
Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev navedenih v odločbi, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena odloča župan.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki in posamezniki, ki imajo sedež v Občini Žužemberk lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali imenu;
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni betži in našitki na oblačilih);
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu);
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in posvetne namene kot v ekonomsko-propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O primernosti, časovnem veku ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Žužemberk.
Uporaba simbola (grba) Občine Žužemberk se v njegovi celoti dovoljuje le izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti Občine Žužemberk.
II. GRB
8. člen
Opis grba splošno:
V ščitu je nad modrim poljem v obliki vala, na zelenem polju rumen ris v skoku.
Predstavitev grba – blazon:
Grb Občine Žužemberk je upodobljen na zgoraj odprtem ščitu. Na zgornjem zelenem polju je v skoku predstavljen ris, spodaj pa je modro polje v obliki vala brez simbola.
Višina risa je do 2/3 višine ščita. Povprečna višina spodnjega polja mora dosegati le 1/3 celotne višine. Zlati trak, ki ga nosi ščit na zunanjih robovih lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno belem odtisu, v pečatni grafiki, v miniaturi, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi so sestavni del tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
1. V štampiljkah, v žigu in pečatu ter v ostalih oznakah občinskih organov na območju Občine Žužemberk.
2. V prostorih in poslopju sedeža občine, na svečanih sejah občinskega sveta se uporablja z grbovnim okrasjem na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Žužemberk (z grbovnim okrasjem se uporablja ob svečanih priložnostih).
3. Na plaketah in drugih priznanjih Občine Žužemberk se uporablja z grbovnim okrasjem.
4. V drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja:
1. Ob mednarodnih državnih in medobčinskih srečanjih; športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takih shodov.
2. Na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine in na registrskih tablicah vozil, ki so registrirana na območju Občine Žužemberk.
3. V drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine, tuje države ali občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine ali tuje države in občine.
Ko se grb uporablja z drugima grboma oziroma oznakama mora biti na sredini.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki je praviloma:
1. V sredini kroga, kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu.
2. V sredini polkroga, kadar so grbi in znaki razvrščeni v polkrogu.
3. Na čelu kolone, kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni.
4. Na prvem mestu, oziroma gledano od spredaj na levi strani, kadar so grbi in znaki razrščeni v vrsto.
5. Na čelu skupine, kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo. Grba ni dovoljeno uporabljati tudi, kadar je to v nasprotju z javnim redom in mirom tako, da se kazi ugled Občine Žužemberk.
III. ZASTAVA
13. člen
Splošno
Zastava Občine Žužemberk je tribarvna: zelena, bela in modra z risom v belem polju.
Opis:
Zastava Občine Žužemberk je pravokotne oblike, razmerje njene višine proti dolžini je 1: 2,5 s tem, da ima njena ruta namišljeno horizontalno delitev na tri, po širini, enake dele. Prvi del zastavine rute je zeleno polje, na drugem delu zastavine rute je na belem polju upodobljen ris v skoku, katerega velikost mora biti v mejah do 2/3 višine zastavine rute. Tretji del zastavine rute je modro polje brez atributov.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka.
14. člen
Zastava je stalno izvešena na poslopju sedeža Občine Žužemberk. Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine.
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena.
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih, domačih organizacij ali lokalnih skupnosti.
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v 2. točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastave občine izvesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti na slovesnih sejah občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze. V primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih paznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
15. člen
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog zaradi katerega so bile izvešene.
16. člen
Ko je zastava Občine Žužemberk izvešena poleg kakšne druge zastave mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti gledano od spredaj na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine ali tuje države.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih mora biti gledano od spredaj drog z zastavo občine postavljen pred drogovi teh. Ko je zastava izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Žužemberk. Ko je zastava Občine Žužemberk izvešena z drugimi zastavami, je zastava Občine Žužemberk:
1. ko so zastave razvrščene v krogu, v sredini kroga.
2. ko so zastave razvrščene v polkrogu, v sredini polkroga.
3. ko so zastave razvrščene v koloni, na čelu kolone.
4. ko so zastave razvrščene v vrsto na prvem mestu, oziroma gledano od spredaj na levi strani.
5. ko so zastave razvrščene v skupine, na čelu skupine.
Določbe o izobešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Žužemberk.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Republike Slovenije veljajo za izvešanje določbe zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94).
17. člen
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti na njenem začetku zeleno polje, na sredini drugega belega polja pa leži atribut risa tako, da njegova podoba izraža naravni položaj živali v skoku. Horizontalno zastavo izvešamo na vertikalno vrv, oziroma na njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in horizontalno ravnino ne sme biti manjši od 45°.
Vertikalna zastava je tista, ki ima v obešenem položaju pokončno podobo, zastavina ruta je ozka in visoka. V tem primeru je spodaj modro polje, v drugem, belem polju pa je na sredini atribut risa v skoku v horizontalni legi. Nad tem je še zeleno polje. Temu primerna je tudi njegova uporaba, ki je enaka kot horizontalne zastave.
18. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana ter na način, ki je v nasprotju za javnim redom in mirom tako, da se kazi ugled Občine Žužemberk.
IV. NADZOR
19. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje direktor občinske uprave in inšpekcijske službe.
V. KAZENSKA DOLOČBA
20. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. Uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom.
2. Uporablja simbole brez dovoljenja.
3. Uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
4. Uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da se kazi ugled Občine Žužemberk.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Žužemberk morajo videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
22. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati dan po objavi.
Št. 545-A/99
Žužemberk, dne 17. decembra 1999.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.